zbirka pravil varnega dela 2

Zbirka pravil varnega dela za študente na FKKT – 2. letnik

- 1 -

Zbirka pravil varnega dela

za študente na FKKT

II. letnik


- 2 -

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ........................................................................................................................................................................ 3

1. UVOD ........................................................................................................................................................................ 3

2. VNETLJIVE KEMIKALIJE .................................................................................................................................. 4 2.1 NEVARNOSTI PRI DELU Z VNETLJIVIMI KEMIKALIJAMI .................................................................... 5

2.1.1 Nevarnosti za nastanek požara in eksplozije ............................................................................................. 5 2.1.2 Zdravstvene škodljivosti pri delu z vnetljivimi kemikalijami ..................................................................... 8

2.2 OZNAČEVANJE VNETLJIVIH KEMIKALIJ ................................................................................................ 9 2.3 VARNOSTNI UKREPI PRI DELU Z VNETLJIVIMI KEMIKALIJAMI ....................................................... 9

3. STRUPENE KEMIKALIJE ..................................................................................................................................... 10

3.1 LASTNOSTI STRUPENIH KEMIKALIJ ...................................................................................................... 10 3.2 RAZDELITEV STRUPENIH SNOVI ............................................................................................................ 12 3.3 OZNAČEVANJE STRUPENIH SNOVI ........................................................................................................ 13

3.3.1 Rakotvorne kemikalije ................................................................................................................................ 14 3.3.1.1 Razvrstitev rakotvornih kemikalij ..................................................................................................................... 14 3.3.1.2 Označevanje rakotvornih kemikalij ................................................................................................................... 14 3.3.1.3 Varnostni ukrepi pri delu z rakotvornih kemikalijami ....................................................................................... 14

3.3.2 Mutagene kemikalije .................................................................................................................................. 15 3.3.2.1 Razvrstitev mutagenih kemikalij ....................................................................................................................... 15

3.3.3 Kemikalije, ki so strupene za razmnoževanje ............................................................................................ 15 3.3.3.1. Razvrstitev kemikalij, ki so strupene za razmnoţevanje ................................................................................... 16 3.3.3.2. Označevanje kemikalij, ki so strupene za razmnoţevanje ................................................................................ 17

4. OPREMA ZA VAROVANJE DIHAL ..................................................................................................................... 17

4.1 FILTERNE NAPRAVE .................................................................................................................................. 18 4.1.1 Delitev filternih naprav .............................................................................................................................. 18 4.1.2 Izbira ustrezne filterne naprave ................................................................................................................. 19

4.2 DIHALNI APARATI ...................................................................................................................................... 21

5. SPISEK UPORABLJENE LITERATURE .............................................................................................................. 21

PRILOGA ŠTEVILKA 1: TABELA NEZDRUŢLJIVIH (INKOMPATIBILNIH) KEMIKALIJ .................................... 22


- 3 -

1. UVOD

V prvem letniku ste se seznanili z osnovami varnega dela, v drugem letniku pa se program

usposabljanja za varno delo razširi. Najprej se na kratko ponovi vsebina teoretičnega dela I. letnika

in sicer:

laboratorijski red,

uporaba osebne varovalne opreme,

nevarnosti v laboratoriju,

postopki v primeru izrednih dogodkov (poškodba, poţar, razlitje),

označevanje nevarnih snovi,

prikaz aktiviranja ročnega gasilnika.

V drugem letniku se boste podrobneje seznanili z vnetljivimi kemikalijami ter nevarnostmi in ukrepi

za preprečevanje nevarnosti pri delu z vnetljivimi kemikalijami. Pri delu v laboratoriju se pogosto

uporabljajo organska topila in spojine, katerih hlapi so lahko vnetljivi in z zrakom tvorijo

eksplozivne zmesi. Nekatera izmed organskih topil so tudi strupena (rakotvorna, teratogena,

mutagena, strupena za razmnoţevanje). Glede na zgoraj navedene lastnosti organskih topil, je v

drugem letniku pri programu usposabljanja za varno delo v laboratoriju poudarek na varnemu delu s

temi snovmi. Seznanili se boste z:

vnetljivimi kemikalijami,

strupenimi kemikalijami,

opremo za varovanje dihal.

Razvrstitev nevarnih snovi:

Po Zakonu o kemikalijah, ki je izšel v uradnem listu RS št. 110/2003 so nevarne snovi razvrščene v

naslednje skupine:

1. eksplozivne kemikalije,

2. oksidativne kemikalije,

3. zelo lahko vnetljive kemikalije,

4. lahko vnetljive kemikalije,

5. vnetljive kemikalije,

6. zelo strupene kemikalije,

7. strupene kemikalije,

8. zdravju škodljive kemikalije,

9. jedke kemikalije,

10. draţilne kemikalije,

11. kemikalije, ki povzročajo preobčutljivost,

12. rakotvorne kemikalije,

13. mutagene kemikalije,

14. kemikalije, ki so strupene za razmnoževanje,

15. okolju nevarne kemikalije.

Po programu usposabljanja vas bomo seznanili s tveganji za varnost in zdravje z zgoraj navedenimi

nevarnimi snovmi, ki so označene s poudarjenim tekstom.


- 4 -

2. VNETLJIVE KEMIKALIJE

Vnetljive kemikalije se zelo lahko vnamejo in z zrakom tvorijo eksplozijske zmesi. Po zakonu o

kemikalijah1 se te delijo na tri skupine:

1. zelo lahko vnetljive kemikalije,

2. lahko vnetljive kemikalije,

3. vnetljive kemikalije.

