29. FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA

ZGODBE TURIZMA…

…MOJSTER GROM IN NJEGOVI PIRHI

USTVARJALCI:

Marija Klun 9. a Sandra Petrović 9. a Sara Bradeško 9. a

MENTORICI:

Katja Gojkovič, prof. geografije

Urša Govekar, prof. zgodovine in španščine

Vrhnika, januar 2015

2

POVZETEK TURISTIČNE NALOGE S KLJUČNIMI BESEDAMI

ŠOLA:

OŠ ANTONA MARTINA SLOMŠKA VRHNIKA, Pod Hruševco 33, 1360 Vrhnika

Tel: 01/755 80 50 Fax: 01/755 80 61 E-mail: os.ams-vrhnika@guest.arnes.si

NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE: MOJSTER GROM IN NJEGOVI PIRHI

AVTORJI: MARIJA KLUN, marija.aroklun@gmail.com, 9. A

SARA BRADEŠKO, sarabradesko@gmail.com, 9. A

SANDRA PETROVIĆ, sandra.petrovic68@gmail.com, 9. A

MENTORICI: KATJA GOJKOVIČ, PROF. GEOGRAFIJE

URŠA GOVEKAR, PROF. ZGODOVINE IN ŠPANŠČINE

Povzetek:

Gospod Franc Grom je znan vrhniški umetnik. V jajca vrta luknjice, pri tem je zelo

natančen in umetniški. Na tem svetu mu ni enakega. Njegove pirhe imajo v svojih

osebnih umetniških zbirkah Bill Clinton, japonski cesar in še marsikdo. Tekom naloge

bomo podrobneje spoznali njegovo delo in način življenja. Štejemo ga med enega

najpomembnejših vrhniških umetnikov modernega časa.

Ključne besede:

FRANC GROM, VRHNIŠKI PIRHI, STARA VRHNIKA, SVET, JAJCA Z LUKNJICAMI,

MOTIVI, PORTRETI, SODOBNA UMETNOST, VRTANJE, BRUŠENJE, JAPONSKI

CESAR, JAPONSKA, BILL CLINTON, BELA HIŠA, ŠOLA ZA ŽIVLJENJE.

Učenci turističnega krožka

3

KAZALO

1 UVOD .................................................................................................................................................. 4

2 OPREDELITEV PROBLEMA .......................................................................................................... 5

3 NAČRT DELA .................................................................................................................................... 6

4 GOSPOD GROM IN NJEGOVI PIRHI ........................................................................................... 7

4. 1 OD MALIH NOG DO VELIKEGA MOJSTRA ........................................................................ 7

4.2 GOSPOD GROM IN NJEGOVA OSEBNOST ....................................................................... 8

4.3 NA OBISKU PRI GOSPODU GROMU ................................................................................... 9

4.4 POSTOPEK DELA ................................................................................................................... 11

4.5 MOTIVI JAJC ............................................................................................................................ 13

4.6 PISMA IZ VESOLJA IN ŠE OD DLJE ................................................................................... 14

4.6.1 Pismo iz Japonske ............................................................................................................ 14

4.6.2 V reviji na Kitajskem ......................................................................................................... 15

4.6.3 Pismo iz Bele hiše ............................................................................................................ 16

4.6.4 Pismo iz Nemčije .............................................................................................................. 16

4.7 KJE SI LAHKO OGLEDAMO GROMOVE PIRHE .............................................................. 17

5 ZAKLJUČEK..................................................................................................................................... 17

6 VIRI IN LITERATURA ..................................................................................................................... 20

4

1 UVOD

Kaj je skupnega Billu Clintonu, Angeli Merkel in Vladimiru Putinu? No, razen tega, da

smo vsi že slišali zanje. Vsi imajo namreč v lasti kokošje jajce, ki prihaja z Vrhnike. Vsi

imajo pri sebi doma unikaten pirh, delo izpod roke vrhniškega umetnika Franca Groma.

