Znanstvena produkcija raziskovalnih skupin v Sloveniji in odmevnost

njihovih objav

Dr. Stojan Pečlin

Cilji raziskave

• Pregled kadrovskih raziskovalnih zmogljivosti, organiziranosti in financiranja raziskovalne dejavnosti v Sloveniji;

• Znanstvena produkcija in odmevnost rezultatov z mednarodno primerjavo (uporaba bibliometrijskih metod);

• Vpliv kvalitete revije in mednarodnega soavtorstva na odmevnost objav v slovenskem soavtorstvu;

Objave

• Pečlin, S., Južnič, P., Blagus, R., Čižek Sajko, M., Stare, J. (2012) Effects of international collaboration and status of journal on impact of papers. Scientometrics, 93(3), 937-948.

• Pečlin, S., Južnič, P. (2012). Research in fields of medicine in Slovenia - research potentials, funding, and publications. Zdravniški vestnik, 81: 602-617.

• Južnič, P., Pečlin, S., Žaucer, M., Mandelj, T., Pušnik, M., Demšar, F. (2010). Scientometric indicators: peer-review, bibliometric methods and confict of interests, Scientometrics, 85(2), 429–441.

Raziskovalna vprašanja

• Umeščenost Slovenije na znanstvenem zemljevidu Evrope.

• Odmevnost objav v slovenskem soavtorstvu v visoko rangiranih revijah.

• Kvantitativne in kvalitativne meritve kakovosti v znanosti.

Organiziranost, kadrovski raziskovalni potenciali, financiranje in znanstvena

produkcija v Sloveniji

• Hipoteza: Z rezultati v znanosti Slovenija presega evropsko povprečje.

• Hipoteza: Razlike v kadrovskem potencialu in obsegu financiranja med posameznimi raziskovalnimi področji se odražajo tudi v številu objav in njihovi odmevnosti.

Indeks rasti števila raziskovalnih skupin, ločeno po znanstvenih vedah,

2008/1998

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180

indeks

Naravoslovne vede Tehniške vede Medicinske vede Biotehniške vede

Družboslovne vede Humanistične vede Skupaj

Število raziskovalcev (FTE), ločeno po znanstvenih vedah

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

Naravoslovnevede

Tehniške vede Medicinske vede Kmetijske vede Družboslovnevede

Humanističnevede

FT

E

2001 2008

Delež raziskovalcev (FTE) posamezne vede v strukturi raziskovalcev vseh

ved

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Naravoslovne vede Tehniške vede Medicinske vede Kmetijske vede Družboslovne vede Humanističnevede

%

2001 2008

Sredstva za raziskave izvedene v državnem in visokošolskem sektorju

(2007, v evrih na prebivalca, Eurostat)

100

0

50

100

150

200

250

300

350

€

Švedska

Finska

Danska

Nizozemska

Avstrija

Nemčija

Francija

Velika Britanija

Luksemburg

Irska

Belgija

Italija

Španija

Slovenija

Grčija

Portugalska

Češka

Estonija

Ciper

Litva

Madžarska

Latvija

Poljska

Slovaška

Malta

Romunija

Bolgarija

Deleži za raziskave, izvedene v državnem in visokošolskem sektorju,

ločeno po vedah (2007, Eurostat)