1. Zelo lahko vnetljive kemikalije so:

a) tekoče kemikalije, ki imajo izredno nizko plamenišče in nizko vrelišče,

b) plinaste kemikalije, ko so vnetljive v stiku z zrakom pri sobni temperaturi in tlaku.

2. Lahko vnetljive kemikalije so:

a) kemikalije, ki se v stiku z zrakom segrejejo in same vnamejo ţe pri navadni temperaturi in tlaku

brez dovajanja zunanje energije,

b) trdne kemikalije, ki se lahko hitro vnamejo ţe po kratkotrajnem stiku z virom vţiga in odtlej dalje

gorijo ter se porabljajo tudi po odstranitvi tega vira,

c) tekoče kemikalije, ki imajo zelo nizko plamenišče,

d) kemikalije, ki v stiku z vodo ali njeno paro v nevarnih količinah sproščajo lahko vnetljive pline.

3. Vnetljive kemikalije so kemikalije, ki imajo nizko plamenišče.

Glede na plamenišče so vnetljive kemikalije razdeljene:

Skupina

Plamenišče

I. Zelo lahko vnetljive pod 38 oC

II. Lahko vnetljive od 38 oC do 60

oC

III. Vnetljive nad 60 oC


- 5 -

2.1 NEVARNOSTI PRI DELU Z VNETLJIVIMI KEMIKALIJAMI

Nevarnosti pri delu z vnetljivimi kemikalijami ločimo v dve skupini:

1. Vnetljive kemikalije se zelo lahko vnamejo. Poţar se hitro širi, obstaja moţnost nastanka

eksplozije – BLEVE. Pri tem sproščajo veliko količino toplote. V obliki hlapov, plinov, prahu in

megle pa tvorijo z zrakom eksplozivne zmesi.

2. Poleg nevarnosti za poţar in eksplozijo so vnetljive kemikalije ali seţigni produkti lahko

strupene ali zdravju škodljive, lahko povzročajo raka, mutagenost, teratogenost, ali pa so

strupene za razmnoţevanje.

Preventivni ukrepi:

usposobljenost za delo z vnetljivimi kemikalijami,

odstraniti vse moţne vire vţiga,

embalaţa mora biti zaprta,

čim manjša količina tekočin na delovnem mestu,

pri pretakanju tekočin je potrebno pritrditi ozemljitev,

potrebno prezračevanje in primerna temperatura,

v zaprtih napravah moţnost inertizacije (zniţanje koncentracije oksidanta),

uporaba ustrezne osebne varovalne opreme,

pisna navodila za varno delo,

ustrezna količina gasilnikov s primernimi gasili,

vpojna sredstva na/v bliţini delovnega mesta.

2.1.1 Nevarnosti za nastanek požara in eksplozije

Snov lahko zagori, če so izpolnjeni trije pogoji za gorenje:

1. prisotnost goriva,

2. prisotnost oksidanta (kisika),

3. vir vţiga.

Pri delu z vnetljivimi kemikalijami imamo skoraj vedno izpolnjena dva pogoja; kisik in vnetljivo

kemikalijo. Zato moramo biti pri takem delu pozorni, da ne pride še do tretjega pogoja,vira vţiga, ki

sklene trikotnik gorenja.

TRIKOTNIK GORENJA


- 6 -

Vire vţiga razdelimo v štiri skupine:

1. Mehanski (trenje, prelomi kovin, vroči delci npr. pri brušenju, rezanju),

2. Električni (električna napeljava, elektromagnetno valovanje, elektrostatična napetost, strela),

3. Termični (vroče površine, odprti ogenj, varjenje, samovţig, toplota, ki nastaja pri stiskanju),

4. Kemijski (eksotermne reakcije, npr. razpada peroksidov, polimerizacije, ipd).

Pomembnejši fizikalno-kemijski podatki za ocenjevanje nevarnosti poţara in eksplozije so:

Parni tlak – pr/mbar

Plamenišče – Tpl/°C

Območje vnetljivosti ali eksplozivnosti SMV – ZMV/vol. %

Vrelišče – Tvr/°C

Samovţigna temperatura – Tsv/°C

Relativna gostota glede na zrak

Relativna gostota glede na vodo

Topnost v vodi (g/m3 ali g/l)

MV

Podatki o strupenosti – LD50

Plamenišče vnetljive tekočine

To je najniţja temperatura, izraţena v oC, pri kateri se iz tekočine razvijejo hlapi v taki količini, da

se pomešani z zrakom lahko vnamejo, če se nad površino pojavi plamen. Hlapi trenutno zagorijo in

ugasnejo, ker snov še ni segreta do tiste stopnje, da bi stalno oddajala gorljive hlape v zadostni

količini.

Vrelišče vnetljive tekočine

Temperatura vrelišča je tista temperatura, pri kateri parni tlak tekočine doseţe 1,013 bar.

Čim niţje je vrelišče vnetljive tekočine, tem prej se prične intenzivnejše gorenje. Tekočine z niţjim

vreliščem so torej nevarnejše kot tekočine z višjim vreliščem, čeprav imajo isto plamenišče.

Samovžigna temperatura

vnetljive snovi je najniţja temperatura, pri kateri se snov v obliki hlapov, megle ali prahu,

pomešana z zrakom, lahko vname ali eksplodira brez tujega vira vţiga.

Parni tlak

je ravnoteţni tlak nasičenih hlapov nad tekočino pri določeni temperaturi.

