Zgodovinski in teoretični razvoj

psihoterapevtskih šolMag. Maša Žvelc

Univ. dipl. psih.Integrat. psihoterap.

Delo v skupinah

Kaj je psihoterapija?

Katere psihoterapevtske smeri poznate?

Na kratko podelite, kaj veste o njih (npr. glavne ideje, predstavniki…)!

Opredelitev psihoterapije

• Nobena definicija ni splošno sprejeta

• Psihoterapija je namerna uporaba kliničnih metod in medosebnih značilnosti, ki slonijo na uveljavljenih psiholoških principih z namenom spremeniti klientovo vedenje, kognicije, emocije in /ali druge osebnostne značilnosti v smeri, ki so klientu zaželene. (Prochaska in Norcross, 2003)

Klasifikacija- oblike psihoterapije

• Klasifikacija glede na globino:

Globinska- suportivna

• Klasifikacija glede na trajanje:

Dolge- kratke (kratkotrajna, časovno omejena psihoterapija)

• Klasifikacija glede na število oseb:

Individualna, psihoterapija parov, družinska psihoterapija, skupinska psihoterapija

Klasifikacija glede na paradigmo, na kateri psihoterapevtska smer

temelji

• Psihoanalitična paradigma

• Vedenjska in kognitivna paradigma

• Eksistencialno-humanistična paradigma

• Sistemska paradigma

• Integrativna paradigma

ZGODOVINA

• Plemenske družbe: vrači, šamani, magični rituali,…

• Stare civilizacije (npr. Mezopotamija, Egipt,..): svečeniki: izganjanje hudiča, bajanje, uporaba zelišč, mineralov, tolmačenje sanj

• Grška kultura: psihične težave so psihološko pogojene

• Srednji vek: vpliv krščanstva- izganjanje hudiča; spoved

ZGODOVINA

• Renesansa: Paracelsus (16 st.)- vzroki psihičnih težav v naravi samega človeka

• 17. stoletje: Rene Descartes- racionalizem, John Locke- empirizem

• Po francoski revoluciji: gibanje za bolj humano in adekvatnejše zdravljenje psihiatričnih bolnikov; pomen osebnosti pacienta in njegovega dostojanstva

Philippe Pinel

PSIHOANALIZA

Sigmund Freud (1856-1939)

VPLIVI

ZNANOST

Naravoslovno tehnična revolucija; somatska etiologijaFILOZOFIJA• Kierkegard, Nietzche- poudarjala subtilna, nezavedna

čustva• Schopenhauer- primat nezavednega in seksualnega;

intelekt in zavest sta sekundarna pojava; prisila ponavljanja, želja po smrti, determinizem psihičnega dogajanja; (prva polovica 19. st)

• Eduard von Hartmann, Filozofija nezavednega (1869) LITERATURA

Goethe, Schiller, Dostojevski- vpliv socialnih in psihičnih dejavnikov pri nastanku psihičnih motenj

PREDHODNIKI

18. in 19. stoletje: pogostejša uporaba hipnoze v medicini

• Franz Anton Mesmer (1734-1815), avstrijski zdravnik; pretakanje psihične energije; magnetska kriza, histerični napad- osvoboditev simptomov

• James Braid (angleški zdravnik)- pomen sugestije v hipnozi- najučinkovitejši dejavnik v doseganju učinkov ; skupaj z Mesmerjem- sugestivna terapija- (hipnoza in sugestija) Prva zgodovinska predhodnica psihoterapije (Erić)

PREDHODNIKI

Jean Martin Charcot (1825-1893)• Uporablja hipnozo za raziskovanje vzrokov in

zdravljenje nevrotskih motenj, posebno histerije • Poveže nastanek histeričnih paraliz s čustvenimi

travmami iz preteklosti (1884,1885); vpliv na Janeta in Freuda

Hyppololite Bernheim (1840-1919) in A.A. Liebeaut, 1823-1904)

sugestivna oblika hipnoze

PREDHODNIKI

Pierre Janet (1859-1947)- idejni začetnik psihoanalize; prvi začel z analizo psiholoških dejavnikov, ki ne pripadajo neposredno zavestnemu delu osebnosti; raziskovanje nevroz in metod zdravljenja: pozabljeni spomini, povezani z močnimi čustvi, imajo patogeno lastnost, da se ne morejo zavestno obnoviti v budnem stanju, le v stanju hipnotičnega transa. Disociacija odcepljenih delov- vpliv na sodobno teorijo travme

PREDHODNIKI

• Josef Breuer (1842-1925)- avstrijski zdravnik, histerične paciente zdravil z katarzično hipnozo; simptomi izginejo kot posledica njihovega verbalnega izražanja v hipnotičnem transu (katarza) (primer Ane O)

