A

A

A

Naiin dajanja: vpliva na zadetek in trajanje zdravila

Spol: Zenske so obdutlivej5e za dolodena zfuavila z:rrzd;i hormonov, kolidine ma3devja in vode. Pri

nosednicah je problem teratogenost.

Genetske znaEilnosti: hitro in podasno presnavljanje zdravil

Medsebojno delovanje zdravila: lahko poveda ali iznidi delovanje posameanega zdravila

Starost in teia: otrok nima zrelih encimov za presnovo zdravil. S starostjo se spreminja kolidina ma5devjain vode v telesu, pa tudi delovanje jeter, ledvic in srca.

A Okolje: pesticidi in organska topila spremenijo delovanje zdravil. Tudi kajenje inducira presnovne encime,sok grenivke pa upodasni

A Alergije: pri ponovnem stiku z zdravilom pride do preobiutljivostne reakcije

6. Kateri so neieleni uiinki zdravila?Stranski uEinki - neZeleni udinkiOBLIKEl. Povelan uiinek na tarinem organu (reakcije so pridakovane, odvisneod odmaka).2. UEinek na drugem organu.3. Teratogeni uiinki: toksidni udinki na plodu zaradi jemanja zdravil v nosednosti (alkoholni fetalnisindrom, fokomelija po talidomidu ipd.)A (vama),B, C, D (nevama)n X @repovedana) zdravila za nosednice.4. Alergije: izpuidaji, temperatur4 otekline, boledi sklepi, astma, anafilaktidni Sok. Povzro6ajo j ihreakcije antigenov s protitelesi, po senzibilizaciji. Pogoste so alergije na penicilin, estrske lokalneanestetike itd. Reakcije niso predvidljive, niso odvisne od odmerkov. Prizadenejo le del populacije.5. Idiosinkrazija: nepridakovane in nepredvidljive reakcije na zdravilo zaradi genetskih lastnostimbolnika @omanjkanje katalazg nespecifidne holinesteraze, glukoza-Gdehidrogenaze, razlidne hitrostiacetilatacije

- posledice: methemoglobinemija, apnea" hemolitidne anemije, toksidnost ali subterapevtski odmerkiipd-)-6. Medsebojno delovanje zdravil med seboj, zdravil z naravnimi pripravki in s hranili: udinki zdravila solahko poveiani, zrnanj5ani ali potencirani (organizem se slabie upira infekcijam zaradi steroidov,imunosupresivov; indukcija ali inhibicija encimov biotransformacije , toksidnost kombinacij zdravilipd.)-Razvrstitev nEZelenih udinkovNeZeleni udinkiStranski uiinki Toksiine reakcije Alergiine reakcije-predvidljivi -predvidljivi -nepredvidljivi-odvisni od odmerka -odvisni od odmerka -neodvisni od odmerkadelujejo tudi na netardne organe -delujejo na tardne organe-povedani farmakolo5ki udinki7. Faze biotransforriiacije zdravila. Kje potekajo?Presnova zdravila (biotransformacija) poteka v glavnem v jetrih z mikosomskimi encimi CYP v dvehfazah. V pwi so udeleZene reakcije razgradnje (okidacij4 redukcij4 hidroliza), v drugi pa reakcijesinteze (konjugacija z glicinom, z ocetno, hipumo, Zvepleno kislino). Prci:novki so bolj polami, boljvodotopni, se manj veZejo na plazemske beljakovine in se laZe izlodajo. Obidajno se njihova aktivnostmanjS,4 pri nekaterih pa vedja (predzdravila). Nekatera zdravila in snovi poveiajo lastno presnovo ali

f )