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Malta

Španija

Danska

Finska

Portugalska

Avstrija

Ciper

Poljska

Slovenija

Bolgarija

Madžarska

Latvija

Nemčija

Romunija

Slovaška

Češka

Naravoslovje Tehnika Medicina Kmetijske vede Družboslovje Humanistika

Število znanstvenih objav na milijon prebivalcev v državah EU

0

500

1000

1500

2000

2500

štev

ilo o

bjav

2002 2005 2008

Relativni faktor vpliva

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1,4

RIF

Slovenija 1999-2003

Slovenija 2004-2008

EU 27 2004-2008

Delež objav po vedah v strukturi vseh objav v obdobju 2005-2009

0

10

20

30

40

50

60

Svet EU27 Slovenija

KMETIJSKE VEDE TEHNIKA HUMANISTIKA MEDICINA NARAVOSLOVJE DRUŽBOSLOVJE

Delež objav na področjih temeljne medicine, klinične medicine, fizike in

kemije v strukturi vseh objav v obdobju 2005-2009

0

5

10

15

20

25

Kemija Fizika Kliničnamedicina Temeljna medicina

%

svet EU 27 Slovenija

Objave v soavtorstvu slovenskih raziskovalcev na področjih klinične

medicine (2004-2008, WoS)

0

200

400

600

800

1.000

1.200

1.400

1.600

šte

vilo

Število objav 2004 - 2008Objave v soavtorstvu samo slovenskih raziskovalcevSoavtorstvo s tujci

Odmevnost objav v soavtorstvu slovenskih raziskovalcev na področjih

klinične medicine (2004-2008, WoS)

0

2

4

6

8

10

12

14

po

vp

rečn

o š

tevilo

cita

tov n

a o

bja

vo

vse slovensko soavtorstvo soavtostvo s tujci

Delež necitiranih objav v soavtorstvu slovenskih raziskovalcev na področjih

klinične medicine (2004-2008, WoS)

0 5 10 15 20 25 30 35 40

%

vse slovensko soavtorstvo soavtorstvo s tujci

Organiziranost, kadrovski raziskovalni potenciali, financiranje in znanstvena

produkcija v Sloveniji

• Hipoteza: Z rezultati v znanosti Slovenija presega evropsko povprečje.

• Hipoteza: Razlike v kadrovskem potencialu in obsegu financiranja med posameznimi raziskovalnimi področji se odražajo tudi v številu objav in njihovi odmevnosti.

Primerjava rezultatov kvantitativnega merjenja in ekspertnega ocenjevanja

raziskovalnega dela• Hipoteza: Rezultati evalvacije oziroma rangiranje

programskih raziskovalnih skupin s pomočjo bibliometrijskih kazalnikov se ujemajo z razvrstitvijo programov, narejeno na podlagi ekspertnega ocenjevanja preteklih znanstvenih rezultatov. – Ekspertno ocenjevanje rezultatov programov (2004-2008) in

nabor bibliometrijskih kazalnikov

• Hipoteza:V okviru treh različnih ocenjevalnih sistemov, uporabljenih za evalvacijo projektnih razpisov, je različna usklajenost med odločitvami ekspertnega ocenjevanja in odločitvami, ki bi bile sprejete na podlagi kvantitativnih kazalnikov. – Projektni razpisi 2003, 2005, 2008

Visokocitirane objave v slovenskem soavtorstvu

• Hipoteza: Visoko citirane publikacije v slovenskem (so)avtorstvu so objavljene v visoko rangiranih revijah na določenem raziskovalnem področju.

• Hipoteza: Slovenski soavtorji predstavljajo manjšino v mednarodnih soavtorskih timih.

Vpliv kakovosti revije in mednarodnega sodelovanja na

odmevnost objav

• Hipoteza: Objave v visoko rangiranih revijah v izključnem oziroma pretežnem soavtorstvu slovenskih raziskovalcev so bistveno bolje citirane kot objave v nižje rangiranih revijah na določenem raziskovalnem področju.

• Hipoteza: Odmevnost objav v izključnem oziroma pretežnem slovenskem soavtorstvu v visoko rangiranih revijah je pomembno drugačna od odmevnosti objav, kjer v soavtorskih timih prevladujejo tuji raziskovalci.