Razvoj metod, ki jih uporablja Freud

• Pri Breuerju spozna katarzično hipnozo• Nato gre v Pariz in je leto dni pri Charcoju

(1885,1886)• Konec 80ih let- iz metod kopeli, elektroterapije,

masaž in počivanja začne uporabljati hipnozo Breurejevega in Charcojevega tipa

• Neuspehi; išče dalje- Bernheim 1889- sugestivna hipnoza

• Roka na čelo; pritisk• Svobodne asociacije• Transfer in analiza transfera

PSIHOANALIZA- RAZVOJ TEMELJNIH PREDPOSTAVK

• Josef Breuer in Sigmund Freud: knjiga Študije o histeriji (1895) Zdravljenje s hipnozo je učinkovito, ker se praznijo afekti, ki so vezani na potisnjene psihične vsebineSpolno zapeljevanje v otroštvu

• Pozabljeno je bilo boleče, grozno, polno občutkov sramu- zato se je pozabilo- ne gre za odreagiranje vklenjenih afektov, temveč odkrivanje potlačitev; iz katarze v psihoanalizo

Osnovne predpostavke

• Psihološki determinizem: Nezavedni procesi: človeško vedenje je

nezavedno motivirano • Človeška narava je iracionalna – v konfliktu s

socialnim okoljem• Potlačevanje, odpori in obrambe• Gonska psihična energija- vzpostavljanje

ravnotežjaLibido; Eros- Thanatos

Metafora ‘Ledene gore’

Osnovne predpostavke

• Pomembnost zgodnjih razvojnih faz pri oblikovanju osebnosti (fiksacije ali primanjkljaji)

• Kompulzivno ponavljanje preteklih izkušenj

• Transfer- Kontratransfer

Terapevtski proces

• Proste asociacije,• Analiza odporov in transfera• Analiza sanj• Interpretacija kot glavna intervenca• Konfrontacija, molk• CILJ klasične analize: ozaveščanje

nezavednega – UVID;Raziskovanje in odpravljanje vzrokov;Intrapsihična reorganizacija osebnosti

Zgodnje zapuščanje Freuda

• Carl Gustav Jung- Analitična psihologija; velik vpliv na humanistično in transpersonalno psihoterapijo

• Alfred Adler- Individualna psihologija

• Wilhelm Reich (telesna psihoterapija)

• Ludwig Binswanger (eksistencialna psihoterapija)

Razvoj psihoanalize

• Sandor Ferenczi aktivni, krajši pristop

• Ego psihologija (Anna Freud, Hartmann)

• Rene Spitz, Margaret Mahler, Edith Jacobson

• Interpersonalna psihoanaliza (Sullivan, Fromm, Horney…)

• Jacques Lacan

Razvoj psihoanalize

• Teorija objektnih odnosov (Velika Britanija) (Fairbairn, Winnicot, Guntrip, Balint)

• Self psihologija (Heinz Kohut)• Intersubjektivni pristop in relacijska

psihoanaliza (Stolorow/ Mitchell, Aron)• Nevropsihoanaliza (Allan Schore)

TEORIJA OBJEKTNIH ODNOSOV

• Osebnost se oblikuje na podlagi odnosa s pomembno drugo osebo (objektom)

• Interakcije s pomembnimi drugimi so ponotranjene in postanejo del našega notranjega sveta

• Dva pomena besede objektni odnos:

- odnosi s pomembnimi drugimi

- notranji psihični odnos

VEDENJSKA TERAPIJA

VPLIVI

• Filozof John Locke (1632-1704)• Ruski refleksologi: Behterev in Ivan Pavlov (Pogojni

refleksi, raziskava fiziološke aktivnosti cerebralnega korteksa, 1923); klasično pogojevanje

• Behavioristi: John Watson (Watson in Rayner, 1920, Albert, strah pred belimi podganami), klasično pogojevanje

• Po l. 30 novi, radikalni baheviorizem- vmesni dražljajiInstrumentalno pogojevanje- Thorndike, Hull, Skinner

• Bandura- modelno učenje

Vedenjska psihologija- behaviorizem

• Vedenjska psihologija- samostojna psihološka šola na začetku 20. stoletja.

• Okolje in procesi učenja- najpomembnejši dejavnik duševnega delovanja.

• Predmet proučevanja - vedenje, oziroma aktivnosti, ki so dostopne neposrednemu opazovanju in merjenju.