cadrugih zdravil-indukcija encimov (barbiturati, rifampicin, SentjanZevka" kajenje, alkohol, prepedenizrezki), druga pa zavirajo presnovo zdravil - inhibicija encimov (cimetidin, erifomicin, sok grenivki).8, Znaki zastrupitve i parasimpatikomimetiki in ukrepi zdravstvene prve pomoii.9. Oblike medsebojnega delovanja zdravil (interakcije med zdravili).Zdnvila" ki jih dajemo istodasno, lahko medsebojno vplivajo, kar tahko poveda Zelene udinkeftombinirani analgetiki), nekatere udinke iznidi, lahko pa povzrodi neZelene udinke (povedana toksidnost).Pomembno je vedeti, katera zdravila jemlje bolnik ter medsebojno delovanje zdravil in hrane- (poveEaniudinek zdravil s sokom grenivke ali z avokadom)Antagonistje zdravilo, ki se (lahko) veZe na receptor, vendar ne udinkuje.Pojav, ko zdravilo zmanj5a udinek drugega zdravila imenujemo ANTAGONZEM. Poznamo vee vrstantagonizma: kemijski, farmakokinetidni, farmakodinamidni (reverzibilni , irelerzibilni, nek6mpetitivni)in fizioloSki.SINERGIZEM je pojav, ko so si udinki dveh ali ved zdravil podobni, eno podpira delovanje drugega. Osinergiji med zdravili govorimo , de imajo zdravila istosmirni udinelg ki si seSteva, mnoZi ali celoqotgncig.To izkori5tamo pri zdravilih, da dobimo enak udinek z manj3imi odmerki posameznih zdravil.A+9=AB - aditiven uEinek udinek dveh zdravil je enak vsoti vsakega posam eznega zdraviluA+B:n(A+B) - Hasiini sinersistiini uiinek- s faktorji se poveda udinek enega ali drugJga zdravila-A+B:(A+B)n - wtencirani uiinek: udinek zdravila A in B je enak vsoti zdravila na potenco (blazno

vedje). S kombinacijo zdravil dobimo z manj5o dozo enako dobe.r u6inek in manj toksidnosti.

10. Razlika med kompetitivnim in nekompetitivnim rntagonizmom. Naririte shemo!

EDo :oo log |Al log lAt

Raanerje. med koncentracijo agonista in njegovim udinkom ob prisourosti kompetitivnega (levo) innekompetitivnega antagonista (desno). Em - maksimalni udinelq [Af koncentraci;a ugonirtu, tB] -ko1ce.1{cija;kgmpetitivnega in nekompetitivnega antagonista" EDsd --koncentra"i;"igonitta Ia ibivepolovidni malisimalni uiinek.

l.l. Tdravila, ki so teratogena, lahko povzroEijoA. tumorjeB. hipoglikemijoC. okvaro jeter

@ spremembe na ploduE. pretirano pora5denost (hirzutizem)

uI2. Pri kroniinem obolenju temporomandibularnega sklepa IrlE uporabljamo

(Al. opiatovE. antidepresivovC. mi5idnih relaksantov

EDo log IAI log lAl

56

D. NSAA13. Bolniki, ki jemljejo dvoje zdravil, so lahko manj odporni za infekcije (dva odgovora)@gliburidE. ii^z"pr,nC. cimetidin

@prednizonE. teofilin14. Katero zdravilo ne povzroia hipertrofije dlesniA. nifedipinB. fenitoinC. verapamilD. ciklosporin

{G- hidroklorotiazid1,5. Pri kronidnem zaprtju ne smemo jemati:

'iA. kodeinaB. ibuprofenaC. amokicilinaD. tetraciklinaE. paracetamolaI 6. Najpomembnejii stranski uEineh valproitne khline v stomatologiji jeA. obstipacijaB. trombocitopen ijaC. napadi grand malD. nevralgija trigeminusaE. h iperetrofrj a dlesni17.-Pri stomatoloikih posegih uporabljamo dulikov oksidut v stadiju anestezijelAil

F.IIc. ilID. IV18. Pri kateri obliki diabetesa moramo uporabljati inzulin

id tip IB. tip IIC. tip III19. desa ne smemo uporabljati pri glavkomn :A. holinergike (P+) ,

i B) antiholinergike @-) :C. adrenergike (S+)D. adrenergiinme zaviralce (S-)20.Katera zdravila zmanjSajo uiinkovitost kontraceptovov{gJantibiotikiB. adrenalinC. paracetamolD. opojni analgetikiE.NSAA2l.Periodontalne bolezni so pogostej5e pri