Mnogi, ki so Gromovo z več kot 20 000 luknjicami posejano jajce že videli, mogoče

niso vedeli, da predstavlja velik in pomemben del vrhniške kulture. Tudi same smo jih

v preteklosti že videvale na več javnih krajih, a njihovega avtorja nismo poznale. Še

bolj presenečene smo bile, ko smo ugotovile, da je naš someščan edini in prvi zemljan,

ki se je kdajkoli ukvarjal s čim takim. Po svetu ima nekaj posnemovalcev, a je njihovo

znanje daleč bolj površno, kot znanje izkušenega vrhniškega mojstra. Jajca so lastna

zamisel Franca Groma, ki jih je pričel izdelovati pred nekaj manj kot dvajsetimi leti.

Letos smo si učenke, ki obiskujemo turistični krožek zadale nalogo, da bolje spoznamo

njegovo zgodbo in jo predstavimo drugim. Prav se nam zdi, da za tako znano in hkrati

neznano dejavnost izve še več ljudi. V nalogi pred vami boste seznanjeni z vrhniško

zgodbo o uspehu, ki vas bo naučila, da se s potrpežljivostjo in dobro idejo lahko iz nič

ustvari svetovno znano senzacijo. Bolj, kot jo bomo ponesli v svet, več turistov bomo

privabili s še enim biserom od mnogih, ki odlikujejo Slovenijo.

5

2 OPREDELITEV PROBLEMA

Pri letošnjem izboru tem smo na območju Vrhnike imele učenke turističnega krožka

veliko izbire pri vsebinah za sestavo seminarske raziskovalne naloge na temo zgodbe

turizma. Odkrile smo ogromno zanimivih zgodb o daljni in bližnji preteklosti Vrhnike, o

zanimivih ljudeh iz preteklosti, zgodbe o kraškem obrobju, ki je del naše pokrajine,

vendar smo ugotovile, da je o tem napisanega že zelo veliko. Vodilo nas je vprašanje

ali imamo na Vrhniki trenutno ljudi, ki krojijo našo zgodovino turizma, ki so med nami

in so zelo uspešni. Med vsemi možnostmi smo odkrile in se odločile predstaviti zgodbo

gospoda Groma ter njegovo zanimivo zgodbo o uspehu na področju turizma.

Zadale smo si naslednje cilje in naloge:

Bolje spoznati umetnost domačega kraja in se spoznati z domačimi umetniki.

Odkriti nove možnosti, ki bi Vrhniko lahko ponesle v svet.

Obiskati gospoda Franca Groma in izvedeti več o vrhniških pirhih.

Povezati se s turističnim društvom Vrhnika in nadgraditi nalogo z lokalnimi

gradivi.

Zabeležiti domačo zgodbo o uspehu.

O svojih odkritjih poročati sošolcem in sokrajanom.

6

3 NAČRT DELA

Glede na zastavljene cilje naloge in pregled literature o zgodbi gospoda Groma, smo

se učenke turističnega krožka odločile, da bo glavni del seminarske naloge metoda

intervjuja. Hkrati smo lahko le na tak način izvedeli največ o načinu dela, o zgodovini

in zanimivosti iz življenja gospoda Groma. Večji del seminarske naloge je tako nastal

s pomočjo intervjuja, ki smo ga učenke turističnega krožka opravile z gospodom

Gromom.

Ključna vprašanja intervjuja so bila sledeča:

Kje ste se šolali?

Kaj so bile vaše otroške sanje o vašem življenju?

Ste za veliko noč v otroštvu barvali pirhe, ali ste jim že takrat vrezovali

luknjice?

Kje ste dobili idejo za vašo umetnost?

Kdaj ste naredili prvi pirh?

Kako ste ga prodali?

Je bila pot do zaščite pirhov kot družbene dediščine težka?

Ali nam lahko na kratko opišete postopek dela vrhniških pirhov?

Kakšen je občutek, ko prejmeš pismo japonskega cesarja?

Kako skrbite za svojo prepoznavnost?

Kaj vas v vašem delu najbolj razveseljuje?

Koliko pirhov ste že naredili?

Kateri pirh je vaš najljubši in na katerega ste najbolj ponosni?

Ali se vam jajce kdaj ponesreči in morate začeti znova?