• Teorija črne skrinjice• V kasnejših pojmovanjih- opredelitev vedenja

širše (tudi vedenjske oblike, ki niso neposredno dostopne opazovanju)

Klasično pogojevanje

• Organizem se nauči nehotenih odzivov na nevtralne dražljaje- ker sta bila določen odziv in določen dražljaj večkrat povezana

• Kadar nek dražljaj večkrat spremlja dražljaj,ki povzroča brezpogojno reakcijo, nastane pogojni refleks

• Pavlovi eksperimenti s psi

• Watson- Albert in pogojevan strah

Shema klasičnega pogojevanja

Brezpogojni Brezpogojni odziv

Dražljaj

Pogojni odziv

(naučen)

Pogojni dražljaj Reakcija X

Instrumentalno pogojevanje

• Oblika učenja, pri katerem se spremeni verjetnost pojavljanja vedenja (odziva) glede na posledice, ki jih ima to vedenje za posameznika.

• Instrumentalni odzivi- pogojni odzivi, ki zagotavljajo delovanje dražljajev s prijetnim učinkom ali preprečujejo delovanje dražljajev z neprijetnim učinkom

Razvoj vedenjske terapije

• Mowrerjeva t.- fobija kot strah, nastal s klasičnim pogojevanjem, ki pa se podkrepljuje z izogibanjem – torej fobija se ne more pozdraviti brez tega, da se prekine izogibanje. Vpliv na:

• Joseph Wolpe- prva tehnika vedenjske terapije- sistematična desenzitizacija (1958); pomen recipročne inhibicije; ponavljanje spajanje relaksacije in izpostavljanja fobičnemu strahu

Razvoj vedenjske terapije

• od 60-ih let naprej - zdravljenje fobij in OKM Marks, Rachmaen, Gelder (VB)

• 70. leta- Masters in Johnson- (ZDA) zdravljenje seksualnih motenj

• 80. leta- integracija vedenjske in kognitivne terapije

• Od 90. let naprej- nove oblike vedenjske terapije:“Acceptance and Commitment Therapy” (Hayes idr., 1999)

Temeljne značilnosti vedenjske terapije

• Osredotoča se na človekovo vedenje in spreminjanje tistega vedenja, ki je za človeka ali njegovo okolje moteče.

• Nenormalno- patološko vedenje je naučeno in se ga da “odučiti”

• Cilj: odpraviti človekove neprilagojene in moteče vedenje in namesto njih razviti nove, primernejše, bolj funkcionalne oblike vedenja

• Terapevtske metode so natančno določene in ponovljive

Temeljne značilnosti vedenjske terapije

• Fokusiranje na simptom

• Zanimanje za sedanje značilnosti vedenja

• Operacionalizacija identificiranega vedenja

• Terapevt in klient se vzajemno dogovorita o ciljih in metodah terapije

• Domače naloge

Temeljne značilnosti vedenjske terapije

• Raziskave evalvirajo učinke specifičnih tehnik na specifični problem

• Učinki so evalvirani glede na pojav vedenjske spremembe, generalizacijo le te v vsakdanje življenje in njeno vzdrževanje

Metode in tehnike dela

IZPOSTAVLJANJE

- v imaginaciji ali v živo

- postopoma ali naenkrat (preplavljanje)

- samostojno ali s pomočjo terapevta ali partnerja

• Wolpe: sistematična desenzitizacija• Postopno izpostavljanje v živo pri agorafobiji• Izpostavljanje in preprečevanje izvedbe ritualov

Metode in tehnike dela

• Modeliranje

• Učenje socialnih veščin (npr. asertivni trening)

• Vedenjska modifikacija

- Z averzivnimi postopki (s kaznovanjem)

- Žetoniranje

• Tehnike kontrole dražljajev (npr. pri nespečnosti in prenažiranju)

KOGNITIVNA TERAPIJA

Albert Ellis

Racionalno Emotivna Vedenjska Terapija- REBT (od druge polovice petdesetih let)

• ABCA- “activating event”- sprožilni dogodekB- “beliefs”- prepričanjaC- “consequences”- posledice• S-O-R modelStimulus-organizem- reakcija• Pomen interpretacije dogodka

Iracionalna prepričanja• Moram uspeti in doseči odobravanje za vse,

kar počnem ali pa sem neuspešen.• Okolica se mora do mene obnašati pravično,

obzirno in ljubeznivo; sicer pa je hudobna in slaba.

• Pogoji, v katerih živim, morajo biti dobri in takšni tudi ostati. Tako da bom dobil, kar želim, brez težav in naporov, sicer bo svet zame odvraten, življenje pa nevzdržno.