.@ kadilcihB. pri hipertenzij iC. pri hipertireoidianu

57

Q. pri sladkomi bolemiE. po menopavzi22.Katero zdratild Lveia toksiEnmt teofilinaA. penicilinB. amoksicilinC. tetraciklinD. klindamicinf)eritromicin23.Najpomembnejli stranski uiinki antidiabetikov (sulfoniluree) glibenkamidA. sedacija

9.3(I4

p. hepatotoksidnostC.hipoglikemijaD. krvne spremembeE. prebavne motnje24.Cesa- ne smemo dajati bolniku, ki je preobiutljiv za aspirinA. kodeinPibuprofenC. oksikodon,D. hidrokodonE. paracetamol25. Kortikosteroide uporabljamo oralno priA. Cushingovem sindromuB. infekcijah z virusom herpesa simpleksa ali zostraC, akutnem nekrotizantnem gingivitisuD. po ekstrakciji zobaEii pri botezni vezivnega tkiva (lihen planus)26, Najmoinejli analgetiEni uiinek imaA. kodein 30 mgB. aspirin 650 mgC. kodein 60 mg

{D. ibuprofen 600 mgE. paracetamol 650 mg27. Litij je indiciran priA. psihoziB. putiki €."C. parkinsoirizrnu

_D. endogeni depresiji@^ bipolarni manidnodepresivni psihozi28.Xatero je zdravilo izbire pri predoziranju opiatovA.2-PAMp. naloksonC. ddrenalinD. difenhidraminE. N-acetilcistein

?S. Krj lahko povzroEi aspirinA. odvisnostB. hipotermijoC. hiperurikemijo

rD. prebavne motnje

' 5 8

E. povedano adhezivnost trombocitov30. Kaj velja za varfarinA. hitro udinkuje

€)lahko povzr-oia krvavitve ,C. potrebno je spremljanje PC in INRD. potrebno je spremljanje dasa strjevanjaE. medsebojno udinkuje s paracetamolom31, Na kaj moramo opozoriti bolnika, ki jemlje metronidazolA. utrujenost pri voinjiB. ne smemo ga jemati z mlekomC. lahko povzroii fotosenzibilizacijo

'p. prepoved alkoholaE. jemljemo ga na prazen Zelodec32. Najpogostej5i stranski uEinki nitroglicerinaA. aritmijaB. Zeloddne teZaveC. h ipertenzijaD. angina pektoris

@ elavobol33. Karbamazepin, fenobarbiton in rifampicin zmanj5ajo lastno uiinkovitmt sA. povedanim idodanjemB. zaviranjem absorpcijeC. ireverzibi lno vezavo1D. stimulacijo mikrosomskih encimov jeter34. Generiini pripravki so v primerjavi z lastniSkimi zdravili:A. niZje kvaliteteB. enake kvaliteteC. viije kvalitete35. Bolnik, ki jemlje fenotiazine 25 le! ima nehotne gibe jezika, ustnic zaradiA. kserostom ijeB. nemiraC akutne psihoze

'.Oi tardivne diskinezijeE. bipolame manidno.depresivne psihoze36. Pri preobiutljivosti na penicilin dajemo preventivnopri,bakterijskem endokarditisuA. amokiciklinB. augnrentin , ::.. .:C tetraciklinD. klindamicinE. metron idazol39. Bolniku' ki je brez pulza, krvnega tlaka, cianotiEen, z dilatiranimi pupilami, moramo datiA. naloksonB. fenitoinC. adrenalinD. raaopino amoniaka

tS) srdno pljudno oZivtjanje40. Kaj uporabljamo pri akutnem astmatidnem napaduQJ albuterolB. diazepam

59

C. prcdnizonD. nitoglicerinE. teofilin41. Adrenalin je indiciran za medicinsko pomoi priA; epilepsijiB. hipogtikemijiC. angini pektorisD. miokardnem infarktu@i anafilaktidni reakciii42. Katera skupina ziravil povzroia zawojenostA. antihistaminiki '