Eksplozijsko območje

je določeno s spodnjo eksplozijsko mejo (SEM) in zgornjo eksplozijsko mejo (ZEM) izraţeno v

volumskih % ali g/m3 vnetljivih hlapov, plinov, megle ali prahu, v katerem se gorenje po vţigu iz

vira vţiga samostojno širi v še ne gorečo zmes (eksplozija).

Podatki o reaktivnosti

nam povejo ali je snov stabilna (ne reagira hitro) oziroma je reaktivna (hitro reagira).

Podatki o toksičnosti

prikaţejo kakšna je moţnost, da določena snov povzroča biološke poškodbe. Podatke o toksičnosti

najdemo v varnostnih listih.


- 7 -

Podatki o plamenišču, vrelišču, parnem tlaku, temperaturi samovžiga

in območju vnetljivosti za nekatere snovi

V spodnji tabeli so navedeni podatki za pet najbolj pogostih vnetljivih kemikalij, ki se uporabljajo v

laboratoriju: Snov Plamenišče

(Tpl/°C)

Vrelišče

(Tvr/°C)

Parni tlak

(pr/mbar)

Temperatura

samovţiga

(Tsv/°C)

Območje

vnetljivosti

(vol.%)

Aceton -19 240 540 2,5–13

Dietileter -45 585 160 1,9–36

metanol (CH3OH) 11 c.c. 64,5 128 455 5,5–11

Etanol (C2H5OH) 12 c.c. 78,3 59 425 3,5–15

bencin neosvinčen < -40 25–215 350–900 250–460 0,6–8

dieselsko gorivo > 55 160–385 - > 200 0,6–6,5

benzen (C6H6) -11 80,1 101 555 1,4–8

stiren (C6H5CH CH2) 31 145 6 480 1,1–8,9

anilin (C6H5NH2) 76 77 0,5 540 1,3–11

dimetil sulfid (CH3)2S -37 37 645 205 2,2–9,7

Nevarnost statične elektrike

Pri delu z vnetljivimi kemikalijami obstaja nevarnost, da se zmes hlapov, plinov in prahu z zrakom

vţge in eksplodira zaradi statične elektrike. Elektrostatični naboji se spraznijo z iskro ali šopom

isker, ki imajo dovolj energije, da lahko vnetljiva zmes eksplodira.

Elektrostatične polnitve nastanejo ne predmetih zaradi influence pri mehaničnem delovanju, kot je

dvigovanje, drobljenje, pretakanje, mešanje, izlivanje ipd. Pri elektrostatičnih nabojih so vaţni

specifični upori snovi, specifična električna prevodnost in površinski upor. Lahko prevodne so

snovi, ki imajo specifični upor manjši kot 106 . Naelektrijo se tekočine, ki imajo specifični upor

večji kot 1010

in trdne snovi z upornostjo več kot 109 .

Nastajanju statične elektrike se izognemo z:

ozemljitvijo prevodnih delov (vodnik rumeno-zelene barve),

prevodnimi tlemi,

prevodno obutvijo in obleko iz bombaţa,

ozemljitvijo posod za pretakanje vnetljivih kemikalij,

električno inštalacijo v Ex izvedbi,

ter drugimi ukrepi.

Nezdruţljivost (inkompatibilnost) snovi

Ker uporabljamo v laboratoriju različne kemikalije, pridemo prej ali slej v stik s snovmi, ki so

nezdruţljive. Mešanje inkompatibilnih kemikalij lahko privede do eksplozije ali tvorbe zelo

toksičnih ali gorljivih snovi. HCN (vodikov cianid) je npr. nezdruţljiv s kislinami in bazami. S

kislinami tvori zelo toksične pare, z bazami pa agresivno reagira.

Nezdruţljivi so tudi močni oksidanti in reducenti, vendar predstavljajo resno nevarnost tudi če se

mešajo s kemikalijami ki niso tako močni reducenti ali oksidanti. Stopnja nevarnosti je odvisna od

količine snovi, tako je v laboratoriju nevarnost manjša, ker so tudi količine manjše, medtem ko je pri

večjih količinah (nad 500 gr ali 1 L) potrebno ustrezno, ločeno skladiščenje.

V prilogi št.1 je navedena tabela nekaterih inkompatibilnih snovi za laboratorijske kemikalije.


- 8 -

2.1.2 Zdravstvene škodljivosti pri delu z vnetljivimi kemikalijami

Nekatere vnetljive kemikalije povzročajo tveganja za zdravje, če vdihavamo njihove hlape ali pare.

Poleg tega, da so kemikalije razvrščene med vnetljive, imajo lahko še eno od naslednjih lastnosti:

- Strupenost,

- Rakotvornost,

- Mutagenost,

- Strupenost za razmnoţevanje.

Zgoraj navedene škodljivosti za zdravje pri delu z vnetljivimi kemikalijami so podane v poglavju 3

in 4.

Lastnosti organskih topil

Organsko topilo je katerakoli hlapna organska spojina, ki se uporablja sama ali skupaj z drugimi

snovmi, ne da bi se pri tem kemijsko spremenila, za raztapljanje surovin, izdelkov ali odpadnih

snovi ali se uporablja kot čistilno sredstvo za raztapljanje nečistoč, kot sredstvo za raztapljanje,

disperzni medij, sredstvo za uravnavanje viskoznosti ali površinske napetosti, plastifikator ali kot

zaščitno sredstvo.

Vnos organskih topil v telo je:

1. skozi pljuča (dihanje),

2. skozi koţo (resorpcija),

3. skozi prebavila (zauţitje).