AAron Beck- Kognitivna terapija

• Začetki v letu 1956• Fokus je na kognitivnih faktorjih

konstrukcija pomena, realnosti na podlagi shem (kako interpretiramo dano situacijo in odnos te situacije do nas)

neformalne, osebne teorije• Korekcija neadaptivnih, disfunkcionalnih shem• Vpliv kognitivnega sistema in drugim sistemov je

interaktiven

AAron Beck- Kognitivna terapija

• Ko se pojavi kognitivna distorzija, je pomen nefunckionalen oziroma neadaptiven

• Kognitivna triada: neadaptivni pomeni se nanašajo na:

- Sebe

- Okolje

- Prihodnost

Kognitivne distorzije

• Mišljenje vse ali nič• Katastrofiziranje (napovedovanje prihodnosti)• Sklepanje na podlagi čustev• Minimaliziranje, maksimiziranje• Mentalni filter• Branje misli• Pretirana generalizacija• “Moram”, moral bi” izjave

AAron Beck- Kognitivna terapija

• Merski instrumenti (za merjenje depresivnosti, anksioznosti, suicidalnih ideacij…)

• Strukturirana, direktivna, kratkoročna terapija, usmerjena v sedanje probleme

• Ciljno usmerjena, osredotočena na problem• Aktivnost klienta• Edukativno usmerjena, vedenjski eksperimenti

Kognitivni model (Beck, J. 1995)

Bazično prepričanjeSem nesposobna.

Vmesna prepričanjaČe česa takoj dobro ne razumem, sem zabita

Situacija Avtomatične misli ReakcijaPoslušanje To je pretežko.

predavanja. Nikoli ne bom tega -čustvenarazumela. (žalost)

-vedenjska(zapustiš predavanje)

-fiziološka(kepa v želodcu)

Metoda

• Zavedanje- identifikacija misli, prepričanj

• Ali so funkcionalne, realne ali ne

• Iskanje adpativnega “odgovora”

• Povratna informacija

3. val vedenjsko-kognitivne terapije

• Na čuječnost usmerjena kognitivna terapija- Segal, Williams in Teasdale

(Mindfulness- Based Cognitive Therapy)

• Accepatance and Commitment Therapy- ACT- Hayes in drugi

Na čuječnost usmerjena kognitivna terapija

• Temelji na MBSR (Mindfulness Based Stress Reduction) (Kabat-Zinn) z integracijo spoznanj kognitivne terapije

• Čuječnost- usmerjanje pozornosti

z namenom

v sedanjem trenutku

sprejemajoče

(brez presojanja)

Čuječnost

• Stanje odprtosti, interesa, sočutnosti do lastne izkušnje (tako prijetne kot neprijetne)

• Čuječnost je nekritično, sprejemajoče zavedanje sedanjega trenutka (Černetič, 2005).

EKSISTENCIALNO ORIENTIRANA

PSIHOTERAPIJA

• Vpliv filozofov:Kierkgaard, Heidegger, Jaspers, Huserl,

Sartre, BuberPomen notranjega izkustva, subjektivnega

časa in prostora, posamezno je nad splošnim.

• Idiografska nasproti nomotetični metodi raziskovanja

• Fenomenološko nasproti vzročnem pojasnjevanju

• Pomen razumevanje klienta nasproti tolmačenju njegovega psihičnega sveta

• Začetki segajo v začetek 20.st.- Ludwig Binswanger (1912), njegovo glavno delo l.1953

• Različne šole in teoretiki- skupen filozofski poudarek (bolj kot tehnike); razcvet v 50-ih letih

• V 60. letih -gibanje v Evropi in ZDA, ki je vplivalo na ideje humanistično orientiranih psihoterapevtskih smeri;

Kasneje vpliv tudi na

integrativno in skupinsko psihoterapijo.

Šole in predstavniki

• Daseinanaliza

Ludwig Binswanger (1881-1966) in Medard Boss (1903-1991)

• Eksistencialna analiza

Rollo May (1909-1994) in Irwing Yalom

• Fenomenološka psihoterapija

Minkovski

Šole in predstavniki

• Eksistencialno-humanistična terapija

Potenciali, zavedanje, vrhunska doživetja, samo-aktualizacija, I-Thou in srečanje

James F. Bugental

• Logoterapija

Smisel, eksistenčni vakuum, odgovornost

Viktor Frankl

• Realitetna terapija William Glasser

Teoretične predspostavke

• Osebnost kot proces

• Eksitenca- biti-v- svetu

Oseba in svet sta aktivna enota

Zavračajo dualizem

Svet je naša lastna konstrukcija

Razumevanje posameznika – razumeti svet, kot ga oseba konstruira

Nivoji bivanja

• Biti-v-naravi• Biti-z-drugimi (biti-za-druge)• Biti-zase (s seboj)

AVTENTIČNA EKSISTNCA:• Odprtost do narave, drugih in sebe (integracija

vseh treh nivojev)• Zavedanje • Spontanost• Tukaj in sedaj

Eksistencialna anksioznost (Paul Tillich)