B. fenotiaziniC. antiholinergiki (p_),D. antidepruivi. E.'' benzodiazeoini43. Zaradi nes.pecifiEnosti citostatiki povzroCajoA. ulkuse v ustihB.okvaro jei6i

. C. depresijo kostnega mozga

? X,lT r.irlti depresijo kostn esa mozsa

f "ff$ff:t (INIr), rifampicin in pirazin-amid uporabtjamo pri zdravtjenju

B^. anafilaksije@ tuberkulozeD. peptidne razjedeE. odpoved nadled viEnih Zlez45.

.Ophte lahko uporabljamo za zdravljenjeA. diarejeB. diarcje in boleiinC. boleiin in kailiaD,:d_iarejg boledin in LuSga

lf'.#ff t*vilo ima-antiinflamatorni, anatgetiini in antipirericni uEinek

B. kodeinC. hidrokodonD. propoksifenE. paracetanol47. Za berostomijo je sredstvo izbireA, aEopnB. ibupmfen

@RilokarpinD. probanecidE. propranolol,18,^Najveili odnerek adrenalina za srce jeA.0.02@o,oac.0,2D.0,449' UEinek adrenalina pri bolniku, ki jemlje adrenergiine beta zaviralce (v mg)

Pt't

9((

60

A. hipotenzija in tahikardijaB. hipotenzija in bpdikardija

9. hipertenzija in tahikardija@) hipertenzija in bradikardija50. NSAA (ibuprofen, indometacin, naproksen) lahko zmanjiajo uEinkeA. litijaB. probenecida

Q inhibitorjev ACED. oralnih kontraceptivovE. zaviralcev kalcijevih kanaldkov51. Stranski uEinki antihipertenzivovA. strah{iinpotencaC. hepatotoksidnostD. boleiine v trebuhuE. tremor rok52. Botniku, ki je imel revmatoirtni artritis, dajemo profilalrtiEno peroralnoA. amoksiciklinB. klindamicinC. doksiciklinD. eritromicinE. metronidazol53, Antiholinergiki (P-) so kontraindicirani priA. diareji(Bl hipertrofiji prostateC. preobdutlj ivosti za sulfiteD. odpovedovanj u srcaE. prirojenem pomanjkanju hol inesteraze54. IGj uporabljamo za zmanjSanje sekrecije sline med splolno anestezijoA. zaviralce .B. zaviralce BC. simpatikomimetike

t pi parasimpatikolitike @-)E. parasimpatikomimetike55. V kakinih primerih je bolnik pri zavestiA. sinkopan. hipogiikemijaC. zasloj srca

,Dl angina pektorisE. tonidno-klonidni kdi56. Znaki toksiinosti adrenalina soA. miozaB. navzeaC. sedacijaD. potenjeE tahikardija57. Najpomembnej5i simptom pri nezdravljeni hipertenzijiA. utruienost,8. nid

C. nauzejaD. glavobolE. palpitacije58. Karbamazepin (Iegretol) je zdravilo izbire priA. peptidnem ulkusuB. napadih petit mala

.-$,.r nevral gij i trigeminusaD. Cushingovem sindromuE. disfunkciji temporomandibulamega sklepa59. Med pripravke OTC spadajo :A. antibiotikiB. modna uspavala.C. antihistaminikiD. antiepileptikiE. anestetiki60.'Jakost uiinkov zdravila je odvisna od 5tevila zasedenih receptorjev: DA61. velikost. odziva na zdravilo ni odvisna od hitrosti zasedanja iece-ptorjev:NE ..;.62. Z.dravilo,.ki aktivira citokinske receptorje:a) noradrenalin'@ rastni hormonc.) kortikosteroidid.) itamin D63. Sekundarni prenalalci:g) cAMPb.) kalcijc.) cGMPi:i.) fosfoinozitol64. Primer intraceliinega receptorjaa-) beta-ad renergiini receptorb) muskarinski hiolinergidni r€ceprorc.) steroidni receirtor65. Znalilnosti receptorjeva) vedno so proteinib) posredujejo uEinke newoprena5alcevp,) posredujejo udinke prcstaglandinov in levkotrienov .-+:-66.2a aktivacijo nikotinskih holinergiCnih receptorjev je znalilno:a) vezava acetilholinabJ, akivacija ionskih kanaldkov

