Зборник iii proceedings of iii congress Македонија...

79

Зборник на трудови од III конгрес на математичарите на Македонија Струга, Македонија, 29.IX-2.X-2005

Стр. 79-114

Proceedings of III congress of mathematicians of Macedonia

Struga, Macedonia, 29.IX-2.X-2005 Pages 79-114

OBRAZOVNIOT SISTEM VO MAKEDONIJA SOGLASNO KRITERIUMITE ZA SPOREDBENO OBRAZOVANIE,

SO OSVRT NA MATEMATIKATA

Vesna Manova-Erakovi}1, Zoran Trifunov2, Igor Dimovski3, Jasmina Markoska4, \or|i Markoski5

Apstrakt. Vo trudot e napravena analiza na

obrazovniot sistem vo Makedonija. Staven e akcent na obrazovanieto po matematika.

I. OBRAZOVNIOT SISTEM VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

1. Obrazovna politika. Celi na obrazovniot sistem Na po~etokot }e go razgledame istoriskiot razvoj na obrazovani-

eto na ovie prostori. Prvite podatoci za organizirano obrazovanie, od-nosno za prvite u~ili{ta {to se pojavile vo Makedonija po sozdavaweto na slovenskata azbuka od Kiril i Metodij (Sostavena od 38 bukvi edni po primerot na gr~kite bukvi, drugi spored slovenskata re~), se u~ili{tata {to gi osnovale Kliment i Naum.

Kliment kako u~itel rabotel od 886 do 893 godina, a potoa bil postaven za episkop na Drembica i Velika od bugarskiot vladetel Simeon. U~ili{tata {to gi organiziral bile dva vida, i toa: elementarni u~ili{ta za nepismeni i povisoki u~ili{ta za vozrasni, vo koi u~ele onie koi go zavr{ile elementarniot kurs. Sredi{te na crkovno-prosvetnata i na knièvnata dejnost na Kliment bil gradot Ohrid. Vo nego toj organiziral u~ili{te za svoite najbliski i najnadareni u~enici, koi postojano ìveele so nego. Ova u~ili{te postepeno se razvilo vo institucija za povisoka duhovna prosveta i obrazovanie, poznata vo naukata kako Ohridska knièvna {kola i Klimentov univerzitet. Karakteristi~no za ovie u~ili{ta e deka nastavata bila besplatna, za materijalnite potrebi na u~ili{teto se grièla dràvata i naselenieto, a Kliment i negovite u~iteli ne zemale plata za rabotata tuku bile oslobodeni od pla}awe danok na dràvata. Negovite u~enici prodolìle da go prosvetuvaat narodot, otvoraj}i svoi u~ili{ta niz Makedonija.

Kon krajot na X vek za vreme na Samoilovoto carstvo, e osnovana makedonskata crkva, prvo kako Prespanska arhiepiskopija, a koga vo XI vek nejzinoto sedi{te bilo prefrleno vo Ohrid e nare~ena Ohridska arhiepiskopija. Po nejzinoto formirawe taa po~nala da se griì za obrazovanieto na makedonskiot narod. Vo periodot na vizantiskoto vladeewe (XI-XII vek), srpskoto vladeewe (od XII do XIV vek) i turskoto vladeewe (od krajot na XIV vek pa se do 1912 godina), blagodarenie na svojata crkva, makedonskiot narod uspeeal da gi za~uva svojot jazik, kultura i tradicija. Jazikot na koj se izveduvala nastavata vo u~ili{tata {to bile otvorani od vlastite, bil gr~ki, turski, bugarski ili srpski.

V. Manova-Erakovi}, Z. Trifunov, I. Dimovski, J. Markoska, \. Markoski

80

So podelbata na etni~kata teritorija na Makedonija po Balkanski-te vojni me|u Srbija, Grcija i Bugarija, nastanal period na intezivna i planska akcija na odnaroduvawe na makedonskiot narod od strana na ovie dràvi. Sekoja od niv na delot od teritorijata na Makedonija otvorala u~ili{ta na svojot jazik. Makedonskite deca bile prinudeni da u~at na srpski, gr~ki i bugarski jazik, a ne na svojot maj~in makedonski jazik. Zatoa mnogu mal broj od decata gi posetuvale u~ili{tata.

Za vreme na Vtorata svetska vojna, so sozdavaweto na fa{isti~ka Bugarija i so pa|aweto na Vardarska Makedonija pod nejzino vodstvo, Bugarija nastojuva preku u~ili{tata da ja bugarizira makedonskata mladina i da ja prevospita vo bugarski nacionalen duh. Zatoa taa organizira {iroka mreà na predu~ili{ni ustanovi, osnovni u~ili{ta, gimnazii i sredni stru~ni u~ili{ta, kako i ~italni, biblioteki i drugo. Me|utoa u{te od samiot po~etok na okupacijata makedonskiot narod pro-javil spontan otpor protiv bugarskata politika.

Za natamo{niot razvoj na makedonskoto {kolstvo, prosveta i kultura golemo zna~ewe imalo re{enieto {to ASNOM go donel na svoeto Prvo zasedanie od 2 avgust 1944 godina vo manastirot „Sv. Prohor P~in-ski“. Toga{ makedonskiot jazik bil proglasen za slu`ben jazik vo sozda-denata makedonska dràva. Po osloboduvaweto, narodnata vlast vloìla vonredni napori za da go unapredi i osovremeni zaostanatoto makedonsko {kolstvo i izgradi novo demokratsko {kolstvo.

Vo svojot {eesetgodi{en razvoj, makedonskoto {kolstvo pretrpelo raznovidni koncepciski izmeni vo svojata struktura, vo oddelni formi i stepeni na obrazovanieto, vo organizacijata, sodrìnata, metodite i formite na vospitno obrazovnata rabota za da gi zadovoli interesite i potrebite na op{testvoto.

Osnovnata cel na povoenoto obrazovanie e namaluvawe na nepisme-noto naselenie koe ìveelo na prostorite na Makedonija. Dali e postig-nato toa moè da se vidi od slednite statisti~ki podatoci.

Od popisot vo 1948 godina, od vkupnoto naselenie nad desetgodi{na vozrast: 48,8% bile bez obrazovanie, 40,4% so ~etirigodi{no osnovno obrazovanie, 8,3% so 5-8 godi{no obrazovanie, 2,2% so sredno obrazova-nie, 0,2% so vi{o i visoko obrazovanie. Od statisti~kiot godi{nik od 2004 godina od vkupnoto naselenie nad 15 godi{na vozrast: 3,85% se bez obrazovanie, 10,77% so nezavr{eno osnovno obrazovanie, 34,74% so osnovno obrazovanie, 40,09% so sredno obrazovanie (zaedno trigodi{no i ~etirigodi{no), 10,52% so vi{o i visoko obrazovanie. Moè da vidime deka obrazovnata struktura vo Makedonija e mnogu izmeneta na podobro. No od posledniot izve{taj se gleda deka blizu polovina od licata nad 15 godi{na vozrast se lica koi ne poseduvaat ili poseduvaat nisko nivo na obrazovanie, so zavr{eno osnovno obrazovanie. Vo dene{no vreme, vo uslovi na permanentna modernizacija na tehni~ko-tehnolo{kata osnova na trudot, vakvata sostojba ne doveduva do iden ekonomski i socijalen razvoj na dràvata. Zatoa vo idnina treba da se prezemat merki za namaluvawe na brojot na deca koi se nadvor od instituciite za obrazovanie. Po zavr{uvaweto na vtorata svetska vojna zadolìtelnoto obrazovanie vo Makedonija bilo 4 godini. No vo 1954 godina e donesen za-kon za zadolìtelno 8 godi{no u~ili{te. Za da moè da se ispolni ova, po~nale reformi vo sistemot na osnovnoto obrazovanie koi traele se do 1959 godina. Od u~ebnata 1958/1959 godina zakonot za {kolstvo obvrzuval

Obrazovniot sistem vo Makedonija soglasno kriteriumite za sporedbeno obrazovanie,so osvrt na matematikata

81

osnovnoto obrazovanie da se ostvaruva niz edinstveno osnovno u~ili{te od osum godini. Za taa cel bile izvr{eni izmeni na vospitno-obrazovnata struktura i bile vovedeni novi nastavni planovi. Po ovie nastavni planovi po~nalo da se raboti vo osnovnite u~ili{ta od u~ebnata 1960/1961 godina. Osnovnoto obrazovanie e podeleno vo dva ciklusa: 4 godini oddelenska i 4 godini predmetna nastava. Vo naredniot period zadolìtelnoto obrazovanie vo Makedonija }e se zgolemi na 9 godini (bi trebalo od u~ebnata 2005/2006 godina). Zgolemuvaweto }e se izvr{i na toj na~in {to godinata pred poa|awe na u~ili{te }e vleze vo sistemot na zadolìtelno obrazovanie. Strukturno toa zna~i deka zabavi{tata i golemata grupa od gradinkite }e stanat zadolìtelni za site deca i }e se narekuva nulto oddelenie. So ova se saka da se postigne dosega{nata posetenost na zabavi{tata i golemata grupa od gradinkite od 83,23%, da se zgolemi na 100%. Od iznesenoto sleduva deka zadolìtelnoto obrazovanie vo Makedonija }e trae od 6 do 14 godi{na vozrast na decata. Dene{niot obrazoven sistem ima cel da ovozmoì celosen razvoj na li~nosta na ~ovekot i zacvrstuvawe na negovite prava i osnovnite slobodi. Obrazovnata dejnost vo instituciite i drugite formi na voninstuticionalno obrazovanie se temeli vrz op{toprifatenite vrednosti za demokratizacija i humanizam. Ovie osnovni principi se ostvaruvaat so sozdavawe ednakvi {ansi za site deca vo zadolìtelnoto obrazovanie, otvorenost na {ansite za obrazovanie po osnovnoto u~ili{-te, ramnopravnost vo obrazovniot sistem bez ogled na nacionalnosta, po-lot, socijalnoto poteklo i verskata pripadnost. Obrazovniot proces vo gradinkite i osnovnite u~ili{ta se izveduva na makedonski jazik. Za decata na nacionalnostite formirani se paralelki so nastava na maj~iniot jazik na decata (albanski, turski i srpski). Ovie prava se zagarantirani i vo srednite javni u~ili{ta. Toa pomaga da se neguva razbirawe, trpelivost i prijatelstvo kaj decata, mla-dite i vozrasnite od razli~na nacionalna pripadnost. Dejnosta na obrazovnite institucii se odviva spored zakonski propisi. Osnovnoto obrazovanie e zadolìtelno i besplatno. Srednoto obrazovanie na razli~ni nivoa i formi e dostapno za mladite i vozrasnite vo zavisnost od nivnite interesi za {koluvawe. Za {koluvawe vo srednite {koli se pla}a minimalna godi{na participacija. Vi{oto i visokoto obrazovanie pod isti uslovi kako i za srednite {koli e dostapno za sekogo spored sposobnostite. Za decata i mladite vo obrazovanieto se obezbeduva osnovna zdravstvena za{tita i prevoz do u~ili{teto. Postojat stipendii i u~eni~ki i studentski krediti za {koluvawe na decata i mladite od poniskite socijalni sloevi. Vo naredniot period vo obrazovanieto }e se podobruva kvalitetot na obrazovniot proces, }e se zasili voveduvaweto na novata informaciska tehnologija vo obrazovanieto i da se zgolemi efikasnosta na obrazovniot sistem.

2. Obrazovna administracija, upravuvawe i kontrola Glaven organ koj {to vr{i planirawe vo obrazovanieto, negova

organizacija, finansirawe, se griì za mreà na ustanovite i instituciite, usovr{uvaweto na nau~nite i stru~nite kadri, verifikacija na strukite i profilite i drugi globalni pra{awe e Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Vo sostavot na ministerstvoto se


82

Republi~kiot pedago{ki sovet, Pedago{kiot zavod na Makedonija i Republi~kiot prosveten inspektorat.

Nastavnite planovi i programi za predu~ili{no vospitanie, osnovno obrazovanie i javnite sredni u~ili{ta gi podgotvuva Pedago{ki-ot zavod. Za niv stru~na ocena dava Republi~kiot pedago{ki sovet, a gi donesuva i objavuva Ministerstvoto za obrazovanie i nauka.

Planovi i programi za srednite u~ili{ta moè da predlagaat i samite u~ili{ta, pretprijatija, ustanovi i drugi gra|anski pravni lica za zadovoluvawe na nivnite posebni potrebi.

Nastavnite planovi i programi za site nivoa na visokoto obrazovanie gi utvrduva nastavni~kiot sovet, a potoa soglasnost dava univerzitetot i nadle`noto ministerstvo.

Predu~ili{ni ustanovi moè da osnovaat edinicite na lokalna samouprava, pogolemi pretprijatija, a vo ponovo vreme i drugite pravni i fizi~ki lica, ako imaat dobieno soglasnost od resornite ministerstva.

Osnovni i sredni u~ili{ta osnova vladata na Republika Makedonija, a u~ili{ta za sredno stru~no obrazovanie moè da formira i lokalnata samouprava. Privatno sredno u~ili{te moè da osnova i pravno i fizi~ko lice od Republika Makedonija ili od drugi zemji, vrz osnova na odobrenie od Vladata na Republika Makedonija, no so prethodna ocenka od Ministerstvoto za toa dali se ispolneti uslovite od zakonot.

Vo obrazovniot sistem e vospostaven soodveten sistem na upravuvawe. Na ~elo e Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, potoa se edinicite na lokalna samouprava i na krajot neposredno upravnite organi vo obrazovnite institucii.