• Zavedanje smrti; biti implicira ne-biti

• Zavedanje nujnosti delovanja;

odločitve, krivda, odgovornost

• Grožnja pomanjkanja smisla

• Izolacija, temeljna osamljenost v vesolju

• Pogum “biti” (The Courage to Be)

• Laž je temelj psihopatologije

Beg od bivanja, od eksistencialne anksioznosti

Zapremo vrata določenemu delu našega sveta

• Vodi v nevrotično anksioznost

Nevrotični simptomi - objektivizacija sebe (oseba postane objekt brez lastne volje)

Cilji EP

• Avtentičnost

• Povečanje zavedanja

• Doživljati sebe kot subjekt, zmožen usmerjati svoje lastno življenje skozi povečano možnost izbiranja

• Sprejemanje polne odgovornosti

Psihoterapevtski proces

Fenomenološka metodaRazumeti fenomenološki svet osebe

Fokusiranje na doživljanje v tem trenutku, zavedanje doživljanja, pomen doživljanja

teoretične in osebne prekoncepte damo na stran• Prosto doživljanje• Od ponavljanja vzorcev v medosebnih odnosih

(transfer) do avtentičnega dialoga

Psihoterapevtski proces

• Terapevtski odnos (I –Thou odnos)

Avtentičnost terapevta

• Spodbujanje klienta, da raziskuje nove alternative bivanja

• Odgovornost izbire na klientu

• Kairos- kritične točke izbire; ali spremeniti temeljne aspekte naše eksistence ali ne?

VLIV EKSISTENCIALNE PARADIGME

• Temeljni eksistencialni koncepti (smisel, svoboda, odgovornost, individualnost, avtentičnost, izbira) so zajeti večino sodobnih sistemov psihoterapije

HUMANISTIČNA PARADIGMA

• Individualnost- kompleksnost in bogastvo duševnosti

• Holistični- celostni pristop

• Svobodna volja; odgovornost

• Fenomenološki pristop

• Subjektivnost poleg objektivnosti

• Rast, samoaktualizacija, samotranscendenca

PSIHOTERAPIJE, IZHAJAJOČE IZ HUMANISTIČNE PARADIGME

Terapije, ki slonijo na humanistični paradigmi

• Nedirektivna, na klienta usmerjena terapija

(Carl Rogers)

• Gestalt terapija (Fritz Perls)

• Transakcijska analiza (Eric Berne)

• Transpersonalne terapije

• Telesne psihoterapije

• Druge

Carl Rogers

NedirektivnaNa klienta usmerjena

terapija

• Razvoj idej v štiridesetih letih;

Knjiga Na klienta usmerjena terapija

l. 1952

• Fenomenološki pristop

Pomen doživljajskega sveta

• Težnja k rasti, k spontanem razvijanju sebe

“…je izvor, ki je očiten v vsem organskem in človeškem življenju- žene ga k širjenju, ekspanziji, avtonomiji, razvijanju, dozorevanju…To težnjo najdemo lahko globoko zakopano pod plastmi otrdelih psiholoških obramb…toda po mojem prepričanju čaka v vsakem posamezniku in samo čaka na prave okoliščine, da se lahko izrazi in uresniči.” (Rogers, 1961, s.35)

• Osnovni namen: osvoboditi proces osebnostne rasti (organizmični proces)

• Organizmična modrost: organizem ve, kaj je dobro zanj in kaj ne

• Realni jaz- organizmične težnje

Idealni jaz- lik osebe, kot ga obravnavajo drugi

• Skladnost (kongruentnost) pojma sebe z dejanskimi značilnostmi posameznika

• Klient raziskuje svoje dele, ki so izza njegove maske, ki so skriti nekje v njem. Postaja v večji meri to, kar je.

• Opuščanje obramb in fasade• Naprej od “treba je”, “moram”• Naprej od ugajanja drugim• Zdrava, polno funkcionirajoča osebnost- • Biti takšen, kakršen zares si• Osebna rast- izpopolnjevanje,

prerojevanje osebnosti

• K samousmerjanju

• Avtonomnosti (izbira ciljev, h katerim se želimo približati, doseči)

• K procesu

• K odprtosti do lastne izkušnje (doživljanja)

• K sprejemanju drugih

• K samozaupanju

• Nujni in zadostni pogoji za rast:

Medosebni stik med terapevtom in klientom

Kongruentno stanje terapevta (pristen, nenarejen v komunikaciji, se zaveda svojih občutij in jih izraža)

Brezpogojno pozitivno sprejemanje klienta

Empatično razumevanje klienta

Rogers in osebna spoznanja

(On becoming a person)• Nič ne bom dosegel (dolgoročno), če se

obnašam, ko da sem nekaj, kar nisem.• V svojem delu sem uspešnejši, ko sem zmožen

s sprejemanjem poslušati samega sebe; ko sem lahko to, kar sem.