Najpogosteje prehajajo organska topila v telo z dihanjem. Pri tem upoštevamo, da je količina topil

odvisna od koncentracije, časa izpostavljenosti in od teţavnosti dela oziroma hitrosti dihanja.

Učinki organskih topil ne telo se delijo na nespecifične in specifične.

a) Nespecifični učinki:

topijo maščobe (na koţi topijo maščobni sloj in s tem zniţajo odporne karakteristike in pH koţe)

Sistemski učinek, ki se kaţe kot depresija osrednjega ţivčnega sistema (narkotični učinek:

najprej pijanost, sledi evforija, zaspanost, narkoza, koma in smrt).

Takojšen učinek zaradi lokalnega draţenja predvsem zgornjih dihal (včasih tudi spodnjih), kar

lahko privede tudi do pljučnega edema.

Na nekatere učinke se lahko privadimo. Medsebojni učinki se med seboj seštevajo, pogosteje pa

mnoţijo

Pri kronični izpostavljenosti povzročajo utrujenost, razdraţljivost, glavobol in nespečnost.

b) Specifični učinki

nastopijo z latenco več ur ali dni po zauţitju ali inhalaciji zaradi nastanka toksičnih metabolitov.

Prisotnost organskih topil v telesu vpliva na krvotvorne organe, ţivčni sistem, jetra, ledvice, srce ter

na delovanje presnove maščob in ogljikovih hidratov. Pozni specifični učinki delujejo kot rakotvorni

( enzen in njegove spojine, anilin), mutageni ali škodljivi za plod (glej poglavje 3).

Ker so organska topila večinoma vnetljiva in eksplozivna pomenijo tudi potencialno nevarnost za

poţar in nezgode pri delu. Značilno za organska topila je, da so hlapna, njihove pare pa so teţje od

zraka, zato se kopičijo pri tleh, kar upoštevamo pri načrtovanju prezračevanja v delovnem okolju.

Hlape organskih topil zajamemo na viru nastajanja s pomočjo odsesovalnega sistema.


- 9 -

2.2 OZNAČEVANJE VNETLJIVIH KEMIKALIJ

Glede na vnetljivost, označujejo vnetljive kemikalije naslednji stavki R:

R 10 Vnetljivo.

R 11 Lahko vnetljivo.

R 12 Zelo lahko vnetljivo.

R 13 Zelo lahko vnetljiv utekočinjen plin.

2.3 VARNOSTNI UKREPI PRI DELU Z VNETLJIVIMI KEMIKALIJAMI

Pri ravnanju z vnetljivimi tekočinami moramo upoštevati naslednje splošne varnostne ukrepe:

1. Zagotoviti moramo dobro prezračevanje prostora. Glede na relativno gostoto hlapov izsesavamo

zrak iz spodnjega ali zgornjega dela prostora.

2. Zagotoviti moramo varnostne ukrepe pred statično elektriko.

3. Tla delovnih prostorov morajo biti odporna proti topilom, vodoodporna in prevodna.

4. Aparature morajo biti ozemljene.

5. V laboratoriju morajo biti stalno pripravljena sredstva za gašenje poţara.

6. Hlape odsesavamo na mestu sproščanja.

7. Posode z vnetljivimi tekočinami morajo biti zaprte.

8. Na delovnih mestih hranimo le najmanjše količine, nujno potrebno za delo.

9. Vnetljive tekočine hranimo v posebnih kovinskih omarah za hranjenje vnetljivih tekočin. Omare

morajo biti prezračevane.

10.Preprečiti moramo vse vire vţiga. Stroga prepoved kajenja in varjenja.

11.Upoštevamo varnostno-tehnične podatke v varnostnih listih in oznake na embalaţi.

12.Uporaba osebne varovalne opreme.


- 10 -

3. STRUPENE KEMIKALIJE

“Only the dose makes a poison.” Paracelsus (1493 – 1541)

Auroleus Phillipus Theostratus Bombastus von Hohenheim – »Paracelsus,« (11 nov. ali 17 Dec.

1493, Einsiedeln, Switz.; 24 Sept. 1541, Salzburg)

3.1 LASTNOSTI STRUPENIH KEMIKALIJ

STRUP je vsaka snov, ki škoduje človeškemu organizmu, če pride na površino telesa ali če se vanj

vnese. Je snov, ki glede na količino in sestavo moti funkcioniranje in anatomsko zgradbo telesa.

Strupene snovi delujejo takoj (akutno delovanje) ali z zakasnitvijo (kronično delovanje). Na telo

vplivajo splošno ali lokalno.

ŠKODLJIVE SNOVI so tiste, ki v času proizvodnje, transporta, skladiščenja ali uporabe uhajajo

ali se tvorijo in s tem povzročajo infektivne, draţilne, dušljive, strupene ali druge škodljivosti: prah,

dim, plin, meglo, pare, ali vlakna v količinah, ki lahko prizadenejo zdravje oseb, ki z njimi pridejo v

stik.

TOKSIKOLOGIJA je VEDA, KI ZASLEDUJE ŠKODLJIVE VPLIVE ČISTIH KEMIKALIJ ALI

NJIHOVIH ZMESI NA ŢIVE ORGANIZME. Toksikologija obsega študij interakcij med

kemijskim in biološkim sistemom z namenom, da se kvantitativno določi moţnost škodljivega

delovanja na nepoškodovane ţive organizme in raziskuje naravo, učinke, mehanizme in

reverzibilnost škodljivih učinkov.

STRUPENOST snovi je zmoţnost, da ta snov povzroča biološke poškodbe.