Za zakonitosta vo rabotata na obrazovnite institucii se griì nadle`noto ministerstvo. Inspekciski nadzor za izvr{uvawe na zakonite i drugite akti vr{i Republi~kiot prosveten inspektorat.

Vo sekoja gradinka ima sovet na vospituva~i, kako najvisok stru~en organ na ~ie ~elo e direktorot. Vo predu~ili{nite ustanovi vo upravuvaweto zemaat u~estvo i pretstavnici na roditelite na decata i od edinicite na lokalnata samouprava.

Spored zakonot za osnovnoto i srednoto obrazovanie, najvisok organ na upravuvawe vo u~ili{tata e u~ili{niot odbor. Vo nego ima pretstavnici od nastavnicite, stru~nite rabotnici i vospituva~ite, kako i od osnova~ot na u~ili{teto i roditelite na u~enicite. U~ili{niot odbor donesuva godi{na programa za rabota, usvojuva izve{tai, finansiski planovi, u~estvuva vo izborot na direktor (raspi{uva oglasi i dava mislewe za razre{uvawe na direktorot), donesuva statut, a razgleduva i drugi pra{awa {to se utvrdeni so statutot na u~ili{teto.

Vo javnite u~ili{ta, direktorot e rakovoden organ na u~ili{teto. Direktorite gi imenuva i razre{uva ministerot, po prethodno mislewe na Pedago{kiot zavod na Makedonija i u~ili{nite odbori.

Stru~ni organi na osnovnite i srednite u~ili{ta se nastavni~ki-te i oddelenskite soveti, odnosno soveti na godinata (vo srednite u~ili{-ta) i stru~nite aktivi na nastavnicite. Osven toa, za sekoja paralelka se odreduva od redot na nastavnicite rakovoditel na paralelkata.

Za stru~niot nadzor na nastavata e zadolèn Pedago{kiot zavod na Makedonija. Ovaa institucija e zadolèna i za permanentno stru~no usovr{uvawe na nastavnicite vo sorabotka so visoko obrazovnite institucii.

Na fakultetite i vi{ite {koli se formiraat nastavno-nau~ni soveti od nastavnicite, nau~nite rabotnici i pretstavnici od studentite


83

i sorabotnicite. Dekanot e rabotovoden organ i nemu mu pomagaat prode-kani. Univerzitetite imaat avtonomija vo donesuvaweto na nastavnite planovi i programi. Inspekciski nadzor na visokoto obrazovanie, osobeno za postoeweto na propi{anite uslovi za rabota, postapkite za donesuvawe na planovite i programite, naplatuvawe na tro{ocite za obrazovanite uslugi i sli~no, gi vr{i nadle`noto ministerstvo.

Od dosega{nite analizi na sostojbite vo obrazovanieto, osobeno vo predu~ili{noto, osnovnoto i srednoto, se pokaà deka edni od osnovnite problemi vo ovaa sfera se:

• ekstremno centraliziranoto obrazovanie, • preklopuvawe na nadle`nostite na resorite koi se pod kontrola

na ministerstvoto, • mnogu nerealniot uspeh {to go postignuvaat u~enicite na krajot

na u~ebnata godina, • minimalnata informatizacija, • nedostatok na finansii, • demotiviran nastaven kadar. Vakvata sostojba vo obrazovanieto generira{e golem broj na

problemi, kako: kruta postavenost na sistemot {to doveduva do mnogu spori promeni osobeno vo osovremenuvaweto na kurikulumite koi bi dovele do podobruvawe vo obrazovanieto; procedurite za izbor na nastaven i rakovoden kadar bea fokusirani vo eden centar na mo}, a toa e Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, {to pridonese do dominacija na partiski, etni~ki i li~ni interesivo pri sproveduvaweto na izbornata postapka i marginalizacija na stru~nosta i kvalitetot kako izboren kriterium; centralisti~kata postavenost na obrazovniot sistem gi dovede obrazovnite ustanovi da dojdat vo pozicija samo da imaat uloga na neposredni realizatori na obrazovnata politika so nemo`nost da ja ostvarat i ulogata na neposredni kreatori na sopstvenata dejnost.

Vo idniot period }e se prezemaat merki da se nadminat problemite vo obrazovanieto. Toa }e se izvr{i so decentralizacija na obrazovanieto, pri {to }e se izvr{i redistribucija na odgovornostite za glavnite obrazovni pra{awa (podobruvawe na kvalitetot na obrazovanieto, profesionalno unapreduvawe na nastavnicite, finansiraweto) na site tri nivoa na obrazovniot sistem - centralno, lokalno i u~ili{no. Odgovornosta }e se zgolemi na lokalno i u~ili{no nivo. Pri toa }e se ima jasen stav vo koj del od obrazovnata sfera dràvta }e prezema odgovornost, a vo koj del odgovornosta }e bide prepu{tena na lokalnite subjekti. Za efikasno funkcionirawe na vakviot stav, pokraj zakonskata potkrepa na procesot na decentralizacija, potrebno e da se izgradat indikatori, mehanizmi i instrumenti za kontrola na kvalitetot, kako osnoven kriterium koj }e go pokaùva statusot na obrazovna ustanova i nejzinite benificii i odgovornosti, normirani na dràvno nivo. Dràvnite tela }e bidat odgovorni za eksternata kontrola na kvalitetot na obrazovanieto vo obrazovnite ustanovi, dodeka lokalnite subjekti, pred se obrazovnite ustanovi i lokalnite vlasti, }e bidat odgovorni za obezbeduvawe na uslovi za povisok kvalitet.

Preraspredelbata na mo}ta i odgovornosta od dràvno na lokalno nivo }e da bide fokusirana na:

• prenesuvawe na odgovornosta za osnovawe na osnovnite i srednite u~ili{ta na lokalnite vlasti, {to podrazbira deka tie }e bidat sopstvenici na u~ili{niot imot, }e gi definiraat


84

godi{nite finansiski planovi na u~ili{teto i }e gi usvojuvaat godi{nite zavr{ni smetki, }e go nazna~uvaat izbraniot kandidat za direktor i so tekot na vremeto }e bidat odgovorni za u~ili{nata mreà, {to zna~i deka tie }e imaat pravo da otvoraat i zatvoraat u~ili{ta;

• prenesuvawe na odgovornostite za odrùvawe na obrazovnite ustanovi od strana na samata ustanova i lokalnite avtoriteti;

• prenesuvawe na odgovornosta za delumno finansirawe na obrazovanieto od lokalniot buxet;

• sozdavawe na uslovi i mo`nosti za vlez na privatniot kapital vo obrazovanieto;

• davawe na pogolema sloboda na obrazovnata ustanova pri vrabotuvawe na nastavniot, administrativniot, pomo{niot i rakovodniot kadar pri {to vlijanieto na lokalnite subjekti, pred se roditelite, pri ovoj proces treba da bide zadolìtelna;

• prenesuvawe na odgovornosta za obuka na nastavniot i rakovodniot kadar, vo uslovi na {irok pazar na obrazovni uslugi koj funkcionira vo na{ata dràva, da opredelat koi akreditirani programi za obuka na nastavnici, direktori i stru~ni sorabotnici }e gi koristat.

Vo uslovi na decentralizirano obrazovanie, dràvata treba da gi prezeme ingerenciite i odgovornostite za:

• delumno finansirawe, vrz baza na raspredelbata na sredstvata za obrazovanie od centralniot buxet na op{tinite vo forma na blok donacii. Vakvoto finansirawe kako osnoven kriterium }e gi ima: brojot na u~enicite, sostojbata na infrastrukturata, kvalitetot na obrazovnta rabota utvrdena preku eksternata kontrola i vertikalnata mobilnost na u~enicite;

• eksternata kontrola na kvalitetot na rabotata na obrazovnata ustanova;

• sproveduvawe na eksterniot del i kontrola na interniot del od maturskite i zavr{nite ispiti;

• izrabotka na standardi za obrazovanieto, t.e. indikatori za efektivna obrazovna ustanova;

• akreditacija na programite za obuka na nastavniot, rakovodniot i stru~niot kadar;

• licencirawe na kompetenciite, dejnostite i zvawata na nastavnicite i direktorite;

• utvrduvawe na dràvniot interes, t.e. utvrduvawe na dràvniot kurikulum koj sekoja obrazovna institucija mora da go po~ituva.

Za da moè dràvata da gi izvr{uva ovie odgovornosti, po zavr{uvaweto na decentralizacijata, a vo funkcija na efikasno upravuvawe so promenite vo sferata na obrazovanieto, kako i vo funkcija na zgolemuvawe na negoviot kvalitet, Ministerstvoto za obrazovanie i nauka i Vladata na Republika Makedonija }e prezemaat merki za formirawe na slednive obrazovni institucii na dràvno nivo:

1. Dràven prosveten inspektorat 2. Dràven ispiten centar 3. Pedago{ki zavod 4. Centar na sredno stru~no obrazovanie.

Ingerenciite na slednite dràvni institucii }e bidat slednite:


85

Dràvniot prosveten inspektorat }e pretstavuva centralna obrazovna institucija zadolèna za po~ituvawe na zakonitostite vo oblasta na obrazovanieto i sistematka kontrola na kvalitetot na obrazovniot proces. Ovaa institucija svojata redovna aktivnost na terenot }e ja ostvaruva vrz osnova na interno utvrdena dinamika, no i vonredno na povik na Pedago{kiot zavod ili Dràvniot ispiten centar, na povik na roditelskiot sovet na u~ili{teto, na povik na lokalnite vlasti i drugi zainteresirani lica, koi }e ukaàt na prisutna nepravilnost ili slab kvalitet vo rabotata na konkretna obrazovna ustanova ili poedinec. Dràvniot ispiten centar }e pretstavuva obrazovna institucija koja }e sproveduva periodi~na proverka na znaewata na u~enicite preku organiziraweto na zavr{niot ispit po zavr{uvawe na ~etvrto i osmo odelenie i preku polagawe na dràvnata matura i zavr{niot stru~en ispit vo srednoto stru~no obrazovanie. Karakteristika za site ovie ispiti e eksternosta, koja }e treba da obezbedi postojan budnost kaj nastavniot i rakovodniot kadar. Ova osobeno se odnesuva na direktorite na u~ilii{tata koi preku samoevalvacija }e treba da gi onevozmoàt pojavite na neobjektivno ocenuvawe, „podaruvawe na ocenki“ na krajot na u~ebnata godina i sli~no. Transparentnosta vo objavuvaweto na rezulta-tite vo golema mera }e ja zajakne odgovornosta na site {to u~estvuvat vo obrazovanieto. Pedago{kiot zavod }e pretstavuva dràvno prosvetno telo koe }e gi prezeme nadle`nostite za razvoj i unapreduvawe na obrazovanieto vo dràvata. Vo negova nadle`nost }e bidat slednite aktivnosti vo predu~ili{noto, osnovnoto i gimnaziskoto obrazovanie: razvoj na nastavnite planovi i programi, utvrduvaweto na koncepcijata za u~ebnicite i ponatamu nivna ocenka; podgotovka na programi za profesionalen razvoj na nastavnicite; ovozmoùvawe na stru~na pomo{ na u~ili{tata vo obezbeduvawe na kvalitet vo soglasno so dràvnite standardi; podr{ka na proekti koi imaat za cel podobruvawe na kvalitetot na obrazovanieto vo soglasnost so dràvnite prioriteti i sorabotka so nevladiniot sektor. Vo sostavot na Pedago{kiot zavod }e rabotat i podra~ni edinici koi }e imaat status na me|uop{tinski centri za razvoj i obezbeduvawe na kvalitet vo obrazovanieto. Centarot za sredno stru~no obrazovanie }e gi prevzeme nadle`nostite za razvoj i unapreduvawe na srednoto stru~no obrazovanie i obezbeduvawe na kvalitet vo istoto. Ovoj centar }e treba da gi realizira slednite aktivnosti: sorabotka so stopanstvoto, biznis sektorot i nevladiniot sektor; }e gi utvrduva koncepciite za u~ebnicite i }e vr{i ocenka na soodvetnosta na u~ebnicite; izrabotka na sistemi za stru~ni kvalifika-cii i pritoa }e go sledi pazarot na trudot i }e vr{i sovetuvawe za obra-zovnite potrebi na pazarot; profesionalno informirawe i orientacija na mladite; obrazovanieto i obukata na mladite i vozrasnite; obrazovanieto i obukata na nastavnicite. Ovoj centar }e bide klu~na vrska me|u obrazovnite ustanovi i pazarot na trudot.