:.] ystoqanle nldja v smeri koncentracijskega in elektridnega gradientad,) depolarizacija67. Glavna naloga receptorjev je:a-) pomembno za selektivnost zdravilab) posreduje udinke zdravil4) posreduje agonistiCne udinke zdravila68, Rece-ptor, ki je hkrati tudi strukturni protein:a) NailK+-ATPazab.) tubulinc.) noben69. Primer snovi, ki vpliva na prevodnost za ione in vpliva na membranski.potencial:

62

aq{

f)

Od.)70.a)@c.)d.)71.a-)b.)@)72.a)0)73.a)e)c)74.

@){'b)t):d)/5.

gb.)c.)76.a)b.)

@d.)77.@)b.)o78.aL,

@))c.)79.

esJc.)80.a)

@

acetilholinGABA (. aminomaslena kislina)aspadatglutasratZna6lno za kompetitivno inhibicijo je:maksimalnega udinka ne moremo dosedikiwlja odmerek: udinek je pomaknjena v desnokirulja odmerek:udinek je pomaknjena v levomakimalni udinek je preseZenS kahrim mehanizmom se koniajo procesi, pri katerih je udeleien cAMP:ponovni privzemregulacija genskih sprcmembrazgradnja cAMPV prbotnosti antagonista ne doseiemo maksimalnega uiinka. To je:kompetitivninekonpetitivni antagohizemUiinck NO na gladko mi3ico je :kontakcijarelaksacijane uEinkujeRegrhtorni proteini, ki vplivajo na sintezo G.proteinovadenilna cikl""afosfolipazaionski kanaldki za CalJ(+ , Na+transporfiri proteiniDiazrpam deluje na receptorjeCABAacetiholinserotonin507o *inek odmerka je merilo za:LDsoKdED:oT.I.Fizinhdki procesi, pri katerih se spro3ia NOserfionin rnora&enalinbraditininProccsi, kjer signale posreduje G proteinbiogeni aminipeptidni hormoninobenZavinlci fosfodiesteraze (encima, ki razgrajuje cAMP)kofeinteofikrnob€trVede, ki preuduje delovanje zdravila na telbfarmakokinetikafarmakodinamika

63

c.) famakogenetika81, AQsorpcija je hitrej5a skozi

,pljuqtli - - -

rek'turnZelodec82. Ketera od nastetih snovi se absorbira iz Erevesa (pH S,4) v kri (pH 7,a)a) Sibka kislina (pK 8,4)

$l) Sibka baza (pK 6,4)c.) Sitrka kislina (pK 6,4)83. Nrjpomembn-ejsi iejavnik absorpcije pri i.m. dajanju je:a.) praner igleb.) hihost injiciranjad) krvni pretok na mestu injiciranjad.) injicirani volumen

{., Najprimernej5a oblika zdravila za dolgotrajno delovanje (dnevi, meseci) je

a.) sc.b.) imptanlarc.) kapsrled.) irn injekcijae.) tranderma In i obliZ85. Prehajanje zdravila skozi membranea) lipidnadituzijab.) vodna difuzij ac) prenaialcid-) endo in eksocitoza86. Najpogostej5i naiin prehajanja zdravila:a-) endocitozab.) preoaiatecc.) aktivni hansportd.) pasirara difuzija87. Poveiara ionizacija pri pH >pK pomeni, da je zdravilo-a) Sibka kislinab) Sit*a Uaza88. Moino-zrranjlana sistemska..uporabnmt zdravila po p.o, dajanju je vzrok va-) nestabiln<tst zdravila pri fuloddnim pHb.) udirrk prvega prehoda jeterc.) zdravilo presnavlja drevema florad.) tableta sdne razpusti v prebavilihe.) bolnikovo nesodelovanie89. FarmakotoSki antagonista-) znanj3a Stevilo receptorievb) prepredivezavo drugih irolekul na receptorjecJ spr€rneni receptorje90. Prehajanje zdravila, ki potrebuje energijo: -.j-a-) glomeruhrna fi ltraciiab.) facilitirana difu zijac.) aktimi uansport91. Najved zdravil ima molekulsko masoa) I0-100

@I

:- :. .