7

4 GOSPOD GROM IN NJEGOVI PIRHI

4. 1 OD MALIH NOG DO VELIKEGA MOJSTRA

Franc Grom se je rodil 23. novembra, leta

1940. Njegov prvi pogled v svet je bila

Stara Vrhnika, ki je skozi vseh 74 let, ki jih

letos šteje gospod Grom, ostala njegova

rodna in domača vas. Povprašale smo ga

o njegovem otroštvu. Povedal nam je, da

se najbolj spominja različnih športnih

dogodkov. Ob nedeljah so igrali hokej z

žogo, tekmovali v teku, suvali so kroglo,

tudi nogomet je bil priljubljena igra med

otroci, toliko manj pa med bližnjimi kmeti,

ker so vsi travniki postajali sumljivo

pomendrani. Veliko veselja so Francu

prinesli tudi gorski pohodi s stricem.

Nastopila so leta guljenja šolskih klopi.

Vedno si je želel postati kemik, da bi se

lahko igral s kemijskimi formulami, starši pa so imeli zanj že izbran poklic, zato so bile

njegove sanje pozabljene, ko je postal strojnik.

Srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani, kar je zanj pomenilo veliko sprememb. Med

drugim se je za dve leti preselil v Ljubljano, saj prometne povezave z Vrhniko še niso

bile tako ugodne, kot so sedaj. Šolanje je zaključil z maturitetnim izpitom, sledila pa je

njegova prva zaposlitev v Iskri. Njegovo življenje se je nadaljevalo po ustaljenih tirih.

Našel si je ženo, si ustvaril družino

in poleg službe izpolnjeval še druge

obveznosti. Časa za razne hobije in

prostočasne dejavnosti torej ni bilo

veliko. Več prostega časa je zase

našel šele po upokojitvi. Tedaj se je

končno našel v hobiju, po katerem je

sedaj poznan. To je izdelava

Vrhniških pirhov. Njegova prva

nagrada, ki jo je prejel, je bilo

priznanje, ki ga je prejel od

profesorja dr. Janeza Bogataja,

kasneje pa je z njim tudi sodeloval.

8

4.2 GOSPOD GROM IN NJEGOVA OSEBNOST

Gospod Grom je kot oseba zelo natančen in ima rad urejenost. Družino si je začel

snovati, ko se je leta 1964 poročil z ženo Matejo. Leto zatem se mu je rodil sin Zoran,

zdaj pa mu življenje popestrita vnukinji.

»Dober občutek je to, če te kdo prepozna po tvojem delu,« resno pravi Franc in

hudomušno nadaljuje, »se počutiš kot medijska zvezda!« Pa saj to tudi je. Kar nekaj

je že televizijskih prispevkov o mojstru z Vrhnike, da ne govorimo o samostojnih

oddajah ali pa številnih knjigah slovenske etnografske stroke, katere prav gotovo ne

izpustijo imena Grom, v povezavi s pirhom, enim in edinstvenim, ki prihaja samo iz

Vrhnike, pa prav nikjer drugje po svetu ne zasledite česa podobnega.

Prav poseben dogodek je gospod Grom zabeležil v svoj spomin in ga šteje kot čast.

Nekega dne se sprehaja po Stritarjevi ulici v Ljubljani, ko se kolona avtomobilov ustavi,

voznik enega izmed avtomobilov odpre vrata in pobara našega mojstra, če bi pa le on

bil tisti umetnik iz Vrhnike, ki pirhe vrta. Poleg takih utrinkov pa si v čast lahko Franc

Grom šteje tudi mnoge obiske iz daljnih dežel, kot so Japonska ali Amerika. Prav tako

tudi številne razstave v številih deželah, zahvalno pismo iz Bele hiše, s podpisom Billa

Clintona in seveda posebno naročilo japonskega cesarja, ki si je zaželel imeti Vrhniški

pirh v svoji zbirki umetnin. Posebna čast pa je tudi naslovnica knjige Mojstrovine

Slovenije, avtorja dr. Janeza Bogataja, za katero so od več kot tristotih umetniških del

izbrali pirh Franca Groma.

Vse to smo izvedele iz knjig in člankov, ki so bili napisani o vrhniški legendi Francu

Gromu. Pred raziskovanjem virov o njem, se sploh nismo zavedale, kako slavna in

znana so njegova dela v svetu. Ker nas je njegovo delo tako navdušilo, smo se odločile

da z njim navežemo stik in ga obiščemo. Z njim smo opravile intervju in izvedele veliko

zgodb, ki nam jih niti knjige niso znale povedati.