3. Finansirawe na obrazovanieto Investiciite vo obrazovanieto, obukata, naukata i istraùvaweto se sekoga{ isplatlivi investicii i najsilna nacionalna konkurentnost, a so toa i osnovni faktori za razvoj na dràvata. Kaj nas so decentralizacija na obrazovanieto }e ima i promeni vo na~inot na finansirawe na obrazovnite ustanovi, no prvo }e vidime na koj na~in do sega se finansira{e obrazovanieto, procentualno kako se


86

rasporedeni sredstvata za finansirawe i na koj na~in }e se izvr{at promenite vo finansiraweto. Finansiraweto na obrazovanieto zavisi od vidot na obrazovnata institucija i raspoloìvite finansiski sredstva. Sredstvata za platite na vrabotenite vo predu~ili{nite ustanovi, kako i za osnovnite materijalni tro{oci se obezbeduva od republi~kiot buxet preku nadle`nite ministerstva, a toa se Ministerstvoto za obrazovanie i nauka i Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Roditelite u~estvuvaat vo cenata za ishranata na decata vo zavisnost od nivnata materijalna situacija, a ako imaat poniski prihodi se praktikuva nivnite deca besplatno da gi koristat detskite gradinki. So ogled na zadolìtelniot karakter na osnovnoto osumgodi{no obrazovanie, sredstvata za finansirawe na osnovnite u~ili{ta se obezbedeni od dràvniot buxet i od drugi izvori vo edinicite na lokalnata samouprava. Na sli~en na~in se finansiraat i dràvnite sredni u~ili{ta. Finansiski sredstva za nivnite dejnosti se obezbeduvaat od dràvniot buxet, no i so participacija od korisnicite za izvr{eni obrazovni uslugi, proda`ba na proizvodi i uslugi, podaroci i sli~no. Spored zakonot privatnite u~ili{ta se finansiraat so sredstva na osnova~ot. Materijalnite i drugite potrebni sredstva za dejnosta na visoko obrazovnite institucii se obezbeduva od dràvniot buxet, spored godi{nata programa za rabota, no i so participacija na studentite za obrazovnite uslugi, od podaroci i sli~no. Zna~ajni finansiski sredstva visoko obrazovnata institucija ostvaruva od nau~no-istraùva~kite proekti i od sorabotka so stopanstvoto i drugi asocijacii. Godi{niot buxet za finansiraweto na obrazovanieto vo 2003 godina iznesuva 3,49% od bruto doma{niot proizvod. Ovoj buxet godi{no se pove}e se namaluva, taka ovoj procent vo 1996 godina iznesuval 4,26% od bruto doma{niot proizvod. Raspredelbata na vkupniot buxet za obrazovanie e slednata: 59,15% za osnovnoto obrazovanie, 22,66% za srednoto obrazovanie, 12,46% za visokoto obrazovanie, 1,92% za u~eni~ki standard, 3,81% za studentski standard. (spored ministerstvoto za finansii od 2004 godina)

Najgolemiot del od sredstvata {to gi dobivaat u~ili{tata gi koristat za platite na vrabotenite lica. Taka od sredstvata {to go dobivaat u~ili{tata 80% odat za plati, dodeka vo visokoto obrazovanie toj procent iznesuva i preku 90%. Za podobruvawe na finansiskata sostojba vo obrazovanieto i na~inot na raspredelba na sredstvata so decentralizacijata }e treba da se definira i nov sistem za finansirawe. Pri toa ovoj sistem treba da go napu{ti linearniot na~in na raspredelba na sredstvata i sproveduvawe na sistem za finansirawe koj }e ja stimulira kvalitetnata rabota i }e ja obeshrabri nekvalitetnata rabota i manipulaciite vo obrazovnite ustanovi. Delumno finansirawe }e se odviva i vrz baza na sredstva za obrazovanieto od centralniot buxet na op{tinite. Vakvoto finansirawe kako osnoven kriterium }e gi ima: brojot na u~enicite, sostojbata na infrastrukturata, kvalitetot na obrazovnata rabota utvrdena preku eksternata kontrola i vertikalnta mobilnost na u~enicite. No pri vakvo finansirawe ne treba da se zaboravi deka so pomal broj na u~enici i so poslabi rezultati }e bidat {kolite vo ruralnite podra~ja koi se slabo naseleni. Zatoa }e bidat obezbedeni dopolnitelni sredstva od buxetot, za


87

da ne se skrati zagarantiranoto pravo za obrazovanie za sekoj, i da ne dojde do zatvorawe na tie u~ili{ta.

Ovde }e navedeme i edna sporedba za finansirawe na obrazovanieto vo nekoi zemji i kaj nas. Vo tabelata e dadena stapkata od bruto nacionalniot proizvod {to se odvojuvala za obrazovanie vo periodot 1994-1996 god. (izvor: Unesko).

1 Namibija 8,522Kirgistan 5,543Malavi 4,5 64Urugvaj 3,0 2 Uzbekistan 7,823Bolivija 5,544Germanija 4,3 65[ri Lanka 2,9 3 Danska 7,724Slovenija 5,445Gruzija 4,3 66Albanija 2,8 4 JAR 7,525Makedonija 5,446Ungarija 4,3 67Vietnam 2,8 5 Finska 7,226SAD 5,447Kazahstan 4,3 68Etiopija 2,7 6 Zimbabve 7,227Portugalija 5,348Malezija 4,2 69Peru 2,6 7 Norve{ka 6,928Litvanija 5,349Togo 4,2 70Butan 2,4

8 Nov Zeland 6,929Avstralija 5,350Rusija 3,9 71Pakistan 2,4

9 Bocvana 6,930Avstrija 5,251Burundi 3,9 72Burkina Faso 2,4 10 Jamajka 6,831Holandija 5,152Luksemburg 3,7 73Singapur 2,3 11 Kuba 6,732Venecuela 5,053Senegal 3,7 74Kamerun 2,3 12 Ukraina 6,533[vajcarija 4,954Tajland 3,6 75Salvador 2,2 13 Kanada 6,534Island 4,855Honduras 3,5 76Mali 2,1 14 Estonija 6,335Belize 4,856île 3,4 77Zambija 2,1 15 Letonija 6,236Brazil 4,857Romanija 3,3 78Kina 2,0 16 Lesoto 6,237Malta 4,758Indija 3,3 79Nepal 2,0 17 Kenija 6,138ê{ka 4,759Argentina 3,2 80Ermenija 1,8 18 Kongo 5,939Slova~ka 4,660Ekvador 3,2 81Kabmoxa 1,8 19 Francija 5,640Meksiko 4,661Gvajana 3,2 82Banglade{ 1,7 20 Irska 5,541Italija 4,562Belgija 3,1 83âd 1,6 21 Belorusija5,542[panija 4,563Bugarija 3,1 84Sudan 1,4

Tendencii za tro{okot na obrazovanieto kako procent od BNP po 2000 godina:

SAD - tro{okot e zgolemen na 7% od BNP; Velika Britanija - 6% od BNP; Italija - 7,5% od BNP; Japonija - 6,5% od BNP; Kanada - 8% od BNP

MAKEDONIJA: Vo 2003 godina buxetot za obrazovanie iznesuva 3,49% od BNP. 80% od sredstvata za obrazovanie se tro{at za plati na

vrabotenite; 90% od sredstvata {to dràvata gi odvojuva za visoko

obrazovanie se tro{at za plati na vrabotenite (Izvor: Ministerstvo za finansii, 2004)

4. Struktura na obrazovniot sistem Sistemot na instiucionalno obrazovanie vo Republika Makedonija opfa}a institucii, sodrìni, formi i metodi za obrazovanie i vospitanie soobrazni so vozrasta i sovremenite potrebi na decata, mladite i vozrasnite. Za razvojot na obrazovanieto pridonese sovreme-nite sva}awa za nezamenlivata uloga na obrazovanieto kako faktor ne samo na individualen razvoj na li~nosta, tuku i za op{testven i ekonom-ski razvoj na zemjata. Vakvoto sva}awe za obrazovanieto dovede do mo{ne razgraneta mreà na obrazovni institucii.


88

Strukturata na obrazovniot sistem, t.e. obrazovnite ustanovi vo Republika Makedonija e slednata:

1) Predu~ili{no vospitanie i obrazovanie (od 2 do 6 godi{na vozrast) jasli, gradinki, zabavi{ta

2) Osnovno obrazovanie (od 7 do 14 godi{na vozrast) oddelenska nastava, predmetna nastava, specijalni osnovni (za deca so pre~ki vo razvojot) 3) Sredno obrazovanie (od 15 do 18 godi{na vozrast) gimnazii, sredni stru~ni u~ili{ta (so traewe od 3 ili 4 godini), umetni~ki u~ili{ta, specijalni sredni (za deca so pre~ki vo razvojot) 4) Visoko obrazovanie

Fakulteti, vi{i {koli 5) Poslediplomski studii 6) Doktorat na nauki

- Predu~ili{no obrazovanie Predu~ili{noto institucionalno obrazovanie opfa}a nekolku vi-

dovi na institucii. Toa se: detskite jasli, gradinkite i zabavi{tata. Detski jasli se nameneti za deca do 2 godi{na vozrast. Vo gradinkite pretstojuvaat deca od dve godini do poa|awe vo u~ili{te, raspredeleni vo obrazovni grupi vo zavisnost od vozrasta. Detskite zabavi{ta se nameneti za decata vo godinata pred da trgnat vo prvo oddelenie. Detskite zabavi{ta se vo sostav na osnovnite u~ili{ta, a drugite institucii se samostojni ili zdruèni, vo koi ima grupi na deca od jasli, gradika i zabavi{na vozrast.

Vospitanieto na decata vo detskite gradinki i zabavi{tata ima bitno zna~ewe za razvojot na li~nosta, kako i za podgotvuvaweto na decata za u~ili{te. Zatoa so obrazovnata politika se nastojuva da se pridobijat semejstvata i roditelite da sorabotuvaat so predu~ili{nite institucii vo vospitanieto i obrazovanieto na nivnite deca.

Mreàta na predu~ili{ni ustanovi e vo postojan razvoj. Spored statisti~kiot godi{nik od 1994 godina vo Republika Makedonija ima 142 jasli so vkupno od 2843 deca, 171 gradinka so 12883 deca i vo zabava{tita ima vkupno 19833 deca.

Predu~ili{noto vospitanie ne e zadolìtelno. Vospitno-obrazov-niot proces se odviva na makedonski jazik. Za decata na nacionalnostite se formiraat oddelni obrazovni grupi vo gradinkite i zabavi{tata pri osnovnite u~ili{ta. Vo niv obrazovniot proces se izveduva na maj~iniot jazik na decata (albanski, turski, srpski).

Spored posledniot statisti~ki izve{taj od dràvniot zavod za statistika od 2002 godina bruto opfatot na deca vo perdu~ili{noto vospitanie e 18,67%, a opfatot vo godinata pred da trgnat vo prvo odelenie e 83,23%. Od analizite na uspehot na decata koi bile vklu~eni vo oblicite na predu~ili{no vospitanie i onie koi ne bile, dojdeno e do soznanie deka decata koi gi posetuvale ovie ustanovi imaat podobri rezultati vo ponatamo{noto obrazovanie i pomalku predvreme go napu{taat {koluvaweto. Za da se namali brojot na deca koi go napu{taat zadolìtelnoto obrazovanie, a i poradi drugi pri~ini, Ministrstvoto za obrazovanie i nauka donese zakon so koj zadolìtelnoto obrazovanie se pro{iruva i zabavi{tata i golemite grupi vo gradinkite }e stanat zadolìtelni, pa sega zadolìtelnoto obrazovanie }e trae 9 godini.


89

Za predu~ili{noto institucionalno vospitanie ima utvrdeno programi i standardi za prestoj i ishrana na decata. Niv gi podgotvuva Pedago{kiot zavod na Makedonija vo sorabotka so drugite institucii od oblasta na obrazovanieto, zdravstvoto i socijalnata za{tita. Programite neposredno gi razrabotuvaat stru~nite soveti i samite vospituva~i.

So programite se opfateni sodrìnite za fizi~koto i zdravstve-noto vospitanie, zapoznavawe na bliskata sredina, razvojot na govorot, elementarnite matemati~ki poimi, likovnoto i muzi~koto vospitanie. Vo grupite so deca vo godinata pred poa|awe vo u~ili{te, pogolemo vnimanie se posvetuva na predznaewata za uspe{no vklu~uvawe vo prvo odelenie. - Osnovno obrazovanie

Za sekoe dete na vozrast od 7 do 14 godini se obezbeduvaat uslovi redovno da ja sledi nastavata vo zadolìtelno osumgodi{no osnovno u~ili{te. Vo osnovno u~ili{te poa|aat decata koi }e napolnat sedum godini do krajot na kalendarskata godina koga se zapi{uvaat vo prvo oddelenie. No, vo u~ili{tata moè da se zapi{uvaat i deca so pomala vozrast, so napolnuvawe na {est godini do septemvri koga zapo~nuva nastavata, no vrz osnova na pozitivno mislewe koe se dobiva od lekar, pedagog ili psiholog.

So Zakonot za osnovno obrazovanie, donesen vo septemvri 1995 godina, se zacvrstuvaat demokratskite opredelbi na obrazovanieto. Spored negovite odredbi nastavata vo u~ili{tata se izveduva na makedonski jazik i kirilsko pismo. Za pripadnicite na nacionalnostite vospitno-obrazovnata rabota se izveduva na jazikot i pismoto na nacionalnostite na na~in utvrden so ovoj Zakon. No u~enicite od nacionalnostite go izu~uvaat makedonskiot jazik kako slu`ben jazik na Makedonija.

Vnatre{nata struktura na osumgodi{noto zadolìtelno u~ili{te e soobrazena so vozrasta na decata i toa vo dva perioda: od prvo do ~etvrto oddelenie ili oddelenska nastava i od petto do osmo oddelenie taka nare~ena predmetna nastava. Do ~etvrto oddelenie nastavata vo paralekite, po pravilo, ja izvr{uva eden nastavnik. Spored nastavniot plan za nastavata od petto do osmo oddelenie ima predmetni nastavnici, koi se kompetentni za eden ili dva srodni predmeti.

Vo naselenite mesta so pomal broj na u~enici se organiziraat podra~ni u~ili{ta, koi organizaciono im pripa|aat na polnite osnovni u~ili{ta. Vo pomalite mesta kade nema dovolen broj na u~enici, za oddelenskata nastava se formiraat i kombinirani paralelki. Vo niv eden u~itel, koristej}i raznovidni metodi, istovremeno izveduva nastava so deca od prvo do ~etvrto oddelenie. Po toj period u~enicite go prodolù-vaat obrazovanieto vo osumgodi{no osnovno u~ili{te.