64

@) loeloooc.) 10.000 - 60.ffi0.d.) nad 60.00092.Ydra, ki preuiuje udinke delovanje organizma na zdraviloa.) farmakodinamika@ farmakokinetikac.) farmakogenetikad.) absoqpcija93. Saturabilni transportni sistem@) facil itirana dituzija5.) pasivna dituzija€) aktiyni transport94. Dejavniki, ki vplivajo na hitrost@ickov zakon)

prehajanja molekul v smeri

5q) koncentracijski gndient

E) dituzijskapovrsina6J mobilnost zdravit4 ki sodeluje v difuziji95. Stereoselektivnost in presnova

G) encimi so stereospecifidni: presnavljajo eno bolj kot drugo enantiomero\.bry$ udinkovanje ene enantiomere je drugaEno od drugec.) nid od na5tetega96. Znaiilnosti enantiomer so.

g) kemidno so identi&re@) so zrcalna slikac.) niC od tega97. ZnaEilnost enantiomer

.14) 6e so v enakem raunerju je to racemat6-) karakteristidno polarizirajo wetlobo98. Anatomija in lastnosti simpatika{-)) ganglijski prenos - acetilholin_p) generaliziran odziv po simpatidni stimulacijira)torakolumbalni del predganglijskega simpatika99. Aldivacija simpatika povzroEi v skeletnem nEiEju in v podkoijua-) vazokonstrikcijo, vazokonstrikcijob.) vazodilatacijq vazodilatacijo

a) beta - 2@-) alfa-lc.) muskarinski -

d.) serotoninski101. Holinergiini receptorji, ki povzroEajo vazodilatacijo po majhnem odmerku. iv. acetilholina: .a.) nikotinski@ muskarinski102. Omejitvena reakcija v sintezi kateholaminov jea) DOPA d ekarboksilazab.) feniletanolamin-N-trarisferaza0:)' Jirozin hidroksilaza

d.) dopamin-beta-hidroksilaza

_103. Kateri encim razgradi noradrenalin€) coMTtii) uaoc.) holinacetiltransferaza

It4:f..:d*"3jin u.naraste koncentracija(air prosfih majdobnih kislinb) glukozac.) mi5idnega glikogena105. Alfa adrenergiini blokator4) fentolaminb') foroksibenzamini.) rerbutalin106. Kovaleltni inhibitor acetilholinesterazea.) edrofonij

iF) d iizoprogi lfl uorofos fatc.) ahopin *-

d.) muskarin107. Alfa adrenergiini agonista-) terbutalinb.) atropin

6;) metoksamind.) izoproterenolI08. Direktni uiinek parasimpatika na srcea.) bradikardija zvedana kontrakilnostb.] Jahr-l€rdii4 znanjSana kon traktil nosr9.) bradikardija zrnanjSana kontraktilnost .o.;^po-veCana hitrost prevajanja AV vozla109. Agonist na nruiLr.in.mn receptorjihl:2 ?3 (diizoopropilfluorofosfat)''--'-"bi) pilokarpinc.) flrzostigrnind.) ipratropijll0' Antidot pri zastrupitvah z organofosfati in muskarinoma) nikotinb.) ehotiofat

@t "*pil*d.) pilokarpinll.l. Holinergiina aktivnost Zetodino kislino,.9) zvdab.) zrnanjlac.) ne spremeni

ltr;-3T]tt*.* jib uporabtjamo pri astmia-J beta I agonisti

b) muskarinski agonisti,(D beta 2 agonistid.) nikotinski agonistil13. De-lovanje adrenalina na srceQ) tahikardija

b:l&

66

..b.) znan$ana kontaktilnost

@ dilamija koronark '