9

4.3 NA OBISKU PRI GOSPODU GROMU

V torek, 6. januarja smo se članice turističnega krožka odpravile proti stari Vrhniki, z

namenom, da obiščemo mojstra Franca Groma. Na pot smo se odpravile kar peš in

po par zgrešenih ovinkih le našle hišo, kjer se je rodil vrhniški umetnik. Gospod Grom

in njegova družina so nas sprejeli odprtih rok, kot vse obiskovalce, ki so jih zanimali

pirhi. Takoj po pozdravu in toplem čaju je gospod Grom pobudo za intervju prijel v

svoje roke. Naša že predhodno pripravljena vprašanja je prebral in jih hitro zavrnil, češ

da odgovore na njih lahko najdemo na internetu, on pa nam bo povedal še ne zapisane

zgodbe. Vsi bi bolj ali manj pričakovali, da njegova delavnica izgleda nekako takole:

jajca, kokošja jajca, gosja jajca, nojeva jajca in še več jajc. Vsekakor ste se zmotili, če

ste mislili tako. Tudi same smo bile presenečene, ko nas je gospod Grom spremil kar

v domačo dnevno sobo ob krušni peči. Usedle smo se kar za jedilno mizo, kjer nas je

že čakalo ogromno razstavljenih, že dokončanih jajc, pa tudi nekaj takih, ki bi jih še

lahko uporabili za peko piškotov.

Prva stvar, o kateri nas je poučil zgovorni gospod Grom, je bila, da niso vsa jajca

primerna za vrtanje luknjic. Lupine nekaterih jajc so pretanke, lupine drugih pa

predebele. Jajce že na začetku odpade, če so na njem izrazite nečistoče. Tudi oblika

jajca je zelo pomembna. Jajce mora biti »umetniško pravilno« in lepo asimetrično.

Gospod Grom nam je povedal, da si iz okroglega jajca raje naredi jajce na oko, kot

jajce z luknjicami. Zaradi njihove kvalitete jajca iz trgovine in veleprodaj niso primerne

za brušenje in vrtanje. Jajca kupuje od okoliških kmetij in tako na nek način spodbuja

tudi domače kmetijske dejavnosti na stari Vrhniki. Domača jajca so boljša za izdelavo

pirhov, ker njihova lupina vsebuje več apnenca in je zato trša ter bolj čvrsta. Težka

10

naloga je ob pogledu na dve normalni jajci določiti, katero vsebuje več apnenca. Da bi

si olajšal delo, si je gospod Grom izmislil svojo metodo za ugotavljanje kvalitete jajčne

lupine. Z močno baterijsko svetilko posveti naravnost v jajce in se prepriča, ali je dovolj

trdno. Svetloba se v tekočinah lomi. Lomila se je tudi v jajčnem beljaku in na lupini smo

že ob prvem pogledu nepravilnosti opazile tudi me, ki takrat še pojma nismo imele, da

bi te na jajčni lupini sploh lahko obstajale. Svetloba je pokazala, da je bila lupina

nekaterih jajc neenakomerno poapnenčena. Tam, kjer so bile plasti apnenca tanjše, je

svetloba skozi jajce posvetila, kot da bi bilo prozorno, tam, kjer pa je bila plast apnenca

zadosti debela, svetloba za seboj ni puščala temnih lis. Za izdelavo pirhov je tako

primernih povprečno le deset jajc od stotih. Kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati, so nas

dodobra presenetili in hkrati še bolj navdušili nad vsemi inovativnostmi, ki si jih je

izmislil gospod Grom.