So nastavniot plan i programa se opredeleni nastavnite predmeti po oddelenija i globalniot broj na ~asovi. Osven nastavata po zadolìtelnite predmeti, zastapena e fakultativna nastava po informa-tika i vtor stranski jazik, dopolnitelna nastava, dodatna nastava i vonas-tavni aktivnosti.

Nastaven plan za oddelenska nastava Nastavni predmeti Nedelen fond na ~asovi

I II III IV I Zadolìtelni predmeti - Makedonski jazik 5 5 5 5 - za u~enicite od nacionalnostite nivni-


90

ot maj~in jazik -Makedonski jazik za u~enicite od nacionalnostite

2 2

- Matematika 5 5 5 4 - Priroda i op{testvo 2 2 2 - Priroda 2 - Op{testvo 2 - Fizi~ko i zdravstveno obrazovanie 3 3 3 3 - Likovno obrazovanie 2 2 2 2 - Muzi~ko obrazovanie 1 1 2 2 Vkupno ~asovi 18 18 19-21 20-22 II Izborni prdmeti - Prv stranski jazik 2 III Fakultativni predmeti - Vla{ki jazik, Romski ili drug jazik 1 2 2 - Ekologija, Ra~na rabota i drugi 2 2 Zabele{ka: Ovoj nastaven plan se primenuva i vo paralekite so nastava na jazicite na nacionalnostite. U~enicite po~nuvaat kontinuirano da go izu~uvaat i prviot stranski jazik od ~etvrto oddelenie, no samo vo u~ili{ta vo koi se sozdadeni uslovi.

Nastaven plan za predmetnata nastava Nastavni predmeti Nedelen fond na ~asovi

I II III IV I Zadol`itelni predmeti - Makedonski jazik 4 4 4 4 - za u~enicite od nacionalnostite nivniot maj~in jazik

-Makedonski jazik za u~enicite od nacionalnostite

3 3 2 2

- Prv stranski jazik 3 3 2 2 - Matematika 4 4 4 4 - Istorija 2 2 2 2 - Geografija 2 2 2 - Biologija 1 2 2 2 - Fizika 2 2 - Hemija 2 2 - Tehni~ko obrazovanie 2 2 - Likovno obrazovanie 2 1 1 1 - Muzi~ko obrazovanie 2 1 1 1 - Fizi~ko i zdravstveno obrazovanie 2 2 2 2 Vkupno ~asovi 22-25 23-26 24-26 24-26 II Izborni prdmeti - Vtor stranski jazik 3 3 2 2 - Informatika 2 2 - Tehni~ko obrazovanie 2 2 III Fakultativni predmeti - Vla{ki, Romski ili drug jazik 2 2 2 2 - Likovno obr., Muzi~ko obr., Sport, Ekologija, Soobra}ajno vospitanie i drugo

1 1 1 1

Zabele{ka: Ovoj nastaven plan se primenuva i vo paralekite so nastava na jazicite na nacionalnostite. Vo petto i sedmo oddelenie u~enicite


91

izbiraat najmalku eden predmet. Predmetot {to }e go izberat go u~at kontinuirano.

Mreàta na osnovni u~ili{ta vo Republika Makedonija e dosta razviena. Spored statisti~kiot izve{taj od 2004 godina od Dràvniot zavod za statistika vo dràvata ima vkupno 1012 osnovni u~ili{ta so 229564 u~enici i 13791 nastavnici. Od ovie u~ili{ta 500 se do ~etvrto oddelenie, 2 do {esto oddelenie i 510 do osmo oddelenie.

Vo slednata tabela }e vidime kolku vidovi na osnovni u~ili{ta ima spored jazikot na koj se izvr{uva nastavata i brojot na nastavnici. No brojot na u~ili{ta po nastaven jazik ne go dava vkupniot broj na u~ili{ta poradi dvojazi~nosta i trojazi~nosta na odreden broj u~ili{ta. Redovni osnovni u~ili{ta spored jazikot na koj se izveduva nastavata

Nastavnici U~ili

{ta Paralelki

U~enici vkupno

so polno rabotno vreme

na opred. vreme

Vkupno 1012 9974 229564 13791 13049 1497 Makedonski j. 764 6578 148374 9125 8607 622 Albanski j. 280 3087 75015 4211 4028 795 Turski j. 57 272 5712 361 325 75 Srpski j. 11 37 463 94 89 5 - Sredno obrazovanie

Po osnovnoto u~ili{te, spored ednakvi kriteriumi, u~enicite imaat pravo da se zapi{at vo nekoe sredno u~ili{te. Ova pravo go koristat osobeno mladite vo urbanite sredini, taka {to nad 80% od u~enicite, po zadolìtelnoto obrazovanie, neposredno se zapi{uvaat vo nekoe sredno u~ili{te. Srednoto obrazovanie, spored Zakonot za sredno obrazovanie, se ostvaruva preku obrazovni planovi i programi za: gimnazisko, sredno stru~no, sredno umetni~ko i specijalno sredno obrazovanie za u~enici popre~eni vo psihofizi~kiot razvoj.

Gimnaziskoto i srednoto umetni~ko obrazovanie traat po 4 godini, dodeka sredno stru~no obrazovanie trae 3 ili 4 godini vo koe u~enicite se opredeluvaat za edna od 30-te struki. Vo na{ata zemja postoi i sredno versko obrazovanie koe trae 4 ili 5 godini.

Spored zakonot za sredno obrazovanie, od septemvri 1995 godina, se pro{iruva demokratizacijata vo ovoj segment na obrazovanieto. So nego e dadeno pravo sredno institucionalno obrazovanie da se ostvaruva osven vo dràvni, op{tinski i vo privatni sredni u~ili{ta. Nastavata vo srednoto obrazovanie se izveduva na makedonski jazik i kirilsko pismo.

Za pripadnicite na nacionalnostite vospitno-obrazovnata dejnost vo javnite u~ili{ta se izveduva na jazikot i pismoto na nacionalnostite na na~in i pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon. U~enicite od nacionalnos-tite go izu~uvaat makedonskiot jazik. Spored zakonot od 1995 godina, vo srednite u~ili{ta nastavata moè da se izveduva i na nekoj od svetskite jazici.

Dràvnite u~ili{ta gi osnova Vladata na Republika Makedonija, a za privatnite dava odobrenie. So misleweto za osnovawe na u~ili{teto se ceni dali se ispolneti pedago{kite standardi {to gi utvrduva Ministerstvoto za obrazovanie i nauka.

Gimnaziskoto obrazovanie trae 4 godini. Programata dava solidni znaewa i op{to obrazovna kultura. Toa im ovozmoùva na u~enicite da se vklu~at na studii. So poslednite reformi vo gimnaziskoto obrazovanie


92

postojat tri izborni podra~ja, i toa: jazi~no-umetni~ko, op{testveno humanisti~ko i prirodno-matemati~ko. Nastavniot plan e struktuiran od ~etiri komponenti: zadolìtelni predmeti, izborni predmeti, zadoìtelni izborni programi i proektni aktivnosti.

Zadolìtelnite predmeti go so~inuvaat zaedni~koto programsko jadro i tie se zaedni~ki i zadolìtelni za site u~enici vo gimnaziskoto obrazovanie.

Izbornite predmeti se grupirani vo tri izborni podra~ja: jazi~no-umetni~ko, op{testveno-humanisti~ko i prirodno-matemati~ko. Vakvoto globalno grupirawe donekade soodvetstvuva na naukite vo viso-koto obrazovanie, a pretstavuva i pregledno grupirawe na programskite sodrìni vrz osnova na {to }e se opredeluvaat u~enicite. Vo prva godina ne postojat izborni predmeti. Vo vtora godina u~enikot od listata na izborni predmeti, od najmalku tri a najmnogu 6 predmeti, izbira eden predmet. Brojot na ~asovi za izbornite predmeti postepeno se zgolemuva od 2 vo vtora do 9 ~asa vo ~etvrta godina. Za sekoe izborno podra~je vo tre-ta i ~etvrta godina se utvrdeni listi na izborni predmeti. Sekoe izborno podra~je sodrì dve kombinacii na izborni predmeti. Po opredeluvawe za odredena kombinacija na izborni predmeti, sekoj predmet od taa kombinacija za u~enikot stanuva zadolìtelen, i vlijae vrz negoviot op{t uspeh.

Zadolìtelni izborni programi, podrazbiraat sodrìni od oblasta na sportot i umetnosta. U~enicite vo ramkite na sekoja oblast izbiraat opredelena programa za koja imaat interes i talent. Postignuvawata na u~enicite po ovie programi se izrazuvaat opisno i ne vleguvaat vo uspehot na u~enikot, no dokolku programata ne ja realizira toga{ ne dobiva svidetelstvo za zavr{ena godina i nema pravo na upis vo narednata godina.

Proektnite aktivnosti se posebno podra~je vo Nastavniot plan ~ija funkcija e zadovoluvawe na individualnite interesi i èlbi na u~enicite vo oddelna oblast. Tie se realiziraat od prva do ~etvrta godina, po sloboden izbor na u~enikot. Proektnite aktivnosti ne se ocenuvaat nitu broj~ano nitu opisno, no sekoj u~enik, spored svojot izbor mora zadolìtelno da ja realizira izbranata proektnata aktivnost.

Nastaven plan za gimnazisko obrazovanie

Prirodno-matemati~ko podra~je, kombinacija A Nastavni predmeti Nedelen fond na

~asovi I II III IV I Zadolìtelni predmeti - Makedonski jazik 4 4 4 4 - za u~enicite od nacionalnostite nivniot maj~injazik

-Makedonski jazik za u~enicite od nacionalnostite

2 2 2 2

- Matematika 3 3 3 3 - Prv stranski jazik 3 3 3 3 - Vtor stranski jazik 2 2 2 2 - Istorija 2 2 2 - Geografija 2 2 - Fizika 2 2 2 - Hemija 2 2 2


93

- Biologija 2 2 2 - Sociologija 2 - Filozofija 3 - Informatika 2 II Izborni prdmeti - Predmetot od lista na izborni predmeti vo vtora godina (Informati~ka tehnoлогија, etika, elementarna algebra, ...)

2

- Linearna algebra i analiti~ka geometrija 3 - Algebra 3 - Programski jazici 3 - Matemati~ka analiza 3 - Fizika 3 III Zadolìtelni izborni programi - Sport i sportski aktivnosti 2 2 3 3 - Lokovna umetnost 2 1 - Muzi~ka umetnost 1 2 Vkupno ~asovi 29-31 31-33 29-31 27-29 IV Proektni aktivnosti (godi{en fond) 70 70 70 70 Zabele{ka: Ostanatite programi po drugite podra~ja od gimnaziskoto obrazovanie se razlikuvaat samo po izbornite predmeti, zatoa ovde nema da bidat navedeni.

Srednite stru~ni u~ili{ta podgotvuvaat stru~en kadar niz ~etirigodi{noto i trigodi{noto sredno obrazovanie.

So nastavnite planovi i programi se opredeluva vidot, nivoto i traeweto na srednoto obrazovanie. Planovite i programite vo srednite stru~ni u~ili{ta sodràt op{to obrazovni, stru~no teoretski predmeti i sodrìni za prakti~no osposobuvawe. Odnosot me|u op{toto i stru~noto obrazovanie e koncepirano spored vidot na zanimawata. Isto kako i kaj gimnaziskoto obrazovanie u~enicite po zavr{uvaweto na ~eti-ri ili trigodi{no obrazovanie polagaat zavr{en ispit, t.e. maturski ispit.

Umetni~kite u~ili{ta (muzi~ki, baletski, za primeneta umet-nost), traat ~etiri godini. Vo niv u{te vo prva godina, u~enicite usvoju-vaat op{toobrazovni i stru~ni sodrìni za soodvetnata oblast od umetnostite. Vo umetni~kite nasoki, u~enicite se zapi{uvaat, po polagaweto na priemni ispiti za proverka na nivnite sposobnosti. Na krajot od {koluvaweto polagaat zavr{en ispit i steknuvaat pravo da se zapi{at na studii.

Vo redovnoto sredno obrazovanie rabotat 96 u~ili{ta so 93791 u~enik i 5863 nastavnici, od koi 5 privatni u~ili{ta so 997 u~enici i 125 nastavnici. Dvete verski sredni u~ili{ta opfa}aat 275 u~enika i 66 nastavnici. Interesot na u~enicite e pogolem za gimnaziskoto i srednoto stru~no obrazovanie po ~etirigodi{nite programi, taka {to vo programite za gimnazisko obrazovanie ima 37231 u~enik ili 39,7%, vo sredno stru~no obrazovanie po ~etirigodi{na programa ima 47862 u~eni-ka ili 51%, dodeka vo programite za trigodi{no obrazovanie ima 9698 u~enik ili 9,3%. Ovie podatoci se od statisti~kiot izve{taj na Dràvniot zavod za statistika od 2004 godina.

Vo slednata tabela }e vidime kolku vidovi na sredni u~ili{ta ima spored jazikot na koj se izvr{uva nastavata i brojot na nastavnici. No


94

brojot na u~ili{ta po nastaven jazik ne go dava vkupniot broj na u~ili{ta poradi pove}ejazi~nosta na odreden broj u~ili{ta.

Redovni sredni u~ili{ta spored jazikot na koj se izveduva nastavata Nastavnici

U~ili{ta

Paralelki

U~enici vkupno


na opred. vreme

Vkupno 96 3082 93791 4523 4891 773 Makedonski j. 89 2434 73468 4523 4440 483 Albanski j. 24 567 18361 1085 328 284 Turski j. 7 30 925 122 59 3 Angliski j. 6 51 1037 133 64 3

Za da gi vidime koi struki postojat vo obrazovniot sistem vo narednata tabela }e gi vidime site struki, brojot na u~ili{ta vo koj gi ima tie struki, broj na paralelki i u~enici koi gi izu~uvaat tie struki. Brojot na u~ili{ta po struki ne pretstavuva realen broj na u~ili{ta, tuku broj na u~ili{ta vo koi se realizira dadenata struka. Realniot broj e daden vo redot vkupno.