• Spreminjam se, ko sprejmem sebe takega, kot sem.

• Zame ima neprecenljivo vrednost, ko sebi dopustim, da razumem drugo osebo.

Razumevanje njihovega doživljanja pomaga drugim, da tudi sami sprejmejo svoje doživljanje

• Moja osebnost se bogati, ko uspem pomagati drugemu, da najde pot, da podeli z menoj svoje doživljanje, da me vpelje v svoj notranji svet na način, kot ga on opaža.

• Kadarkoli sem bil zmožen sprejeti drugo osebo, me je to zelo obogatilo.

• Bolj ko sem odprt do tistega, kar je resnično v meni in drugih, toliko manj želim spreminjati stvari, s čimer motim njihov naravni tok.

• Lahko verjamem svoji lastni izkušnji (doživljanju).

• Kar doživljam, je zame najbolj pomembno.

• Kar je najbolj osebno, je najbolj splošno.

• Izkušnje so mi pokazale, da so v osnovi vsi ljudje pozitivno usmerjeni.

• Najboljša značilnost življenja je, da je to proces, v katerem ni nič vnaprej določeno.

Gestalt terapija

Utemeljitelji: Fritz Perls (1893-1970)

Laura Perls, Paul Goodman, Isadore From…

l. 1951 knjiga Gestalt Terapija: vzburjenost in rast človeške osebnosti,

l. 1951 ustanovitev Inštituta za Gestalt terapijo)

Vplivi

• Freudova psihoanaliza

W. Reich

• Gestalt psihologija

• Zen budizem

• Eksistencializem (Buber:I- Thou odnos)

• Teorija polja, Lewin (holističen pristop)

Temeljne značilnosti

• Zavedanje

• Tukaj in sedaj; PROCES

• Fenomenologija

• Celostnost

• Odgovornost

• Kontakt, kontaktne meje, prekinitve kontakta

Transakcijska analiza

Utemeljitelj: Eric Berne (1910-1970)

Začetki v 60.ih letih

Vplivi:

• Psihoanaliza: Federn, Erik Erikson

• Nevrologija: Penfield

• Humanistična psihologija

Osnovni koncepti

• Ljudje smo v redu (O.K.), smo svobodna bitja, sposobna odločanja in odgovornosti

• Ego stanja

• Transakcije

• Življenjski scenarij, psihološke igre

• Dogovor- jasno zastavljen cilj terapije

Ego stanja

• koherentni vzorci čustvovanja, mišljenja in vedenja

• Starš

Odrasli

Otrok

Življenjski scenarij

• je nezaveden življenjski načrt, ki nastane na podlagi preživetvenih reakcij, odločitev in introjekcij v otroštvu

• omejuje spontanost in fleksibilnost pri reševanju problemov in v odnosih z ljudmi.

Smeri v TA

• Klasična šola (Claude Steiner, M. Groder)

• R. in M. in Goulding: Šola ponovne odločitve

• J. Lee Shiff: Šola ponovnega starševstva

• Integrativni in relacijski pristop v TA

(Hargaden, Sills, Cornell, Erskine)

Transpersonalna psihoterapija

• Začela razvijati v 60. letih 20. st.

• Vključevanje duhovne dimenzije v razumevanje človeka in psihoterapevtsko delo.

Poudarjanje obstoja duhovnega jedra v človeku, prek katerega preseže omejeno vsakodnevno zavest.

Vpliv duhovnih spoznanj na psihoterapijo

• Jung: vpliv krščanskega gnosticizma, alkimije, indijskih učenj (Psihologija in religija, Psihologija in alkimija)

• Fromm: Psihoanaliza i religija. Dogma o kristu. Bit ćete kao Bog. Suzuki in Fromm: Zen budizam i psihoanaliza

• Rogers, Perls- vpliv zen budizma

• Čuječnost (MBCT) - vpliv zen budizma

Transpersonalna psihoterapija

• Assagioli- Psihosinteza

• Ken Wilber

• Barbara Somers in Ian Gordon Brown- Transpersonalna psihoterapija

• Stanislav Grof (The Adventure of Self- Discovery. Dimensions of Consciousness and New Perspectives in Psychotherapy and Inner Exploration)