11

4.4 POSTOPEK DELA

Jajce je izbrano. Bilo je zahtevno, a še zdaleč ne tako, kot je vrtanje in brušenje luknjic,

ki sledi. Prvo jajce, ki ga je gospod Grom kadarkoli izdelal, je imelo le dve luknjici. Ena

je bila na vrhu, druga pa na dnu jajca, da je iz njega lahko spihal vsebino. Za začetek

je bilo dovolj. Z leti in vajo je prišel do rekordnih, kar dvajset tisoč luknjic. Vsako jajce

je unikatno in posebno ter ideja za oblikovanje vsake se rodi iz njegove glave. Včasih

dobi tudi naročilo in predlogo, po kateri mora izdelati umetnino, večinoma pa se motivi

rodijo v njegovi domišljiji. Osnovna motiva sta nagelj in čipka, ki ju lahko najdemo

skoraj na vsakem jajcu. Posebej nam je bilo všeč jajce z motivom grozdja in vinske

trte, ki ga je za gospoda Groma na platno upodobil vrhniški akademski slikar. Vsako

jajce je bilo na začetku le jajce. Najprej ga opere, ga izprazni in ga nato opere še z

notranje strani. Nato s posebnimi vrtalniki, ki še najbolj spominjajo na opremo

zobozdravnikov, prične vrtati luknjice v jajce in brusiti lupino, da pride do svetlejših

površin. Pravi, da naenkrat težko vrta več kot petnajst minut, saj je delo zelo naporno

za oči. Pokazal nam je jajca, kjer je s pomočjo preprostih elips in krogov upodobil

japonsko žensko, ki z nasprotne strani zgleda kot močan sumoborec.

12

Površine so tako sestavljene iz velikih in majhnih luknjic, izpraskanih ter zbrušenih

površin, ki spodbudijo igro svetlobe. Ko je jajce končano, ga postavi na posebne

podstavke z lučkami, zasnovane izključno za njegova jajca.

13

4.5 MOTIVI JAJC

Gospod Grom na svoje pirhe vgravira

čisto vse. Od najpreprostejših krogov in

oblik, do zapletenih portretov. Naredil je

že portret Ivana Cankarja in portret Che

Guevare, ki izgledata bolje od nekaterih

risb. Iz tega smo sklepale, da je moral biti

gospod Grom že od nekdaj precej likovno

nadarjen, iz pogovora z njim pa, da je

njegova domišljija res nekaj posebnega.

Osnovna vzorca sta čipka in nagelj, ki

imata veliko različnih upodobitev.

Pokazal nam je tudi jajce, ki ga je

poimenoval Čuri Muri, saj ga je naredil po

vtisih zgodbe Čuri Muri iz Afrike.

Skrivnost jajc so tudi izpraskane površine, ki pridejo do izraza le, če se jih pravilno

osvetli. Ob našem obisku nas gospod Grom ni naučil le o svoji umetnosti, pač pa tudi

o umetnosti fotografiranja. Izvedle smo kar majhen »photo shooting«, kjer smo

poskušale priti do pravega kota položaja fotoaparata, da bi igra svetlobe v jajcih prišla

kar najbolj do izraza. S takimi rečmi se po navadi ubadajo profesionalni fotografi, nas

pa je kljub našem neznanju gospod Grom pohvalil, saj so nam nekatere fotografije

odlično uspele. Večina fotografij v seminarski nalogi smo tako posnele me.

14

4.6 PISMA IZ VESOLJA IN ŠE OD DLJE

4.6.1 Pismo iz Japonske

Gospod Grom nam je najraje od vsega pokazal priznanje, ki ga je dobil od sovaščanov.

Pravi, da je včasih veliko lažje biti prvi na svetu, kot prvi v svoji vasi. Čeprav mu to

pomeni veliko, tudi pismo japonskega cesarja ni od muh. Gospod Grom nam je povedal

celo zgodbo o tem, kako so na japonskem sploh izvedeli za njegove pirhe.

Nekaj let nazaj je bila na japonskem razstava mednarodne kulture. Med slovenskimi

eksponati so bila tudi jajca. Razstava je bila zelo visokega ranga, zato se je je udeležila

tudi cela cesarska družina. Namesto, da bi ga pritegnile drage slike in kipi, se je

japonski cesar takoj zagledal v slovenske pirhe in tam z družino preživel lep čas

razstave. Takoj, po odhodu v svoje prostore, je dal naročiti jajce zase. Gospod Grom

je naročilo sprejel in izdelal jajce za japonskega cesarja. V Ljubljano ga je prišla osebno

prevzeti japonska princesa. V zahvalo, ker je prepotovala tako razdaljo, je njen oče

jajce naročil še za njo. Tako sta na daljnem vzhodu že dve vrhniški jajci. Gospod Grom

pričakuje naročilo še za tretjega, ki si ga bo po vsej verjetnosti zaželel japonski princ.