U~ili{ta po struki vo redovnite sredni u~ili{ta Struki U~ili{ta Paralelki U~enici

Vkupno 96 3108 95268 Gim.-jazi~no-umetni~ko 16 54 1582 Gim.-prorodno-matemati~ko 44 263 7932 Gim.-op{testveno hum. 49 623 19295 Zemjodelska struka 10 108 2722 Veterina 4 45 1267 Prehrambena 6 65 1885 [umarska 3 13 411 Drvoprerabotuva~ka 5 21 575 Geolo{ka 1 4 114 Rudarska 3 10 260 Metalur{ka 2 10 289 Ma{inska 19 251 6654 Elektrotehni~ka 14 274 7899 Hemisko-tehnolo{ka 6 68 1999 Tekstilna 13 131 3707 Ko`arska 2 10 298 Grafi~ka 2 14 450 Li~ni uslugi 2 27 888 Geodetska 2 10 242 Grade`na 3 49 1144 Soobra}ajna 5 53 1801 Trgovska 2 12 410 Ugostitelsko-turisti~ka 6 90 2839 Ekonomska 14 304 10358 Pravna 3 32 1216 Birotehnika 1 16 542 Zdravstvena 11 212 7928 Fizi~ka kultura 1 17 484 Proizvodno procesna 2 9 271


95

Likovna umetnost 1 8 242 Muzi~ka umetnost 4 20 607 Baletska umetnost 1 4 70 Od toa vo privatni u~ili{ta 5 997 Gim.-prirоdno-matemati~ka 3 720 Gim.-op{testveno hum. 3 277 (Podatocite se od statisti~kiot izve{taj na Dràvniot zavod za statistika od 2004 godina) - Obrazovanie na decata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvojot

Decata i mladite so te{kotii vo psihofizi~koiot razvoj (o{teten sluh, vid, invaliditet, nedovolna mentalna razvienost), spored misleweto od posebni komisii, se upatuvaat da se {koluvaat vo oddelni paralelki vo osnovnite u~ili{ta ili vo centri za deca i mladinci. Decata so polesni te{kotii vo razvojot se nastojuva da se opfatat vo redovnite osnovni u~ili{ta.

Vo niv se ostvaruvaat programi za oddelni zanimawa i rabotno osposobuvawe.

Za ovie institucii, osven prosvetnite organi, se griàt i slu`-bite za socijalna rabota vo edinicite na lokalna samouprava i Republika-ta. Specijalnite osnovni u~ili{ta i centrite za specijalno obrazovanie se osnovani od edinicite na lokalna samouprava i Republikata. Nivnata dejnost se finansira so sredstva od dràvni i drugi izvori. Nastavata i drugite dejnosti vo specijalnite osnovni i sredni u~ili{ta se organizira spored posebni nastavni planovi i programi.

Decata i mladincite so pre~ki vo razvojot imaat mo`nost da se zdobijat so sredno obrazovanie ili rabotna osposobenost vo zavisno od stepenot na pre~kite vo nivniot razvoj.

Vo Republika Makedonija, osven {to postojat specijalni osnovni i sredni u~ili{ta postojat i gradinki vo koi ima i grupi za dnevno zgriù-vawe na te{ko mentalno retardirani deca i deca so kombinirani pre~ki vo razvojot.

Specijalni osnovni u~ili{ta Nastavnici U

~ili{ta

Paralelki

U~enici

vkupno


na opred. vreme

Vkupno 45 170 1045 243 225 32 U~ili{te za deca popre~eni vo psihofizi~ki razvoj 40 138 889 178 173 27

U~ili{te za deca so o{teten vid 1 7 25 15 6 2 U~ili{te za deca so o{teten sluh 1 12 75 30 30 2 U~ili{te za deca so o{teten sluh i govor 1 2 14 2 2 0


96

U~ili{te za telesno invalidni deca 1 6 17 7 7 0 U~ili{te za vospituvawe na zapu{teni deca 1 5 29 11 7 1

Specijalni sredni u~ili{ta Nastavnici U

~ili{ta

Paralelki

U~enici

vkupno


na opred. vreme

Vkupno 4 40 285 66 45 0 U~ili{te za mentalno popre~eni deca 2 30 238 40 31 0

U~ili{te za deca so o{teten vid 1 3 8 14 6 0 U~ili{te za deca so o{teten sluh 1 7 39 12 8 0 (Podatocite se od statisti~kiot izve{taj na Dràvniot zavod za statistika od 2004 godina.) - Visoko obrazovanie

Dene{niot sistem na visoko obrazovanie vo Makedonija po~nuva da se razviva po vtorata svtska vojna. Prvo po~nal da raboti Filozofski fakultet vo 1946 godina. Potoa vo 1949 godina e formiran i prviot univerzitet vo Makedonija. Posledniot zakon za visoko obrazovanie od 2000 godina, dozvoluva postoewe i na privatni univerziteti i postoewe na stranski visoko obrazovni institucii koi }e vr{at dejnost na teritorijata na Makedonija. Sega ima tri dràvni univerziteti i dva privatni.

Obrazovniot sistem vo visokoto obrazovanie e vo reformi, pa za-toa ovde prvo }e vidime na koj na~in do sega se izvr{uva{e obrazovanieto vo niv, a potoa na koj na~in }e te~at reformite vo visokoto obrazovanie.

Sistemot na visoko obrazovanie opfa}a programi za studii koi traat dve godini na vi{ite {koli i programi za studii so traewe od ~etiri do {est godini koi se ostvaruvaat na fakultetite vo Makedonija. Osven nastava za studentite na visoko{kolskite institucii se organi-zira nau~no istraùva~ka dejnost vo razni nau~ni oblasti i permanentno usovr{uvawe na kadrite.

Na fakultetite i vi{ite {koli vo prva godina se zapi{uvaat redovni ili vonredni studenti. Okolu 27% od generacite, po srednoto obrazovanie, se zapi{uvaat na studii. Uslovite i kriteriumite za izbor i zapi{uvawe na novi studenti gi predlagaat visokoobrazovnite institu-cii, a se usoglasuvaat na univerzitetite. Na konkursot se prijavuvaat kan-didati so gimnazisko obrazovanie i od drugite ~etirigodi{ni stru~ni i umetni~ki u~ili{ta. Interesot za studii e pogolem od planiraniot broj na novi studenti. Odreden broj na studenti se finansiraat od dràvata (so odredena doplata od strana na studentot). Poslednive godini, studentite koi gi ispolnuvaat uslovite, a se nad brojot koj go finansira dràvata, samostojno gi pla}aat tro{ocite za studirawe. Na toj na~in se obezbeduvaat dodatni izvori na sredstva za visokoto obrazovanie. Poradi ograni~eniot broj upisni mesta se koristi i postapka na rangirawe na kandidatite spored uspehot od srednoto u~ili{te i rezultatite na


97

kvalifikacioniot ispit. Ednakvi se kriteriumite za zapi{uvawe na redovni i vonredni studenti.

Studiite na vi{te {koli traat dve godini. Tie podgotvuvaat kadri so vi{o obrazovanie, poluakademsko nivo, za odelni oblasti na stopanstvoto i drugi slu`bi. Mreàta na ovie institucii ne e mnogu razviena. Nekoi fakulteti davaat diplomi za vi{o obrazovanie so dvegodi{nite studii ili trigodi{ni studii.

Na fakultetite i institutite se steknuvaat diplomi za zavr{eni studii na akademsko nivo. So zakonot se vovedeni i poslediplomskite studii (magistratura), specijalisti~ki studii i doktorat na nauki. Viso-koobrazovnite institucii organiziraat poslediplomski magisterski studii vo traewe najmalku od dve godini, so odbrana na magisterski trud. Osven ovie posletdiplomski studii, se praktikuvaat i specijalisti~ki studii od edna ili dve godini. Doktorat na nauki moè da se stekne so odbrana na doktorska disertacija, po prethodno zavr{ena magistratura.

Vo Republika Makedonija gi ima slednite univerziteti i visoki stru~i {koli:

Dràvni visoko obrazovni ustanovi: Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij”-Skopje

• Arhitektonski fakultet-Skopje • Gradeèn fakultet-Skopje • Elektroteni~ki fakultet-Skopje • Ma{inski fakultet-Skopje • Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet-Skopje • Rudarsko-geolo{ki fakultet-[tip • Prirodno-matemati~ki fakultet-Skopje • Ekonomski fakultet-Skopje • Praven fakultet-Skopje • Filozovski fakultet-Skopje • Filolo{ki fakultet-Skopje • Pedago{ki fakultet “Sv. Kliment Ohridski”- Skopje • Pedago{ki fakultet “Goce Del~ev”-[tip • Medicinski fakultet-Skopje • Farmacevski fakultet-Skopje • Stomatolo{ki fakultet-Skopje • Fakultet za fizi~ka kultura-Skopje • Zemjodelski fakultet-Skopje • [umarski fakultet-Skopje • Fakultet za veterinarna medicina-Skopje • Fakultet za dramski umetnosti-Skopje • Fakultet za likovni umetnosti-Skopje • Fakultete za muzi~ka umetnost-Skopje

Univerzitet “Sv. Kliment Ohritski”-Bitola • Tehni~ki fakultet-Bitola • Ekonomski fakultet-Prilep • Fakultet za ugostitelstvo i turizam-Ohrid • Pedago{ki fakultet-Bitola • Fakultet za biotehni~ki nauki-Bitola • Interdisiplinarni studii za javna administracija-Bitola • Visoka stru~na medicinska {kola-Bitola

Dràven Univerzitet vo Tetovo


98

• Prirodno-matemati~ki fakultet • Fakultet za humanisti~ki nauki i za umetnosti • Ekonomski fakultet • Praven fakultet • Centar za politehni~ki studii, kako visoka stru~na {kola

Privatni visokoobrazovni ustanovi: Jugoisto~no-evropski univerzitet-Tetovo

• Praven fakultet • Fakultet za javna administracija • Fakultet za biznis administracija • Fakultet za komunikaciski nauki i tehnologija • Pedago{ki fakultet • Jazi~en centar, visoka stru~na {kola • Kompjuterski centar, visoka stru~na {kola

Evropski univerzitet-Skopje • Studiska programa za Evropsko pravo i pravo na Evropskata

unija • Studiska programa za diplomatija i me|unarodna politika • Studiska programa za bankarski menaxment

Stranska visoko obrazovna ustanova koja vr{i dejnot na teritorijata na Republika Makedonija

Univerzitetot vo Pitsburg • Poslediplomski studii za javna me|unarodna rabota

(magistratura i specijalizacija od oblasta na primeneta politika i menaxment)

Visokoto obrazovanie e sostaven i nerazdeliv element na razvojot na sekoja zemja i eden od najsilnite ~initeli na prepoznatlivosta na edna zemja vo me|unarodni ramki, poradi {to se javuva potreba od zabrzana transformaciija na negovata celokupna postavenost i vospostavuvawe kvalitet soodveten na potrebite na zemjata i trnsparenten i konkurenten vo me|unarodni ramki. Nadminuvawata na nedostatocite od minatoto i im-plementacijata na me|unarodno priznati normi i standardi e imperativot vo razvojot na visokoto obrazovanie vo naredniot period.

Vo 2003 godina Republika Makedonija stana ramnopraven ~len na evropskoto semejstvo i na zemji koi se obvrzani da gi sledat i realiziraat preporakite od Bolowskata deklaracija i zaedni~kata opredelba za kreirawe na edinstven evropski prostor na visoko obrazovanie. So samoto toa {to e potpisni~ka na ovaa deklaracija, Makedonija }e mora da ja prisposobi svojata politika vo visokoto obrazovanie, na onie od evropskata unija. Reformite vo visokoto obrazovanie }e bidat naso~eni kon:

1. Usvojuvawe sistem na lesno prepoznatlivi i sporedlivi stepeni i voveduvawe na dodatok na diplomata

2. Usvojuvawe na sistem baziran na dva ciklusa-dodiplomski i postdiplomski

3. Voveduvawe na sistem na kredit 4. Promocija na mobilnosta 5. Promocija na evropska sorabotka vo osiguruvaweto na kvalitetot 6. Promocija na potrebnata evropska dimenzija vo visokoto

obrazovanie. Realizacijata na ovie celi, koi treba da se izvr{at so celosno

po~ituvawe na kulturnite razliki, jazikot, nacionalniot sistem na obra-


99

zovanie i avtonomija na univerzitetite, }e treba da ovozmoì izgradba na evropski prostor na visokoto obrazovanie. So ovie reformi visokoto obrazovanie vo Republika Makedonija }e treba da ja: zgolemi efikasnosta vo studiraweto; mobilnost na studentite i akademskiot kadar; podobruva-we na kvalitetot na obrazovniot proces; zgolemuvawe na mo`nosta za vra-botuvawe na diplomiraniot kadar na nacionalniot i evropskiot pazar na trudot; zasiluvawe na nau~no-istraùva~ka rabota. - Obrazovanie na nastavnicite

Vo obrazovaniot sistem klu~no zna~ewe imaat instituciite za obrazovanie na nastavniot kadar, kako i za permanentno usovr{uvawe na nastavnicite i drugite stru~ni sorabotnici. Nastavniot kadar se obrazuva na visoko obrazovnite institucii.