I14. Reccptorji, ki 3o odgovorni za + inotropni uiineka.) alfa I

@l betalc.) dopaninski ld.) mushinski115, U[irti adrenalina na dihanje@) stimuhcijab.) inhib'rcija116. Agorist alfa ieceptorjeva.) izopoterenolb.) pmprarolol@ fenilefrind.) terhalinll7. 7afinlec ponovnega privzema (reuptake:ilihibitor) kateholarhitrov .,a) metobaminp) kokab}J rczeipind-) timolol1i8. Orbtatsh (poloiajna) hipotenzija je postedicaa) aktivrija beta receptorjevb.) alriwije alfa receptorjev@1 zaviraja alfa receptorjevtrJ zavirrja dopaminskih receptorjev119. Broilodilatacijo povzroia

Q iprepijtbJalbutcmlc.) timolol120. Na&i dajanja zdravil za lokalno u6inkovanje:

G) Topidn/lokalnoB. Peror*roC. Parentsralno

. 121. Ne&i dajanja zdravil za sistemske uEinke so:dTopiUlokalno'QrPeror&oC. Parentmlno122. Parateralno dajanje zdravil je:A. OralnoBl IntradcrmalnoQ, Intranskulamo -

.Dlntrawrsko123. Farrakokinetika obravnava:.'D Poti po katerih telo vpliva na zdravilo s procesi absorpcije, distribucije, pr'ESnove in izlodanjaB. Udinki zdravila na organizem in mehanizmi delovanjaC. Odshajevanje zdravila v jetrih pred njegovim delovanjemD. Odmcrk zdravila ki povzroia udinek124. Cei peristaltika povetana je:A. Absorpcija zdravila je zrnanjBana

. ! t -

67

B. Absorpcija zdravila je povedanaC. Absorpcija zdravila je nespremenjena125. Najvei zdravil se absorbira v:

1A\ Tankem drevesuii. Debelem drevesuC. Zelodcu126. Porazdelitw zdravil je odvisna od:,S) Dobro prekrvljene organe zdravilo hiho doseZeB. Dobro prekrvljene organe zdravilo doseZe podasnejeC. V kosti pride zdravilo hitro zaradi dobre vaskularizaciieD. V kosti pride zdravilo podasi zaradi slab5e vaskularizaciie-127. VeEina zdravil in presnovkov se izloia preko:fA. LedvicB.zlolEemC. pljudD.'s potenjem; slino solzami128. Farnakodinamika obravnava:A. Nading s katerimi deluje organizem na zdraviloB. Udinke zdravila na telo in mehanizrne delovanja

t. Presnovo zdravilal.29.7,dravilo, ki se veie na receptor in povzroEa uiinekje: lA; Agonist

!. Antagonist \ ,C. Ima intrinziino udinkovitost . (>Fl) in afinitetoD. Ima intrinziCno udinkovitost . (0) in nima afinitete130. Alergija na zdravita se pojavi:A. Kadar se v organizrnu nakopidi prevet zdravila .

(4{o-t9oSp."jme zdravito kot antigen in tvori nanj protitelesa (imunski odgovor)C. NeZelen, a predvidljiv udinek zdravita

l3lj?ejaynili botnika, ki vplivajo na uEinke zdravita: ifl: Telesna teZaB. Telesno maSdevje - manj ma5dob, manj prostega Z.Q. Telesno ma5devje -ved ma5Cob, vee prostega Z

?iig::::::::::::::[:],TnTffi oo1o.r^tniikqrNN):A Atropin : '

B. Ospen l:..C. DiazepamD. Tetraciklin

rdr

133. Kaj ni farmakokinetiina lastnost zdravila:A. PresnovaB. AbsorpcijaiQ. Vezava na receptorjeD. Vezava na beljakovine134, Zdravila se v plazmi veiejo na: .A. Gama globulinergJAlbuminC. FibrinogenD. Albumen

68