TELESNA PSIHOTERAPIJA

Osnovni teoretični principi

• Človek kot energetski sistem• Holističen pogled- enotnost telesa in psihe• Teorija vzpostavljanja oklepa• Intervenca na telesnem nivoju vpliva na

psihični oklep in obratno• Dotik in neverbalna komunikacija• Cilj- osvoboditi življenjsko energijo; priti do

občutkov in čustev in jih izraziti; poglabljanje odnosa s seboj in drugimi

Wilhelm Reich- oče telesnih psihoterapij

• Vegeto terapija / Orgonska terapija

• Orgonska energija, pretok

• Karakterni oklep- mišični oklep

Čuva potlačene emocije in preprečuje njihovo izražanje

Zatiranje spolnih občutkov

Segmenti: okularen, oralen, vratni, prsni, diafragmatski, abdominalen, medenični

• Orgazmična potenca, orgazmični refleks

Prepuščanje toku življenjske energije brez kakršnihkoli zavor

• Dihanje

Dotik

Alexander Lowen: Bioenergetika

• Preučevanje človeka s pomočjo energetskih procesov v telesu

• Ozemljitev- stik z realnostjo

• Odpreti se življenju in ljubezni

• Dihanje, dotik, telesne vaje

• Orgonomija (Backer)• Radix (Charles Kelley)

bolečina- ugodje, zadovoljstvostrah- zaupanje bes- ljubezen

• Terapija energetskega jedra (Pierrakos)• Biosinteza (Boadella)• Biodinamika (Boyesen)

Telo v psihoterapiji

• Pozornost na telo- tudi v drugih psihoterapevtskih smereh (npr. Gestalt t., fokusing, integrativna psihoterapija…)

• Psihoterapija psihološke travme- V zadnjem desetletju ugotovitve, da je delo na

telesnem (in fiziološkem) nivoju zelo pomembno oz. nujno

Levine, P. (1997) Waking The Tiger. Healing Trauma. Rothschild, B. (2000, 2003). The Body Remembers.Ogden, P., Minton, K. in Pain, C. (2006). Trauma and the

Body.

Delo s telesom- različni načini

Brez dotika

• Educiranje

• Delo na dihanju

• Usmerjanje pozornosti klienta na telo, raziskovanje telesnih senzacij

• Uporaba lastnega telesa kot model ali kot vir informacij

DotikRahel dotik- kot podpora; usmerjanje zavedanjaMočnejši dotik- pritisk na skrčene mišice

Ekspresivne tehnikeČustvena katarzaIgre vlog, psihodramaInterakcijske vaje

Druge vaje, v katere je vključeno telo

SISTEMSKE TERAPIJE

RAZVOJ SISTEMSKIH TERAPIJ

• Od 50. do 70. let sistemska družinska terapija: ime za skupino družinskih psihoterapevtskih pristopov

• 80. leta- tudi delo s posamezniki, pari in skupinami- sistemska psihoterapija

• Več različnih pristopov• Vplivi:Splošna teorija sistemov (von Bertalanffy)Kibernetika

VPLIVI

• Splošna teorija sistemov (von Bertalanffy)• Kibernetika (preučevanje kompleksnih sistemov)• Raziskovanja samoorganizacije in

neravnotežnih sistemov (fizikalna kemija, dinamika tekočin, biofizika, znanost o kompleksnih dinamičnih sistemih in o kaosu).

• sistemski inženiring in sistemski upravljanji (računalniška znanost)

• Kognitivna znanost

TEMELJNO IZHODIŠČE

Posameznika lahko razumemo le znotraj socialnega konteksta, iz katerega izhaja

Navdihovalci sistemskih terapij

• Milton H Erickson

• Gregory Bateson

• Virginia Satir

Modeli sistemske psihoterapije Modeli kibernetike I. reda

• STRUKTURNA DRUŽINSKA TERAPIJASALVADOR MINUCHIN 1974

• STRATEŠKA DRUŽINSKA TERAPIJA JAY HALEY: CLOE MADANES

• MILANSKA SISTEMSKA DRUŽINSKA TERAPIJA – ZGODNJI MILANSKI TIMMARA SELVINI PALAZZOLI, LUIGI BOSCOLO, GIANFRANCO CECCIN, GIULIANA PRATA

Komunikacijski/ strateški pristop

• Psihopatologija- interakcijski proces med člani družine; služi kot homeostatični mehanizem, ki pomaga družini, da vzdržuje notranje ravnotežje

• Identificiran pacient• Dvojna komunikacija (double-bind)

(Bateson in sod.)• Pomen jasne komunikacije, komuniciranje

svojega doživljanje (Satir)

Strukturalni pristop

• Zanima jih, kaj vzdržuje psihopatologijo (bolj kot kaj jo povzroča)

• Pomen jasnih meja

• Spreminjanje strukture družine- z namenom, da člani družine rastejo in imajo odnose brez patoloških vzorcev

Sistem

• Sestavljen iz enot, elementov, ki so med seboj v odnosu

• Je več kot vsota elementov; je nova entiteta• Meje: prepustne, rigidne• Hierarhično organiziran• Ravnotežje (homeostaza)• Povratne zanke