Nastavnite i drugite kadri imaat soodveten raboten status vo obrazovnite institucii i toa kako vospituva~i, oddelenski nastavnici, predmetni nastavnici, stru~ni sorabotnici (pedagog, psiholog i sli~no)

Spored novata programa vremetraeweto na obrazovawieto na site nastavnici vo osnovnite u~ili{ta trae po ~etiri godini na pedago{kite fakulteti, t.e. dobivaat fakultetsko obrazovanie.

Od 1996 godina e vovedena zakonska obvrska novite nastavnici i sorabotnici, koi prvpat se vrabotuvaat, po edna godina da polagaat stru~en ispit, spored programa {to ja donesuva Ministerot za obrazova-nie i nauka, na predlog na Pedago{kiot zavod na Makedonija.

Nastavnicite po op{toobrazovnite predmeti vo srednite u~ili-{ta imaat fakultetsko obrazovanie steknato na Filozofskiot, Filolo-{kiot, Prirodno-matemati~kiot fakultet, Fakultetite za umetnosti i Fakultetot za fizi~ka kultura, a po stru~no-teoretskite predmeti i prakti~nata nastava na tehni~kite i drugite fakulteti (Elektro-tehni~kiot, Ma{inskiot, Tehnolo{kiot, Ekonomskiot, Pravniot i sli~-ni). Onie nastavnici koi nemaat soodvetno pedago{ko obrazovanie se zadolèni da polagaat dopolnitelni ispiti. Vo u~ili{tata za prakti~na nastava ima mal broj instruktori so vi{o, a vo nekoi nasoki i so sredno stru~no obrazovanie.

Vo specijalnoto obrazovanie se vraboteni nastavnici so vi{o ili visoko defektolo{ko obrazovanie, kako i nastavnici so stru~ni kvali-fиkacii za oddelni nastavni prdmeti i defektolo{ko doobrazovanie {to go steknale so polagawe na dopolnitelen ispit.

Vo osnovnite i srednite u~ili{ta nastavnicite imaat obvrska da gi posetuvaat seminarite i drugite formi na stru~no i pedago{ko usovr-{uvawe. Stru~noto usovr{uvawe na nastavnicite e vo nadle`nost na visokoobrazovnite institucii i Pedago{kiot zavod na Makedonija.

Na vi{ite {koli nastavnicite se izbiraat vo zvawa predava~ i profesor, dodeka na fakultetite i institutite vo nastavno-nau~nite zvawa docent, vonreden i redoven profesor. Na fakultetite se angaìra-ni asistenti i drugi stru~ni i nau~ni sorabotnici za nastavata i istraù-va~kata dejnost.

No za da moàt reformite vo obrazovanieto uspe{no da se sprove-dat, }e treba i nastavniot kadar da dobiva pove}e sertifikatno obrazova-nie, pogolema motivacija vo rabotata, koja }e bide finansiski poddràna i nov na~in na vrednuvaweto na postignuvawata na nastavnicite.

Obrazovanieto i obukata na nastavnicite vo golema mera se zasileni so vklu~uvawe na me|unarodnite fondacii i institucii.

Vo naredniot period Ministerstvoto za obrazovanie i nauka }e definira indikatori za uspe{nosta vo sproveduvaweto na nastavni~kata


100

rabota, t.e. setovi na stru~ni i profesionalni kompetencii koi }e pretstavuvaat ramka vo koja }e se odviva obrazovanieto na nastavnicite za predu~ili{noto, osnovnoto i srednoto obrazovanie i nivno profesional-no usovr{uvawe. Mereweto na uspe{nosta }e ja vr{i specijalizirana ustanova, spored prthodno definirani kriteriumi.

Vo funkcija na zasiluvawe na motivacijata na nastavnicite od osnovnoto i srednoto obrazovanie Ministerstvoto za obrazovanie i nauka }e vovede zakonski izmeni so {to }e se promovira sistemot za napredu-vawe vo karierata kako sistemsko re{enie vo dràvata. Ovoj sistem treba da pretsatvuva dopolnitelna motivacija za nastavnicite bidej}i }e pravi jasna distanca ne samo vo pogled na zvawata, koi }e bidat: asistent nastavnik, nastavnik, nastavnik mentor, {to nastavnicite }e gi posedu-vaat, tuku i vo visinata na platata {to }e ja primaat. Sekoe zvawe }e podrazbira i povisok stepen na stru~ni i profesionalni kompetencii {to podrazbira i zgolemena dinamika na planot na obrazovnata mobil-nost na nastavnicite i nivnoto kontinuirano obrazovanie. - Obrazovanie na vozrasnite

Obrazovanieto na vozrasnite ima nekolku funkcii, a toa se: • da go dopolni zaostanuvaweto vo {koluvaweto na onie kandidati

koi navremeno ne steknale osnovno obrazovanie i poradi toa nemaat stru~ni kvalifikacii;

• da ovozmoì na del od vozrasnite da steknat stru~ni kvalifikacii na nivo na srdno obrazovanie ili povisoko;

• za oddelni kadri da moàt da sledat programa za permanentno usovr{uvawe, prekvalifikacija za novo vrabotuvawe ili promena na rabotnoto mesto.

Navedenite funkcii se nadopolnuvaat so pridonesot na ovoj vid obrazovanie za op{tokulturnoto izgraduvawe i zadovoluvawe na drugi obrazovni i kulturni potrebi na gra|anite. Za obrazovanieto na vozrasnite se griàt nadle`nite organi, redov-nite osnovni u~ili{ta, u~ili{ta za sredno obrazovanie, rabotni~kite univerziteti, pogolemite pretprijatija i nivnite asocijacii, kako i visoko obrazovnite institucii. Vo ovoj segment na obrazovniot sistem zna~aen pridones davaat radioto i televizijata, izdava~kite ku}i, zavodite za vrabotuvawe i nekoi drugi institucii.

Instituciite za obrazovanie na vozrasnite se osnovani od edini-cite na lokalna samouprava, pretprijatijata i drugite stru~ni asocijacii. Obrazovanieto na vozrasnte se organizira so sledewe na nastava vo popladnevnite ~asovi i so polagawe na ispiti.

Planovite i programite za osnovno obrazovanie na vozrasnite se reducirani so ogled na toa {to se po~ituva iskustvoto na kandidatite. Vo niv, vsu{nost, se voveduvaat predmeti i kursevi povrzani so oddelni stru~ni kvalifikacii za osposobuvawe za rabota. Se praktikuva na primer, kandidatot da izu~uva nekoi vidovi zanimawa za doma}instvo, zemjodelstvo, daktilografija, stenografija, kursevi za koristewe komjuteri, uslu`ni dejnosti i drugo. [koluvaweto za dooformuvawe na osnovnoto obrazovanie moè da trae do ~etiri godini. Me|utoa ovoj vid na obrazovanie kandidatite go steknuvaat za pokratko vreme so polagawe ispiti vo redovnite osnovni u~ili{ta.

Vozrasnite kandidati se {koluvaat i vo srednte u~ili{ta spored programite za redovnata nastava. Za niv postojat mo`nosti nivoto na usvoeni znaewa i sposobnosti da go dokaàt so polagawe ispiti. Na toj na~in se zdobivaat so soodvetni diplomi za tehni~ko ili drugo stru~no


101

obrazovanie. Svidetelstvata za obrazovanie na vozrasnite se od ist rang so onie od redovnite u~ili{ta.

Vo ovoj del na obrazovniot sisitem nastavnicite imaat isti kvalifikacii kako i vo redovnite u~ili{ta. No, se praktikuva nivnoto obrazovanie da e pro{ireno i so odredena andrago{ka kultura.

Za vonredni studii kandidatite se opredeluvaat po sopstvena `elba, vo soglasnost so kriteriumite za zapi{uvawe na vonredni stu-denti.

Osnovni u~ili{ta za vozrasni Nastavnici

U~ili{ta Para- lelki

U~eni-ci vkupno


na opred. vreme

Vkupno 11 34 500 49 39 7 Za obrazovanie na vozrasnte naj~esto se koristat rabotni~kite

univerziteti vo koi se organiziraat razli~ni kursevi i javni predavawa. Na kraj da razgledame nekolku statisti~ki podatoci za

uspe{nosta na obrazovniot sistem vo Republika Makedonija. Ovie podatoci se od nacionalniot izve{taj od 1996 godina.

Opfatenost na generaciite vo 1992 godina po nivo na obrazovanie. nivo na obrazovanie opfatenost vo

% -predu~ili{na institucija 17 -osnovno obrazovanie 90 -sredno obrazovanie 47 -visoko obrazovanie 11,5

Redovno napreduvawe na generaciite vo obrazovniot sistem vo 1992 godina.

obrazoven sistem redovnost vo% u~enici koi redovno napreduvaat od I do IV oddelenie

91,6

u~enici koi redovno napreduvaat od V do VIII oddelenie

80,3

sredno obrazovanie 79,9 visoko obrazovanie 20,0

Spored nacionalnata programa za razvoj 2004 godina, a se odnesuva na u~ebnata 2002/2003 gidina, redovnoto napreduvawe na u~enicite vo osnovnite u~ili{ta iznesuva 88,47%, a vo srednite u~ili{ta e 89,24%.

Karakteristi~no za efikasnosta vo visokoto obrazovanie e toa {to se zgolemuva kvantitetot na zapi{ani studenti, a se namaluva procentot na zavr{eni studenti vo predvideniot rok. Taka vo 1960 godina diplomirale 50,6% od vkupniot broj studenti od generacija, zapi{ana vo prva godina pred 4 godini. Vo 1963 godina 39,71%, vo 1970 godina 27,35% i vo 1972 godina toj iznesuva samo 14,81% od generacijata {to se zapi{ala vo prva godina pred ~etiri godini. Potoa ovoj procent po~nuva da se zgolemuva no mnogu bavno.

Od statisti~iot godi{nik od 1996 godina i statisti~kiot izve{taj od 2005 godina,


102

Prose~ен broj na u~enici vo paralelki vo 1992 i 2004 godina 1992 godina 2004 godina Osnovno obrazovanie 25,9 u~enici 23 u~enici Sredno obrazovanie 31,1 u~enici 30,4 u~enici

Broj na u~enici na eden nastavnik, vo 1992 i 2004 godina 1992 godina 2004 godina Osnovno obrazovanie 20,0 u~enici 16,64 u~enici Sredno obrazovanie 16,5 u~enici 15,9 u~enici Vi{o i visoko obrazovanie 22,2 u~enici

II. NEKOI KARAKTERISTIKI NA OBRAZOVANIETO PO MATEMATIKA

Site reformi {to gi pretrpelo obrazovanieto, go zafatile i obrazovanieto po matematika. Vr{eni se promeni kako vo brojot na ~asovi vo tekot na edna sedmica, taka i vo temite {to se izu~uvaat vo tekot na u~ebnata godina. Tie varirale vo tekot na reformite. ]e navedeme nekolu sogleduvawa za postojnata sostojba so obrazovanieto po matematika. 1. Vo osnovnoto i srednoto obrazovanie fondot na ~asovi za matematika e mnogu mal. Predvidenite sodrìni ne soodvetsvuvaat so brojot na ~asovi predvideni za nivno usvojuvawe. Zaradi toa, u~enicite ne se vo mo`nost dobro da gi sovladaat poimite {to se voveduvaat, pa kvalitetot na teoriskite znaewa e mal. Isto taka nema vreme za da se izve`ba primenata vo zada~i i da se uve`baat postapki i algoritmi za re{avawe na zada~i. Seto toa povlekuva nizok kvalitet na sposobnostite za primena na matemati~kite znaewa. Osobeno toa e prisutno kaj zada~ite od prakti~en karakter. Taka u~enicite dobivaat vpe~atok deka matemati-kata e samo apstraktna nauka i mnogu ~esto se pra{uvaat „zo{to ni e potrebno ova da go znaeme (u~ime)?“. Spored nekoi istraùvawa na stranski organizacii matemati~kata pismenost kaj nas e mnogu mala. Smetame deka e potrebno da se zgolemi fondot na ~asovi po matematika, a i da se skratat sodrìnite predvideni za izu~uvawe. Taka tie sodrìni {to se izu~uvaat }e moàt dobro da se usvojat. Karakteristi~en primer za toa e srednoto medicinsko u~ili{te, kade matematika se uzu~uva samo dve godini po dva ~asa nedelno. So golem problem se sretnuvaat tie u~enici {to }e se zapi{at na nekoj od fakultetite kade {to se izu~uva matematika (farmacija, biologija, zemjodelski, {umarski i sl.).

2. Vo srednoto stru~no obrazovanie, osobeno kaj u~enicite koi }e izbiraat predmeti vo funkcija na maturata ne se dovolno zastapeni sodr-


103

ìni od matematika. Toa pridonesuva i za nemotiviranost na u~enicite za sovladuvawe na nastavniot materijal, osobeno na onie delovi {to }e im koristat vo natamo{nata rabota ili {koluvawe.

3. Vo srednoto stru~no obrazovanie, barem spored organizacijata na nastavnite sodrìni vo prva godina, sodrìnite ne se dovolno korelirani so celite na obrazovniot profil.

4. Iako tendencijata vo sovremenata nastava e sodrìnite vo eden obrazoven podsistem da se integrirani, sodrìnite predvideni so nastavnite programi po matematika ne se dovolno korelirani

Primer 1: Vo izborniot predmet Algebra za treta godina reformirano gimnazisko obrazovanie predviduva izu~uvawe na teoremite na Ojler, Ferma i Vilson, kako i re{avawe na kongruentni ravenki iako prethodno ne se predviduva izu~uvawe na kongruencii.