15

4.6.2 V reviji na Kitajskem

Dober glas se hitro širi v deveto vas in tako se je novica o slovenskem čudežnem

mojstru iz japonske razširila tudi na Kitajsko.

Vsak se mora močno truditi za svoj uspeh in se zaradi številčnosti ponudnikov dobro

promovirati. Vsako leto v Hong Kongu izide prestižna revija najbolj priljubljene hrane

na Kitajskem. Vsak, ki si želi uspeti, mora priti vanjo. Revija ima skoraj šestdeset strani,

objava v njej pa je zelo draga. Tudi nakup same revije ni preveč poceni, saj jo natisnejo

v zelo majhni nakladi in jo podarijo le najpomembnejšim osebnostim. Za objavo na pol

strani, ki so jo imele navadno posamezne znamke ali kuharji, med njimi tudi svetovno

znana britanska veriga kavarn Starbuck, so morali proizvajalci plačati tudi po več tisoč

dolarjev. Gospod Grom se lahko ponosno pohvali s kar štirimi zasedenimi stranmi v tej

reviji, za objavo pa ni zapravil niti centa.

16

4.6.3 Pismo iz Bele hiše

Vrhniški pirh je kot darilo potoval tudi v Ameriko, v Belo hišo k takratnemu predsedniku

Billu Clintonu. Kot protokolarno darilo mu ga je izročil takratni predsednik naše države.

V zahvalo je gospod Grom osebno prejel obsežno pismo, s Clintonovim lastnim

podpisom.

4.6.4 Pismo iz Nemčije

Jajce sta prejeli tudi nemška kanclerka Angela Merkel in odlična hrvaška pevka Tereza

Kesovija, ko je pred leti nastopala v bližini. Naši državni voditelji jih pogosto podarjajo

kot darilo gostom, ki nas obiščejo. Gospod Grom izdeluje pirhe tudi za tiste, ki bi jih

želeli kupiti, a cena zaradi vloženega truda in časa skoraj vedno presega tristo evrov.

17

4.7 KJE SI LAHKO OGLEDAMO GROMOVE PIRHE

Gospod Grom kar dobro skrbi za svojo promocijo. Pomagajo mu tudi vnukinja Pika in

ostali člani njegove družine. Leta 2009 je bila v nakupovalnem centru Supernova, na

Rudniku v Ljubljani, prva razstava njegovih del. Več tednov je bilo na nosilnih stebrih

pred nekaterimi najbolj znanimi trgovinami obešenih več kot dvesto plakatov s sliko

jajca z luknjicami. Vsak mimoidoči si je lahko ogledal Gromovo umetnost in nadaljeval

s svojim nakupovanjem. Od takrat naprej si lahko razstavo ogledamo vsako leto v

spomladanskem in jesenskem času. Pirhe lahko vidite tudi na Vrhniki, v hotelu

Mantova in v prostorih TIC-a, vrhniškega zavoda za turizem. Prepričane smo, da bi

vas gospod Grom prijazno sprejel tudi na domu, kot je nas in vam razkazal svojo zbirko

jajc, tudi tistih, ki še niso bila objavljena v javnosti.

V letu 2014 so na veliko noč izdali pisemsko

znamko s podobo vrhniškega pirha. Znamka je na

voljo na vseh poštah v Sloveniji in tako lahko

pisanice pošljemo tudi sorodnikom ali prijateljem v

tujini, pa čeprav le narisane. Jajce so promovirali

tudi na evropskem prvenstvu v košarki na

Poljskem, kjer se je kot oglas predvajalo na

projekcijah z napisom »Slovenija ima zlata jajca.«

O pirhih z luknjicami so do

sedaj že pisali Neža Romih,

Oskar Kogoj, Damjan Ovsec in

Janez Bogataj. Predstavljeni

so bili tudi v Vrhniških

razgledih.