• rezultati programskih raziskovalnih skupin, ki so v obdobju 2004–2008 delovale na raziskovalnih področjih fizike, kemije, biologije, biotehnologije in medicine

Deleži programskih raziskovalnih skupin izbranih raziskovalnih področij v strukturi

vseh programskih skupin izbranih področij

0

10

20

30

40

50

60

Medicina Kemija Fizika Biologija Biotehnologija

%

Vpliv kakovosti revije in mednarodnega sodelovanja na

odmevnost objav

A – objava v samo slovenskem soavtorstvu,

B – objava v soavtorstvu slovenskih raziskovalcev s kolegi iz tujine (večina soavtorjev je Slovencev),

C – objava v soavtorstvu slovenskih raziskovalcev z enim kolegom iz tujine,

D – objava v soavtorstvu slovenskih raziskovalcev s kolegi iz tujine (večina soavtorjev je tujcev),

E – objava v soavtorstvu tujih raziskovalcev, en soavtor pa je Slovenec oziroma zaposlen v slovenski raziskovalni organizaciji.

Povprečno število citatov na objavo v revijah, razvrščenih v četrtine, glede na

faktor vpliva revije, ločeno glede na vrsto soavtorstva

0

2

4

6

8

10

12

1. četrtina 2. četrtina 3. četrtina 4. četrtina

šte

vilo

cita

tov

na

ob

javo

A B C D E

Povprečno število citatov na objavo glede na rang revije objave in vrsto

soavtorstva

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

1. četrtina 2. četrtina 3. četrtina 4. četrtina

štev

ilo c

itato

v na

obj

avo

A B C D E

Vpliv kakovosti revije in mednarodnega sodelovanja na

odmevnost objav

• Pet in pol letno ali krajše citacijsko okno– A – objava v samo slovenskem soavtorstvu, – B +C+D+E – objava v soavtorstvu slovenskih in

tujih raziskovalcev.– A+B+C– objava v pretežno slovenskem

soavtorstvu, – D+E - objava v pretežno tujem soavtorstvu.

• Triletno fiksno citacijsko okno– A – objava v samo slovenskem soavtorstvu, – B +C+D+E – objava v soavtorstvu slovenskih in

tujih raziskovalcev.

Fizika

• Objave v visoko rangiranih revijah v izključnem oziroma pretežnem soavtorstvu slovenskih raziskovalcev so znatno bolje citirane kot objave v nižje rangiranih revijah.

• Soavtorstvo slovenskih raziskovalcev s kolegi iz tujine ne vpliva bistveno na rezultat odmevnosti njihovega dela.

Kemija

• Objave v visoko rangiranih revijah v izključnem oziroma pretežnem soavtorstvu slovenskih raziskovalcev so znatno bolje citirane kot objave v nižje rangiranih revijah.

• Potrditev hipoteze o pomembnem vplivu soavtorstva slovenskih raziskovalcev s tujci na odmevnost njihovega dela v primeru delitve soavtorstev na pretežno domače in pretežno tuje.

Medicina

• Ni potrditve hipoteze, da so objave v izključno slovenskem soavtorstvu v visoko rangiranih revijah bistveno bolje citirane od objav v drugih revijah.

• Soavtorstvo slovenskih raziskovalcev s kolegi iz tujine, ne glede na način združevanja soavtorstev, bistveno vpliva na rezultat odmevnosti njihovega dela.

Ugotovitve in zaključki - 1

• Izrazito hitra rast števila objav.• Rast števila citatov.• Razlike v kadrovskem potencialu in obsegu

financiranja med posameznimi raziskovalnimi področji se odražajo v številu znanstvenih objav in njihovi odmevnosti.

Ugotovitve in zaključki - 2

• Vpliv mednarodnega soavtorstva na odmevnost objav slovenskih avtorjev se razlikuje po raziskovalnih področjih.

• Na boljšo odmevnost objav v visoko rangiranih revijah glede na objave v drugih revijah pomembno vpliva razvitost področja.

• Spremljanje znanstvene produkcije, njene odmevnosti, predvsem v luči mednarodnih primerjav, na osnovi ponovljivih in preverljivih metod.

Hvala za pozornost!