Strupene kemikalije lahko vstopajo v organizem pri:

vdihavanju,

zauţitju,

stiku s koţo ali očmi,

vbrizgu.


- 11 -

Pomembno je agregatno stanje snovi. S tem je povezan način vstopa v telo. Plini običajno delujejo

na organizem preko prebavnega trakta. Tekočine delujejo predvsem na koţo, tako da jo najedajo,

razmaščujejo, povzročajo ekceme ali pronicajo skozi koţo v organizem. V obliki hlapov in

aerosolov pa prodirajo v organizem tudi preko dihal in lahko vplivajo na oči.

Na stopnjo zdravstvene okvare vplivajo:

1. kemična sestava snovi,

2. koncentracija snovi,

3. čas ekspozicije.

Mejne vrednosti

Koncentracije snovi v zraku na delovnem mestu, pri kateri pri izpostavljenih delavcih običajno ne

pričakujemo negativnih učinkov na zdravje so podane s t.i. mejnimi vrednostmi za poklicno

izpostavljenost.

MV – mejna vrednost za poklicno izpostavljenost

MEJNA VREDNOST (MV, TLV-TWA) za poklicno izpostavljenost pomeni povprečno

koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki na

splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela pri koncentraciji nevarnih kemičnih snovi v

zraku na delovnem mestu, ki je manjša ali enaka mejni vrednosti nevarne kemične snovi, 8 ur na dan

oz. 40 ur na teden, polno delovno dobo, pri normalnih mikroklimatskih razmerah (20 °C in 1,013.10

5

Pa) in pri fizično lahkem delu. Izraţa je v mL/m3 (ppm) ali mg/m

3.

KRATKOTRAJNA VREDNOST (KTV, TLV-STEL) pomeni dovoljeno odstopanje od mejne

vrednosti nevarne snovi navzgor za krajša obdobja oziroma faktor, s katerim mnoţimo mejno

vrednost, da dobimo koncentracijo snovi, ki ji je delavec brez nevarnosti za zdravje lahko

izpostavljen krajši čas. Izpostavljenost kratkotrajni vrednosti snovi lahko traja največ 15 min in se

ne sme ponoviti več kot štirikrat v delovni izmeni, med dvema izpostavljenostma tej koncentraciji

pa mora preteči najmanj 60 minut. Izraţa je v mL/m3

(ppm) ali mg/m3.


- 12 -

TEHNIČNO DOSEGLJIVA KONCENTRACIJA (TDK) je koncentracija snovi na delovnem

mestu, ki jo je glede na stanje tehnike mogoče doseči in še mogoče tolerirati in ki jo je treba

upoštevati kot kriterij za primerne varnostne ukrepe in mersko tehnično kontrolo ne delovnem

mestu. TDK se nanaša le na rakotvorne snovi, kjer ne bo mogoče postaviti utemeljenih mejnih

vrednosti na delovnem mestu. TDK naj bi zmanjševala nevarnosti zdravstvenih okvar, vendar jih ne

more popolnoma izključiti.

Seznam nekaterih hlapnih organskih snovi z MV in TDK vrednostmi4:

Kemijsko ime

MV

(mg/m3)

KTV* Skupina rakotvornih

snovi

ACETON 1210

DIETIL ETER 308 2

BENZEN 3,25 4 1

ETANOL 1900 4

METANOL 260

DIKLOROMETAN 350 4 2

KTV* pomeni faktor, s katerim mnoţimo MV

BIOLOŠKA MEJNA VREDNOST (BAT) pomeni opozorilno raven nevarne kemične snovi in

njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah ali izdihanem zraku, ne glede na to, ali je nevarna

kemična snov vnesena v organizem z vdihavanjem, zauţitjem ali skozi koţo.

LD50 vrednost (lethal dose, smrtonosna količina) je količina snovi (mg snovi/kg telesne teţe), ki

povzroči odmrtje ali pogin 50 % testnih osebkov v 14 dneh.

LC50 vrednost (lethal concentration, smrtonosna koncentracija) je koncentracija snovi (mg ali cm3

snovi/m3), ki povzroči odmrtje ali pogin 50 % testnih osebkov v 14 dneh.

LD50 vrednosti za nekaj kemikalij (v mg/kg):

Sladkor 29.000

Etilni alkohol 14.000

Natrijev klorid 3.000

Vitamin A 2.000

Aspirin 1.000

Kofein 192

Natrijev nitrat 85

Nikotin 53

Natrijev cianid 6,4

Strihnin 2,5

3.2 RAZDELITEV STRUPENIH SNOVI

Strupene kemikalije so po zakonu o kemikalijah razdeljene v tri skupine:

1. zelo strupene kemikalije,

2. strupene kemikalije,

3. zdravju škodljive kemikalije.


- 13 -

1. Zelo strupene kemikalije

so kemikalije, ki pri zauţitju, vdihavanju ali prehajanju skozi koţo ţe v zelo majhnih količinah

povzročijo smrt ali akutne oziroma kronične okvare zdravja.

2. Strupene kemikalije

so kemikalije, ki pri zauţitju, vdihavanju ali prehajanju skozi koţo ţe v majhnih količinah

povzročijo smrt ali akutne oziroma kronične okvare zdravja.

3. Zdravju škodljive kemikalije

so kemikalije, ki pri zauţitju, vdihavanju ali prehajanju skozi koţo lahko povzročijo smrt ali akutne,

oziroma kronične okvare zdravja.