Primer 2: Spored predvideniot raspored na nastavnite sodrìni vo zadolìtelnata matematika za treta godina i izborniot predmet Linearna algebra i analiti~ka geometrija, u~enicite treba prvo da izu~uvaat analiti~ka geometrija vo prostor, a potoa vo ramnina;

Primer 3: Vo ~etvrta godina predvideno e izu~uvawe na statisti~ki hipotezi, iako prethodno ne se izu~uvaat funkciite na raspredelba na slu~ajni promenlivi. 5. Stavawe premnogu temi za izu~uvawe vo tekot na edna u~ebna

godina. So golemiot broj temi ne e mo`no kvalitetno da se usvojat site, tuku samo beglo se pominuvaat. Taka ne moè da se formiraat kvalitetni znaewa kaj u~enicite. Pominatiot materijal mnogu brzo se zaborava i skoro ni{to ne ostanuva kako trajno znaewe (ili postapka).

6. Nedovolna motiviranost na golem del od nastavnicite za izvedu-vawe dodatna nastava i podgotovka na u~enicite za natprevarite po mate-matika. Edna od pri~inite za taa nemotiviranost e finansiska, odnosno malata plata na nastavnicite. Osven toa, nedelniot fond na ~asovi za nastavnikot po matematika i drugite predmeti kade e predvideno pismeno ocenuvawe, i za predmetite kade {to ne e predvideno pismeno ocenuvawe, e ednakov. Taka ~esto se slu~uva nastavnik po matematika da treba da pregleda i po 200 pismeni raboti ili testovi vo rok od 7-8 dena, a drugite nastavnici go nemaat toa. Toa nastavnicite gi stava vo neramnopravna polo`ba. Postojat dràvi vo svetot kade {to ovoj fond na ~asovi se razlikuva za predmetite koi imaat pismeno ocenuvawe i onie koi nemaat.

7. Golemiot broj u~enici vo edno oddelenie (klas). Onevozmoèno e nastavnikot ~esto da komunicira so sekoj u~enik. Ovaa komunikacija osbeno e va`na vo kontinuiranoto sledewe na rabotata na u~enikot. êsto


104

ocenkata se formira samo vrz osnova na izraboteni testovi i pismeni raboti.

8. Dobro e da se pravi pogolema proverka na u~ebnicite, pred tie da se odobrat za upotreba. Pred odobruvaweto tie treba da bidat razgledani od pove}e razli~ni stru~ni tela. Pred se, tuka treba da bidat vklu~eni Prirodno-matemati~kiot fakultet, Sojuzot na matemati~ari na Makedonija, a moèbi i Makedonskata akademija na naukite i umetnosti-te. Ova }e ovozmoì podobruvawe na kvalitetot na u~ebnicite, a i otstranuvawe na golem broj gre{ki od niv.

9. Promenite na nastavnite planovi treba vnimatelno da se pravat. Pred sekoja promena da se napravi temelna analiza {to }e donese taa promena. Pritoa, mora da se sporedat iskustvata od drugite zemji. Izbrzanata promena nema da ja podobri nitu nastavata, nitu kvalitetot na znaewata kaj u~enicite.

10. Vnimatelno i so dobra analiza treba da se primenuvaat novite nastavni metodi. Ako se novi ne zna~i deka bi bile dobri za nastavata po matematika. Treba da se oceni koi i vo kolkav obem moè da se primenat tie tehniki. Tie moè da odgovaraat za drug nastaven predmet, a da ne odgovaraat za matematika.

11. Da se ovozmoì pogolem pristap na u~enicite do kompjuter na ~asovite po matematika. Ima mnogu dobri programski paketi koi bi mo-èle da mu pomognat na nastavnikot podobro da ja zavr{i svojata rabota, a i na u~enikot polesno da go sovlada nastavniot materijal.

Od seto ova moème da zaklu~ime deka vo Makedonija, nastavniot predmet matematika zasega go nema neophodniot tretman na vaèn i najfundamentalen op{toobrazoven nastaven predmet. Se nadevame deka vo idnina reformite }e se dviàt vo taa nasoka.

III. VIZIJA ZA OBRAZOVANIETO VO MAKEDONIJA

Spored na{ite sogleduvawa, za состојбите и насоките za razvoj na obrazovanieto vo Makedonija, moè da go kaème slednovo:

Osnovni postavki: Obrazovanieto e eden od osnovnite i najva`nite segmenti na

sovremenoto op{tetvo, na koj javnosta neopravdano mu pridava marginalno zna~ewe;

• Nastavata e sloèn, kompleksen i dolgotraen proces, poradi {to sistemot na obrazovanie e glomazen, kompliciran i isklu~itelno inerten - te{ko i bavno se menuva;

• Obrazovniot sistem {to vo devedesettite go nasledivme od prethodniot politi~ki sistem poseduva izvesni komponenti {to


105

nudat kvalitet i treba da se nastojuva tie da bidat zadr`ani pri reformiraweto na obrazovniot sistem;

• Sovremenite obrazovni tehnologii mora itno da najdat soodvetno mesto vo obrazovniot sistem na Makedonija;

Dijagnostika: • Vo poslednite 12 godini, sistemot na obrazovanie vo Makedonija

navodno postojano se reformira, no promenite bea nedovolno dlaboki i imaa nezna~itelno vlijanie vrz kvalitetot na obrazovanieto na mladite;

• Pogolemiot broj od problemite na obrazovanieto {to go privlekoa vnimanieto na javnosta se od etni~ka priroda. Zad niv ve{to se prikrivaat vistinskite problemi na obrazovanieto koi ~ekaat dlaboki analizi i vnimatelno re{avawe;

• Celokupnata socio-ekonomska i politi~ka klima vo zemjata imaat negativno vlijanie na obrazovniot proces, osobeno vo negovata vospitna komponenta;

• Vo Makedonija ne e napravena seriozna i studiozna analiza na celokupnite obrazovni sistemi vo nekoi zemji-modeli; namesto toa stihijno se kopiraat segmenti od nekoi obrazovni modeli, so {to se naru{uva koncepcijata na makedonskiot obrazoven model (dokolku postoi);

• Sistemot na vrednosti vo celoto op{testvo e celosno izmesten i toa negativno se odrazuva na obrazovniot proces. Povtornoto postavuvawe na sovremen, demokratski sistem na op{testveni vrednosti mora da po~ne da se formira vo obrazovnite institucii;

• Postoi visoko nivo na nedoverba pome|u dr`avnite obrazovni institucii od razli~ni stepeni na obrazovanie;

• Op{tiot stepen na korumpiranost na obrazovnite institucii e na visoko nivo;

• Materijalnata sostojba na vrabotenite vo obrazovanieto e na isklu~itelno nisko nivo; profesijata nastavnik go nema neophodniot respekt vo op{testveniot sistem na vrednosti; nastavnicite ne se materijalno stimulirani da go zgolemuvaat kvalitetot na svojata rabota; Vizija: a) Op{ti celi: Obrazovanieto treba da stane:

• realen potencijal za modernizacija i ponatamo{en razvoj na op{testvoto vo celost;


106

• najzna~ajna investicija koja pove}ekratno mu se vra}a na op{testvoto;

• osnoven nositel na demokratizacijata vo Makedonija sfatena kako permanenten proces. b) Aktivnosti koi nu`no mora da se sprovedat vo R. Makedonija1 1. Razvoj na obrazovnite institucii i obrazovniot proces

• Potrebna e sopfatna analiza na postojnata infrastruktura vo obrazovanieto na site nivoa i itno definirawe na minimum standardi i normativi za infrastruktura. Minimumot uslovi za rabota za sekoja dràvna obrazovna institucija mora da ja obezbedi dràvata. Dràvata treba da ovozmoì polesno vleguvawe na privaten kapital za zgolemuvawe na kvalitetot na infrastrukturata;

• Dràvata treba da go zgolemi izdvojuvaweto vo prioritetnite obrazovni poliwa;

• Treba da bidat stimulirani i preku poseben fond finansiski poddràni obrazovni resursni centri za poddr{ka na obrazovnite ustanovi i zadovoluvawe na obrazovnite potrebi na naselenieto po pat na formalno ili neformalno obrazovanie;

• Potrebno e osnovawe na Fond za inovacii kako nezavisna organizacija koja }e gi finansira potrebite za inovacii vo obrazovnite institucii. Poseben akcent treba da se stavi na inovaciite koi ja vklu~uvaat sovremenata nastavna tehnologija vo obrazovniot proces na site nivoa na obrazovanie: kompjuterizacija, koristewe na medioteki, informati~ka tehnologija, internet, multimedijalni sistemi na u~ewe, u~ewe na dale~ina i sli~no;

• Biroto za razvoj na obrazovanieto treba korenito da se menuva vo svojata postavenost i da se stimulira demonopolizacija vo oblasta na sovetodavnata rabota i obukata na nastavniot kadar. Sovetodavnata rabota treba strogo da se oddeli od dràvnata inspekciska slu`ba koja treba kompletno da go prezeme sistemot na kontrola na obrazovnite institucii ne samo vo formalno-pravna smisla, tuku i vo smisla na metodsko-stru~no sledewe na kvalitetot na rabotata na obrazovnite institucii.

1 Koristen izvor: Nacrt strategija za razvoj na obrazovanieto na R. Makedonija, Ministerstvo za obrazovanie i nauka - Skopje, juni 2000


107

• Dràvata treba da izgradi standardi za vrednuvawe na kvalitetot na nastavnicite i da donese regulativa za nivno materijalno soodvetno nagraduvawe i profesionalno napreduvawe;

• Kontrolata, sledeweto i ocenuvaweto na kvalitetot na rabotata na obrazovnite institucii moè da se prefrli na akreditirani privatni agencii, biroa ili stru~ni centri i asocijacii. Ocenuvaweto na kvalitetot nu`no mora da se povrze so materijalnoto stimulirawe na vrabotenite vo obrazovnite institucii i nivnoto profesionalno napreduvawe;

• Na~inot na vrabotuvawe na nastavnici mora da se promeni. Namesto dosega{niot streme` na nastavnicite da dojdat do dogovor za rabota na neopredeleno vreme i mirno da ~ekaat da dojde vreme da se penzioniraat, mora da se postavi dinami~en sistem vo koj nastavnicite koi vloùvaat pogolem trud, imaat pogolem talent i ostvaruvaat pogolem kvalitet vo svojata obrazovna dejnost, da bidat podobro nagradeni, pobzo profesionalno da napreduvaat, da dobivaat mo`nost za rabota vo podobri uslovi, da dobivaat mo`nost za stru~no usovr{uvawe; nasproti toa, nastavnicite koi ne nudat kvalitet vo svojata rabota nema da moàt samo vrz osnova na dolgotrajnosta na svojata rabota da dobivaat polesni uslovi za rabota, tuku naprotiv }e bide doveden vo pra{awe nivniot anga`man vo idnina dokolku ne ponudat soodveten kvalitet. Me|utoa, za taa promena mora da se najde re{enie koe }e ovozmoì i odredena materijalna sigurnost na nastavnikot. Ne treba da se slu~i nastavnikot, na primer, sekoja godina da bide vo neizvesnost za svoeto rabotno mesto. Toj period bi trebalo da e podolg (na primer 4-5 godini). Isto taka, ocenuvaweto na nastavniot mora da bide objektivno. Ne smee da vlijaat drugi faktori osven negovata stru~na rabota.

• Naselenieto vo R. Makedonija treba da se stimulira masovno da gi koristi uslugite na predu~ili{nite ustanovi. So toa }e se pridonese vo zgolemuvaweto na stepenot na socijalizacija na najmladite i polesno vklu~uvawe na decata vo redovniot obrazoven sistem;

• Treba da se sozdadat uslovi za otvorawe na privatni predu~ili{ni vospitni institucii;

• U{te za decata vo prvite godini na obrazovanie treba da se po~ituvaat sovremenite principi na diferencijacija i individualizacija na nastavata;


108

• Spored sovremenite trendovi, obrazovniot proces treba da gi respektira individualnite razliki pome|u individuite u{te na najrana vozrast. Toa zna~i deka ne moè po sekoja cena da se insistira na sozdavawe na heterogeni grupi (oddelenija) na u~enici. Taka vo prvo oddelenie na isto mesto se nao|aat deca koi se „odamna“ opismeneti zaedno so deca koi ne se, i na ist na~in gi izu~uvaat istite nastavni sodrìni. Poradi toa, treba da se selektiraat u~enicite u{te od najrana vozrast, a nastavnite programi da se napravat pofleksibilni i da nudat mo`nost sekoj u~enik da napreduva spored sopstveno tempo. Ramnopravnosta }e se obezbedi so profesionalen odnos kon rabotata koj nema da dozvoli edno dete da bide tretirano spored svojata socijalna, etni~ka, ili verska polo`ba, tuku isklu~ivo spred rezultatite {to gi pokaùva i kvalitetot na svoite znaewa i sposobnosti.