Modeli sistemske psihoterapijeModeli kibernetike II. reda

• KRATKA TERAPIJA, USMERJENA NA PROBLEM

(Palo Alto ali MRI model) JOHN WEAKLAND, RICHARD FISCH, PAUL WATZLAWICK, ARTHUR BODIN

• SISTEMSKO KONSTRUKTIVISTIČNA TERAPIJA IN POZNI MILANSKI TIMLUIGI BOSCOLO, GIANFRANCO CECCIN, PAOLO BERTRANDOHELM STIERLIN,

• REFLEKTIRAJOČI TIMTOM ANDERSEN

Modeli sistemske psihoterapije SOCIALNOKONSTRUKCIONISTIČNI

IN POSTMODERNI PRISTOPI

• TERAPIJA: KONSTRUKTIVNI IN POMAGAJOČI DIALOGIHARLENE ANDERSON, HARRY GOOLISHIAN, WINDERMAND

• NARATIVNA TERAPIJAMICHAEL WHITE, DAVID EPSTON

• K REŠITVI USMERJENA KRATKOTRAJNA TERAPIJASTEVE DE SHAZER, INSOO KIM BERG

INTEGRATIVNA PSIHOTERAPIJA

Integrativna psihoterapija

• Integrativno gibanje- duh odprtega raziskovanja različnih psihoterapevtskih pristopov in transteoretični dialog

• Redko pred 1970, naraščajoč interes v 80 tih, pospešeno naraščajoč interes v 90tih.

Pristopi k integraciji

• Teoretična integracija

• Tehnični eklekticizem

• Skupni faktorji

KAJ DELUJE

V PSIHOTERAPIJI?

Metaanalize raziskav učinkovitosti različnih

psihoterapij

• Ni pomembnih razlik med učinki različnih psihoterapij

“Dodo bird verdict”

• Luborsky (1975) (raziskave med 1949-1974)

• Smith in Glass (1977)

• Wampold in sod. (1997) (raziskave po 1975)

LAMBERT (2007 ) – Raziskave izida terapije

• klientovo življenje - zunajterapevtski dejavniki – 40% (pozitivni, naključni dogodki v klientovem življenju, klientovi viri, npr. socialni viri - podpora v socialni mreži itn.);

• skupni dejavniki – 35% (dejavniki, ki so jih odkrili v večini psihoterapevtskih pristopov ne glede na psihoterapevtov teoretični okvir)

• terapevtovi dejavniki – 20% (terapevtova empatija, toplina, sprejemanje klienta, opogumljanje klienta za tveganje, terapevtova kongruentnost oz. skladnost, terapevtova prepričanost in vera v to, kar dela itn.)

• psihoterapevtske tehnike – 5% (dejavniki značilni za posamezni psihoterapevtski pristop kot so npr. hipnoza, progresivna desenzitizacija, krožna vprašanja, uporaba transferja, itn.).

Skupni faktorji(Goldfried, 1995)

• Terapevtski odnos, terapevtska vez

• Upanje; pričakovanje, da psihoterapija pomaga

• Perspektiva zunanjega opazovalca

• Nove izkušnje

• Testiranje realnosti

Novejši pristopi

• EMDR – Eye Movement Desensitization and Reprocessing (Shapiro)

• Na čuječnost usmerjena kognitivna terapija (“Mindfulness Based Cognitive Therapy”), (Segal, Williams, Teasdale)

• Dialektična vedenjska terapija (Linehan)• Kognitivno analitična terapija (Ryle)• Relacijska perspektiva v psihoterapiji• Nevroznanost in psihoterapija

Relacijska perspektiva

• Psihoterapevtski odnos kot pomemben faktor

• Sistemski pristop• Psihološke fenomene lahko razumemo le

v okviru širših interakcijskih sistemov, iz katerega ti izhajajo

• Pozornost usmerjena na enoto klient- terapevt; vzajemno vplivanje

• Psihoterapevt je del medosebnega polja, participira, vpliva

• Relacijski model, relacijska psihoanaliza (Mitschell in Aron)

• Intersubjektivna perspektiva (Stolorow, Atwood in Brandchaft)

• Two person psychology (Modell, Stark)• Gestalt dialoška psihoterapija (Yontef,

Hycner)• Relacijska perspektiva v transakcijski

analizi (Hargaden, Sills, Cornell, Erskine)• Relacijska perspektiva v integrativni

psihoterapiji (Evans, Gilbert, Erskine)

Psihoterapija in nevroznanost

• Raziskave Allana Schora – nevropsihoanaliza

• Interpersonalna nevrobiologija (Daniel Siegel, Cozollino)

Zgodnji medosebni odnos med materjo in otrokom vpliva na razvoj možganskih struktur. Primanjkljaji v zgodnem obdobju vplivajo na motnje v razvoju možganov.