LD50 zastrupitev skozi

usta mg/kg

LD50 zastrupitev skozi

koţo mg/kg

LD50 zastrupitev z

vdihavanjem mg/L(4 ure)

zelo strupeno < 25 <50 <0,5

strupeno 25-200 50-400 0,5-2

zdravju škodljivo 200-2000 400-2000 2-20

3.3 OZNAČEVANJE STRUPENIH SNOVI

Strupene kemikalije se označujejo s simboli:

Skupina

Oznaka

Stavki R

Zelo strupene kemikalije T + R 28 Zelo strupeno pri zauţitju.

R 27 Zelo strupeno pri stiku s koţo.

R 26 Zelo strupeno pri vdihavanju.

Strupene kemikalije T R 25 Strupeno pri zauţitju.

R 24 Strupeno pri stiku s koţo.

R 23 Strupeno pri vdihavanju.

Zdravju škodljive Xn R 22 Zdravju škodljivo pri zauţitju.

kemikalije R 21 Zdravju škodljivo pri stiku s koţo.

R 20 Zdravju škodljivo pri vdihavanju.


- 14 -

Kot strupene snovi se označujejo tudi naslednje kemikalije:

1. rakotvorne kemikalije,

2. mutagene kemikalije,

3. kemikalije, ki so strupene za razmnoţevanje.

3.3.1 Rakotvorne kemikalije

so kemikalije, ki lahko pri zauţitju, vdihavanju ali prehajanju skozi koţo povzročijo raka ali

povečajo pogostost njegovega nastanka.

3.3.1.1 Razvrstitev rakotvornih kemikalij

Za razvrščanje in označevanje so te kemikalije na osnovi sedanjih znanj razvrščene v tri skupine:

Skupina 1: Snovi, ki so dokazano rakotvorne za človeka. Obstajajo zadostni dokazi za vzročno

povezavo med izpostavljenostjo človeka kateri izmed teh snovi in nastankom raka.

Skupina 2:

Snovi, ki se jih šteje med rakotvorne za človeka, ker se na podlagi zadostnih dokazov

iz:

- primernih dolgotrajnih preskusov na ţivalih,

- drugih pomembnih podatkov

utemeljeno sklepa, da izpostavljenost človeka tem snovem lahko povzroči nastanek

raka.

Skupina 3:

Snovi, za katere se domneva, da povzročajo nastanek raka pri človeku. Obstajajo

izsledki preskusov na ţivalih, ki kaţejo na to moţnost, vendar zbrane informacije še

ne zadoščajo za zanesljivo uvrstitev v skupino 2.

3.3.1.2 Označevanje rakotvornih kemikalij

Pri označevanju rakotvornih snovi in pripravkov se uporabljajo naslednji simboli s pripadajočimi

črkovnimi znaki in napisi za opozarjanje na nevarnost ter stavki R:

Skupina Simbol nevarnosti Stavki R

1 in 2 T R 45 Lahko povzroči raka.

R 49 Lahko povzroči raka pri vdihavanju.

3 Xn R 40 Moţen rakotvoren učinek.

3.3.1.3 Varnostni ukrepi pri delu z rakotvornih kemikalijami

1. Zamenjava rakotvornih kemikalij z drugimi nenevarnimi ali manj nevarnimi.

2. Izbor manj nevarnih tehnoloških procesov (npr,. da trdne snovi v obliki prahu, ki povzročajo

raka, spremenimo v suspenzije ali granulate).

3. Meritve koncentracij snovi na delovnem mestu.

4. Navodila za varno delo nameščena na delovnem mestu. Iz njih morajo biti razvidni podatki o

nevarnem učinku rakotvornih kemikalij in o ukrepih, ki so potrebni za zaščito pred njimi.

5. V laboratoriju moramo vsa dela z izvajati v digestoriju ali v zaprtih aparaturah.

6. Osebe, ki rokujejo z rakotvornimi kemikalijami moramo poučiti o nevarnostih učinkov

izpostavljenosti tem kemikalijam in o ukrepih, ki so potrebni za zaščito pred njimi.

7. Poostren higienski reţim.

8. Izvajanje zdravstvenih pregledov oseb, ki rokujejo z rakotvornimi kemikalijami.

9. Z rakotvornimi kemikalijami ne smejo rokovati nosečnice in osebe, mlajše od 18 let.


- 15 -

3.3.2 Mutagene kemikalije

so kemikalije, ki lahko pri zauţitju, vdihavanju ali prehajanju skozi koţo povzročijo dedne genske

okvare ali povečajo pogostost njihovega nastanka.

3.3.2.1 Razvrstitev mutagenih kemikalij

Za razvrščanje in označevanje so mutagene kemikalije na osnovi sedanjih znanj razvrščene v tri

skupine:

Skupina 1: Snovi, ki so dokazano mutagene za človeka. Obstajajo zadostni dokazi za vzročno

povezavo med izpostavljenostjo človeka kateri izmed teh snovi in nastankom dednih

genetskih okvar.

Skupina 2:

Snovi, ki se jih šteje med mutagene za človeka, ker se na podlagi:

- primernih dolgotrajnih preskusov na ţivalih,

- drugih pomembnih podatkov

utemeljeno sklepa, da izpostavljenost človeka tem snovem lahko povzroči nastanek

dednih genetskih okvar.

Skupina 3:

Snovi, za katere se domneva, da povzročajo nastanek mutagenih okvar pri človeku.

Obstajajo izsledki ustreznih preskusov na mutagenost, ki kaţejo na to moţnost,

vendar dostopne informacije še ne zadoščajo za zanesljivo uvrstitev v skupino 2.