Vo tekot na obrazovanieto, u~enicite pove}e pati, pri premin od edno nivo na drugo }e bidat testirani i pregrupirani vo pohomogeni grupi spored tempoto so koe napreduvaat. Ovaa aktivnost treba da rezultira so formirawe na grupi u~enici koi u{te vo petto oddelenie }e izu~uvaat prodlabo~eni nastavni programi bez strav deka takviot na~in na rabota vodi kon elitizam vo negativna smisla na zborot;

• Dràvata treba da obrne osobeno vnimanie na nadarenite u~enici vo site oblasti. Treba da se stimuliraat natprevarite vo znaewe na u~enicite, finansiski da se poddràt akreditiranite organizatori na vakvite natprevari i da se stimuliraat u~esnicite na ovie natprevari da zemat u~estvo na me|unarodnite natprevari;

• Osobeno treba da bidat stimulirani nadarenite nastavnici aktivno da u~estvuvaat vo podgotvuvaweto na nadarenite u~enici za u~estvo na ovie natprevari. Poèlno e da se pottiknat visokoobrazovnite institucii da zemat poaktivna uloga vo rabotata so nadarenite u~enici. Finansiski treba da se poddràt privatni obrazovni institucii koi imaat mo`nosti i volja da rabotat so nadarenite u~enici;

• Treba da bide formiran najmalku eden dràven centar (u~eni~ka istraùva~ka stanica) vo koj preku seminari i poseben vid {koli i kampovi }e bidat voveduvani nadarenite mladi u~enici vo istraùva~kata rabota;

• Reformata na srednoto stru~no obrazovanie mora kone~no da se zaokruì so toa {to }e se prifatat site dobri strani {to }e bidat sogledani so seopfatna analiza na Fare VET proektot i }e bidat


109

otstraneti site nedoslednosti vo ovoj proekt, kako {to se nekoristeweto na akreditirani u~ebnici i drugi didakti~ki sredstva, nedovolniot stepen na izbornost, krutosta na nastavnite programi i sli~no;

• Naselenieto vo R. Makedonija treba da bide kvalitetno informi-rano za celite i zna~eweto na gimnaziskoto i celite i zna~eweto na stru~noto sredno obrazovanie. Vo uslovi koga i na dràvata i se potrebni pogolem broj visokoobrazuvani kadri, a i interesot na mladite za studirawe e na visoko nivo, neophodno e pro{iruvawe na gimnaziskoto, op{to obrazovanie za smetka na stru~noto obrazovanie. Ambiciozniot mlad ~ovek treba da svati deka od stru~noto sredno u~ili{te negovoto mesto vodi kon pazarot na trudot; samo gimnaziskoto obrazovanie ja dava neophodnata otvorenost kon univerzitetite.

• Reformiranoto gimnazisko obrazovanie, zapo~nato vo 2001 godina otpo~na so realizacija so vo osnova dobar koncept, no nedovolno razraboten i bez site neophodni podgotovki. Poradi toa treba{e da bidat staveni vo funkcija ogromno koli~estvo na materijalni i ~ove~ki resursi koi }e go ovozmoàt sproveduvaweto na teoretski dobro podgotveniot koncept. Namesto toa, be{e ostaveno konceptot da se realizira sam od sebe. Toa dovede do konfuzija i vpe~atok deka konceptot treba da se menuva ili da se napu{ti. Neophodno e itno da se stavi prioritet na zna~eweto na gimnaziskoto obrazovanie. Jadroto na zadolìtelni predmeti treba da se stesni i da se stavi fokusot na slobodno izbirawe na predmetite {to idnite akademci gi interesiraat, sakaat da gi izu~uvaat, kako i obemot na sodrìnite {to sakaat da gi izu~uvaat.

• Nastavnicite vo gimnaziite treba posebno da bidat obu~uvani ili pak da se vrabotuvaat nastavnici so povisok stepen na obrazovanie, za {to pak treba da se ovozmoàt neophodni preduslovi na fakultetite;

• Opremenosta na gimnaziite mora zna~itelno da se zbogati; • Treba da se formira Nacionalna prirodno-matemati~ka

gimnazija (NPMG) koja }e izveduva nastava po posebni zasileni nastavni programi. NPMG treba da gi opfa}a najkvalitetnite u~enici (strogo selektirani vrz osnova na kvalitet) od celata dràva, na koi na doma{na adresa }e im nudi kompletno besplatno {koluvawe. NPMG treba da raboti vo internatski uslovi nadvor od golemite urbani centri. Taa treba da e sovr{eno dobro


110

opremena so najsovremeni nastavni sredstva i literatura. Vo NPMG treba da bidat vraboteni najkvalitetnite i materijalno dobro stimulirani nastavni kadri koi imaat povisoka naobrazba od nastavnicite vo drugite u~ili{ta.

• Za zgolemuvawe na nivoto na doverba pome|u obrazovnite institu-cii od razli~ni obrazovni stepeni, neophodno e prifa}awe na eksterno ocenuvawe na znaewata i sposobnostite na u~enicite na krajot od osnovnoto i srednoto u~ili{te vo oblik na zavr{ni ispiti, kako i me|unarodno standardizirana matura;

• Visokoobrazovnite institucii moraat da po~nat da obrnuvaat vnimanie na kvalitetot na predavawata na univerzitetskite profesori. Metodi~nosta vo obrabotkata na nastavnite sodrìni na fakultetite e potpolno zapostavena. Univerzitetskite profesori mora ja da prifatat dualnosta na svojata profesija: nau~ni istraùva~i, no i u~iteli - vo najdoblesnata smisla na ovoj zbor;

• Fakultetite mora da se prilagodat na sovremenite tendencii vo ovaa oblsat vo Evropa i vo svetot. Horizontalnata proodnost treba da e olesneta. Nu`no e povrzuvawe na studiite od razli~ni fakulteti na eden ist univerzitet;

• Studentite treba da dobijat pogolema fleksibilnost pri izborot na vidot na studii, kako i predmetite koi }e gi izu~uvaat. Vo tekot na studiraweto treba da im bide ovozmoèno kombinirawe na predmeti koi se pomalku ili voop{to ne se srodni;

• Fakultetite treba da vovedat praktika na vklu~uvawe viziting-profesori vo svojata rabota i da gi stimuliraat svoite profesori aktivno da se vklu~uvaat vo rabotata na pove}e raznoobrazni obrazovni institucii pred se vo evropskite zemji;

2. Nastavni planovi i programi • Potrebno e da se predefinira koj i kako }e gi izrabotuva

nastavnite planovi i programi; • Nastavnite planovi i programi treba da gi izgotvuvaat eksperti

koi se posebno obu~uvani za taa namena, namesto lu|e koi se eksperti vo nekoja oblast, pa se pretpostavuva deka poradi toa znaat da sostavat dobar kurikulum. Osven od taa komisija, nastavnite planovi i programi dobro e, pred usvojuvaweto, da bidat razgledani od po{irok krug na stu~ni lu|e za soodvetnata oblast, kako i od nastavnicite.

• Dràvata treba da podgotvi i razvie standardi za izrabotka na nastavni planovi i programi;


111

• Dràvata treba da izraboti standardi na op{to obrazovanie i standardi na zanimawa. Treba da se redefinira soodnosot pome|u op{toto i stru~noto obrazovanie, pome|u teorijata i praksata;

• Potrebna e integracija na srodnite predmeti vo osnovnite u~ili{ta;

• Treba da se stavi prioritet na maj~iniot i oficijalniot jazik, stranskite jazici i matematikata so informatika pri podgotovkata na nastavnite planovi i programi vo osnovnite i srednite u~ili{ta;

• Treba da se formira univerzitetsko telo na fakultetite koi educiraat idni nastavnici za standardizirawe na nastavnite planovi i programi.

3. Ocenuvawe i vrednuvawe • Treba da se definiraat merlivi standardi za postigawata

(znaewata i sposobnostite) na u~enicite i studentite pri odredeno nivo na obrazovanie;

• Itno treba da se prifati potrebata od eksterno ocenuvawe i vrednuvawe na postigawata na u~enicite pri zaokruùvawe na odreden stepen na obrazovanie;

• Voveduvaweto na me|unarodno standardizirana matura treba da se postavi na nivo na nacionalen interes so visok prioritet;

• Oddelenieto za ocenuvawe pri Biroto za razvoj na obrazovanieto treba da dobie samostojnost, pogolema finansiska poddr{ka i zada~a da gi zabrza po~natite procesi na standardizirawe i merewe na znaewata i sposobnostite na u~enicite;

• Treba da se stimulira formirawe na pove}e nezavisni agencii, biroa ili konsultantski organizacii i asocijacii koi }e ponudat pluralizam i zgolemuvawe na kvalitetot na na~inite na sproveduvawe na ocenuvaweto i vrednuvaweto na znaewata i sposobnostite na u~enicite;

• Dràvata treba da vospostavi strog i pravi~en sistem na ocenuvawe i vrednuvawe na rabotata na sekoja obrazovna institucija, obrazoven administrator i nastavnik poedine~no. Od kvalitetot na rabotata treba da zavizat finansiraweto, nagraduvaweto i profesionalnoto napreduvawe na sekoja obrazovna institucija, obrazoven administrator ili nastavnik poedine~no.


112

4. Upravuvawe • Potrebno e vnimatelno, analiti~no i studiozno da se pristapi kon

prou~uvawe na mo`nite na~ini na organizirawe na rabotata na obrazovnite institucii, koj }e ovozmoì zgolemuvawe na efikasnosta na nivnata rabota i fokusirawe kon kvalitetot na uslugite {to obrazovnite institucii im go nudat na svoite ceneti klienti - u~enicite i studentite;

• Neophodno e po{iroka grupa od eksperti vo oblasta na obrazovanieto, vklu~uvaj}i i pretstavnici od zemjite na EU da raboti podolgo vreme na zaokruùvawe na pravnata ramka od oblasta na obrazovanieto. Ova e osobeno zna~ajno poradi prestojnata decentralizacija, so koja ingerenciite vo oblasta na obrazovanieto }e se simnat vo lokalnata zaednica;

• Neophodno e sozdavawe sistem na obuka za obrazoven menaxment kako uslov za vrabotuvawe na u~ili{ni administratori od visok rang;

• Direktorite na u~ili{tata }e mora da stanat sovremeni obrazovni menaxeri. ]e mora da se napu{ti praktikata na postavuvawe na direktori koi poslu{no }e gi sledat instrukciite na povisokite obrazovni institucii. Direktorite na u~ili{tata }e treba da imaat sopstvena vizija za razvoj na u~ili{teto i da odgovaraat za kvalitetot na rabotata na svojata obrazovna institucija. Poradi toa pozicijata direktor na obrazovna institucija }e mora da se profesionalizira i depolitizira. Poradi toa, treba da se stimulira, pa duri i finansiski da se poddrùvaat sposobni mladi lu|e vklu~eni vo obrazovnite institucii da bidat obu~uvani vo oblasta na obrazovniot menaxment. Po~nuvaj}i od obrazovnite institucii }e bidat promovirani kriteriumi za profesionalno i politi~ko napreduvawe koi vo fokusot go imaat kvalitetot na poe-dinecot. Tendencija vo evropskite zemji e vakvite profesionalci podolgotrajno da se zadrùvaat na rakovodnite pozicii vo obrazovnite institucii;

5. Finansirawe, informativen sistem, istraùvawa i razvoj • Neophodno e da se promeni trendot na opa|awe na stapkata vo

buxetot nameneta za obrazovanie. Eksplicitno: stapkata vo buxetot predvidena za obrazovanie treba da se zgolemi. Zgolemeniot obem na sredstva treba da se nameni za re{avawe na vistinskite problemi vo obrazovanieto i naukata namesto za re{avawe na etni~kite problemi proektirani vo obrazovanieto. So buxetot treba da bide zagarantirano ispolnuvaweto na


113

minimalniot standard za infrastruktira na sekoja obrazovna institucija;

• Treba da se stimulira privatnata inicijativa vo oblasta na obrazovanieto;

• Potrebno e finansiska poddr{ka na stru~ni ili privatni subjekti koi }e pridonesuvaat vo razvojot na obrazovanieto: obuka na nastavnici, izrabotka na sovremeni nastavni sredstva, razvivawe na proekti za unapreduvawe na obrazovanieto, izrabotka na multimedijalni sistemi za u~ewe, nastaven softver, razvivawe na proekti za ocenuvawe i vrednuvawe na rabotata na obrazovnite institucii i sli~no;

• Treba da se formira nacionalen informaciski sistem vo obrazo-vanieto;

• Obrazovnite institucii i Ministerstvoto za obrazovanie i nauka treba da se povrzani vo edinstvena informaciska mre`a; pristapot do podatocite od oblasta na obrazovanieto treba da e lesno dostapen za site zainteresirani strani;

• Treba da se formira poseben fond za inovacii vo obrazovanieto so koj }e bidat stimulirani proekti za istra`uvawe i razvoj.

ЛИТЕРАТУРА

[1] Национална програма за развoј на образованието во Република Македонија 2005-2015, Министерство за образование и наука на Р.Македонија, Скопје, 2004г [2] Национален извештај за образованието во 1994-1996 година, Министерство за образование и физичка култура, Скопје, 1995 година [3] Национален извештај за развојот на образованието на Република Македонија 2001-2004, Министерство за образование и наука, Биро за развој на образованието, Скопје, 2004 година [4] www.mon.gov.mk, Веб стрна на министерството за образоваие и наука на Република Македонија [5] www.stat.gov.mk, Веб стрна на државниот завод за статистика [6] Р. Катранџиев Историја на образованието и просветата во Македонија, [7] WDE 4th ed. - 2001- Multimedijalen kompakt disk na Unesco [8] Г. Бижков, Н. Попов – Сравнително образование, Ун. Издателство, София, 1994 [9] Rebalans na Buxetot na RM za 2005 godina


114

[10] http://4brevard.com/choice/international-test-scores.htm [11] Programme for International Student Assesment - PIZA 2003, Data Analysis Manual [12] Nastavni planovi i programi za osnovno i sredno obrazovanie - Biro za razvoj na obrazovanieto na RM [13] www.natiomaster.com

1 Природно-математички факултет Гази баба, б.б. Скопје [email protected] 2 ДСУ „Кочо Рацин“ Велес [email protected] 3 ДСУ „Мирче Ацев“ Прилеп [email protected] 4 ДСУ „Георги Димитров“ Скопје [email protected] 5 Природно-математички факултет Гази баба, б.б. Скопје [email protected]

Зборник iii proceedings of iii congress Македонија...

Documents