5 ZAKLJUČEK

18

Navdušene smo bile nad tem, da je gospod Grom znal tako dobro zasnovati avtorsko

idejo, da je z njo lahko uspel in postal poznan po vsem svetu. Praktično iz nič je ustvaril

novo vrsto elegantne in specifične umetnosti, ki gotovo ne bo nikoli več zamrla. Eden

od ciljev naše seminarske naloge je bil tudi, da gospoda Groma predstavimo

domačemu kraju Vrhniki in okoliškim mestom. Po sklepu seminarske naloge, smo se

pričele zavedati, da so japonski cesar in Angela Merkel več vedeli o našem sovaščanu

kot mi. Zato smo zadovoljne s svojim delom in ugotovitvami, saj smo prepričane, da

naša naloga ne bo potonila v pozabo.

Vrhniške pirhe bomo predstavile na tržnici in tudi ostalim prebivalcem občine Vrhnika,

na rednem srečanju turističnega društva Blagajana, ki nas vsako leto povabi na

predstavitev našega izdelka. Vsako leto so navdušeni in presenečeni, da lahko čeprav

se jim ne zdi tako, da od nas izvedo še mnogo novega in neznanega o svojem rojstnem

kraju. Naše delo je bilo dokončno zaključeno, ko smo se pridružile skupini pisateljev,

ki je že opisovala vrhniške pirhe. Nalogo zaključujemo z mislijo, da smo tudi me domala

zaslužne za to, da bo nekdo vedno vedel in se spominjal umetnosti gospoda Groma in

njegove gostoljubnosti, saj me njegove zgodbe o uspehu nikoli ne bomo pozabile in

nam bo v nadaljnjem življenju vedno v spodbudo.

19

20

6 VIRI IN LITERATURA

Knjižni vir:

dr. Janez Bogataj: Mojstrovine Slovenije: srečanja s sodobnimi rokodelci;

Rokus 1999.

Internetni viri vsebin:

http://www.sensa.si/za-navdih/jajce-ki-jemlje-dih/

http://zlataleta.com/velika-noc-pirhi-zajec/

http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/izdelal-je-pirh-za-japonskega-

cesarja/198631

http://www.sensa.si/za-navdih/jajce-ki-jemlje-dih/

http://www.ljubljanskobarje.si/aktualne-novice/vrhniski-pirh-na-postni-znamki

http://www.lisa.si/aktualno/vrhniski-pirh-umetnina-ki-ji-na-svetu-ni-para/

http://www.zurnal24.si/jajce-za-merklovo-clanek-153256

Internetni viri slik:

https://www.google.si/search?q=slovenia+has+golden+eggs&es_sm=122&sou

rce=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=Phq4VJq-

F6G07AbSsoFI&ved=0CAgQ_AUoAQ&biw=1244&bih=641#tbm=isch&q=vrhni

%C5%A1ki+pirhi&imgdii=_&imgrc=0kPRCXR4aDkeCM%253A%3BeOZc7Yf5

Oe2bHM%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.mojaobcina.si%252Fimg%252F1

%252FH_MAX_1024x768%252Fgrom_pirh_jajce.jpg%3Bhttp%253A%252F%

252Fwww.mojaobcina.si%252Fvrhnika%252Fnovice%252Fkultura%252Fport

al-mehiske-televizije-o-gromovih-velikonocnih-jajcih.html%3B604%3B498

https://www.google.si/search?q=slovenia+has+golden+eggs&es_sm=122&sou

rce=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=Phq4VJq-

F6G07AbSsoFI&ved=0CAgQ_AUoAQ&biw=1244&bih=641#tbm=isch&q=vrhni

%C5%A1ki+pirhi&imgdii=_&imgrc=1zEVChViozZ1bM%253A%3BxwgO0czSZ

Nxg1M%3Bhttp%253A%252F%252Fpsn.sdn.si%252Fsn%252Fimg%252Fs80

0x533%252F11%252F112%252F634390682879506878_50.jpg%3Bhttp%253

A%252F%252Fwww.siol.net%252Fnovice%252Fslovenija%252F2011%252F

04%252Fterankosir_fotofokus_velikonocno_jajce_v_objemu_nagljev_in_cipk.

aspx%3B410%3B273

Večina slik v seminarski raziskovalni nalogi je lasten vir, ki je nastal v času obiska pri

gospodu Gromu.