3.3.2.2. Označevanje mutagenih kemikalij

Pri označevanju rakotvornih snovi in pripravkov se uporabljajo naslednji simboli s pripadajočimi

črkovnimi znaki in napisi za opozarjanje na nevarnost ter stavki R:

Skupina

Simbol nevarnosti

Stavki R

1 T R 46 Lahko povzroči dedne genetske okvare.

2 T R 46 Lahko povzroči dedne genetske okvare.

3 Xn R 40 Moţen rakotvoren učinek.

Snovi, ki bi bile razvrščene v skupino 1, trenutno še ni znanih, ker je bilo ugotovljeno, da je na

podlagi raziskav izredno teţko pridobiti zanesljive podatke o mutagenosti.

3.3.3 Kemikalije, ki so strupene za razmnoževanje

Strupenost za razmnoţevanje zajema zmanjšanje razmnoţevalnih funkcij ali sposobnosti pri moških

in ţenskah in nastajanje nedednih škodljivih učinkov na potomstvo. Deli se na dva glavna dela:

1. Učinki na plodnost moških ali ţensk.

2. Strupenost za razvoj plodu v svojem najširšem pomenu zajema vse učinke, ki vplivajo na

normalen razvoj, bodisi pred rojstvom ali po njem.


- 16 -

3.3.3.1. Razvrstitev kemikalij, ki so strupene za razmnoţevanje

Za razvrščanje in označevanje so snovi, strupene za razmnoţevanje na osnovi sedanjih znanj

razvrščene v tri skupine:

Skupina 1: Snovi, ki dokazano slabijo plodnost človeka. Obstajajo zadostni dokazi za vzročno

povezavo med izpostavljenostjo človeka tem snovem in njegovo zmanjšano

plodnostjo.

Snovi, ki dokazano povzročajo razvojne napake pri človeku. Obstajajo zadostni

dokazi za vzročno povezavo med izpostavljenostjo človeka tej snovi in pojavljanjem

razvojnih napak pri potomcih.

Skupina 2:

Snovi, ki se jih šteje, kot da slabijo plodnost človeka, ker se utemeljeno sklepa, da

izpostavljenost človeka tem snovem zmanjša plodnost na podlagi:

- jasno razvidne zmanjšane plodnosti v preskusih ţivali v odsotnosti drugih toksičnih

učinkov ali vidno zmanjšanje plodnosti pri pribliţno enakih odmerkih kot nastanejo

drugi toksični učinki, razen če to ni le sekundarna nespecifična posledica drugih

toksičnih učinkov,

- drugih pomembnih podatkov.

Snovi, ki se jih šteje, kot da povzročajo pri človeku, ker se utemeljeno sumi, da

izpostavljenost človeka tem snovem povzroča razvojne napake na potomcih v

splošnem na podlagi:

- jasnih izsledkov primernih preskusov na ţivalih, kjer so bili taki učinki opaţeni v

odsotnosti znakov strupenosti pri materi pri pribliţno enakih odmerkih kot za

ugotavljanje drugih toksičnih učinkov,


Skupina 3:

Snovi, za katere se domneva, da zmanjšujejo plodnost človeka v splošnem na

podlagi:

- izsledkov preskusov na ţivalih, ki kaţejo na moţnost, da snov zelo verjetno

zmanjšuje plodnost v odsotnosti drugih toksičnih učinkov ali da vidno zmanjšuje

plodnost pribliţno pri enakih odmerkih kot nastopijo drugi toksični učinki, razen če

to no ni le sekundarna nespecifična posledica drugih toksičnih učinkov. Dostopne

informacije pa ne zadoščajo za zanesljivo uvrstitev v skupino 2,


Snovi, za katere se domneva, da povzročajo razvojne napake pri človeku v splošnem

na podlagi:

- izsledkov primernih preskusov na ţivalih, kjer so bili taki učinki opaţeni v

odsotnosti znakov strupenosti pri materi pri pribliţno enakih odmerkih kot za

ugotavljanje drugih toksičnih učinkov, razen če to no ni le sekundarna nespecifična

posledica drugih toksičnih učinkov. Dostopne informacije ne zadoščajo za zanesljivo

uvrstitev v skupino 2,



- 17 -

3.3.3.2. Označevanje kemikalij, ki so strupene za razmnoţevanje

Pri označevanju snovi in pripravkov, ki so strupeni za razmnoţevanje se uporabljajo naslednji

simboli s pripadajočimi črkovnimi znaki in napisi za opozarjanje na nevarnost ter stavki R:

Skupina

Simbol nevarnosti

Stavki R

1 T R 60 Lahko škoduje plodnosti.

R 61 Lahko škoduje nerojenemu otroku.

2 T R 60 Lahko škoduje plodnosti.

R 61 Lahko škoduje nerojenemu otroku.

3 Xn R 62 Moţna nevarnost oslabitve plodnosti.

R 63 Moţna nevarnost škodovanja nerojenemu otroku.

4. OPREMA ZA VAROVANJE DIHAL

Ţivljenje je odvisno od dihanja. Telesne celice potrebujejo kisik, ki je sestavina zraka. Pri

vdihavanju priteka sveţ zrak v pljuča, ta pa jemljejo kisik iz zraka. Z izdihavanjem se otresemo

drugih plinov iz zraka, ki jih ne potrebujemo in plinov, ki nastajajo v telesu.

V vdihanem zraku je največ dušika in skoraj 21 % kisika ter 0,04% ogljikovega dioksida, v

izdihanem zraku pa je pribliţno 17 % kisika in 4 % ogljikovega dioksida. Izdihani zrak je tudi

toplejši in vlaţnejši.

VDIH

IZDIH

21% Kisik

17% Kisik

0,04% CO2

4,04% CO2

78% N2

78% N2

0,96% ţlahtni plini

0,96% ţlahtni plini

Če so v zraku škodljive snovi oziroma, če je koncentracija teh snovi višja od dovoljene (MV),

govorimo o onesnaţenju zraka. V takem primeru moramo zavarovati dihala. Za pravilno izbiro

zaščite za dihala se moramo ravnati po naslednjih 4 korakih:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Du%C5%A1ik

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kisik

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikov_dioksid


- 18 -

1 Spoznavanje nevarnosti

Pred izbiro opreme je nujno ugotoviti škodljive snovi, pred katerimi se bomo zavarovali. Škodljive

snovi nastopajo v obliki prahu, dima, megle, plina, primanjkljaj kisika ali pa lahko nastopajo izredno

nizke temperature.

2 Delovanje škodljivih snovi na zdravje

Ko so škodljive snovi identificirane, določimo zdravstvene škodljivosti, ki jih povzročajo. Ti

podatki so pomembni za motivacijo nošenja opreme.

3 Izbira pravilne zaščite za dihala

Obstaja veliko število različne opreme za varovanje dihal z zelo različnih območjem uporabe.

Nobena oprema ne pokriva celotnega območja. Noben sistem za zaščito dihal pred vsemi

nevarnostmi ni enako dober, npr. maske za zaščito pred delci ne ščitijo pred plini in parami in

obratno, filtri za pline ne ščitijo pred delci.

4 Poučevanje o uporabi

Glede na zgornje točke je nujno za uporabnike, da znajo izbrati pravilno opremo za varovanje dihal.

Pri tem je pomembno, da je uporabniku obrazloţena pravilna namestitev opreme na obraz, uporaba

in vzdrţevanje. Ob tem je nujno omeniti redno preverjati tesnosti pred vstopom v nevarno območje,

da doseţeno najboljšo zaščito.

Razvrstitev opreme za varovanje dihal Zrak je lahko onesnaţen z delci in/ali plini in parami. Lahko je tudi primanjkljaj kisika v zraku.

Obstajata dva načina varovanja pred onesnaţenim zrakom:

1. z očiščevanjem zraka - Filterne naprave.

2. z dovajanjem zraka ali kisika iz neonesnaţenega vira - Dihalni aparati.

Osnova za izbiro opreme za varovanje dihal so meritve koncentracij onesnaţevalcev v zraku. V

kolikor koncentracija kisika v zraku pade pod 17 vol % je obvezna uporaba dihalnega

aparata.

4.1 FILTERNE NAPRAVE

Zrak, ki ga vdihavamo gre predhodno skozi filter, ki odstrani onesnaţevalce.

4.1.1 Delitev filternih naprav

Delitev filternih naprav glede na onesnaţevalce:

Filterne naprave

Zaščita pred

delci

Zaščita pred plini

in parami Zaščita pred delci,

plini in parami


- 19 -

Po obliki se filterne naprave delijo na respiratorje in obrazne maske.

a) Respiratorji

imajo filter v obliki obrazne maske. Zrak vdihavamo in izdihavamo preko filtra.

Primer respiratorja je na spodnji sliki.

b) Obrazne maske

Obrazne maske sestavljajo maska, ventili za vdih in izdih, filtri ter trakove za namestitev maske

Delijo se na:

- polne maske, ki pokrivajo usta, nos, brado in oči,

- polobrazne maske, ki pokrivajo usta, nos in brado,

- četrtinske maske, ki pokrivajo usta in nos.

4.1.2 Izbira ustrezne filterne naprave

Ustrezno filterno napravo izberemo glede na:

1. agregatno stanje onesnaţevalca – prah, plini, pare;

2. vrsto onesnaţevalca

3. koncentracijo onesnaţevalca (osnova so meritve koncentracij onesnaţevalca v zraku).

Glavni element pri izbiri filterne naprave je filter, kateri očisti zrak (zadrţi onesnaţevalce) pred

vstopom v telo. Filtri se po namenu delijo na:

a) filtre za zaščito pred delci,

b) filtre za zaščito pred plini,

c) kombinirani filtri.

Spodnja tabela daje podatke o razredih filtrov glede na vrsto in zmogljivost. Pri izbiri filtra glede na

stopnjo zadrţevanja upoštevamo meritve koncentracij v prostoru.

Razred Ščiti pred Najvišja dopustna koncentracija


- 20 -

filtra onesnaţevalca

Filter za zaščito

pred plini

plini, parami

Zmogljivost:

1 nizka 0,1 vol % (1000 ppm)

2 srednja 0,5 vol % (5000 ppm)

3 visoka 1,0 vol % (10.000 ppm)

Filter za zaščito

pred delci

delci

Zmogljivost:

1 nizka 4x prekoračena MV

2 srednja 12x prekoračena MV

3 visoka 25x prekoračena MV

Kombinirani

filter

npr. plini, parami in

delci

1 - P2

2 - P2 vrednosti odvisne glede na kombinacije

2 - P3

3 - P3

Filtri se ţe po barvi ločijo glede na namen uporabe. Spodnja tabela prikazuje oznake filtrov glede na

vrsto onesnaţevalca.

Barva

Oznaka filtra

Glavno območje uporabe

Oranţna AX Plini in pare organskih spojin. Vrelišče pod 65 oC.

Oranţna AX Plini in pare organskih spojin. Vrelišče nad 65 oC.

Siva B Anorganske pare in plini npr. klor, vodikov sulfid, vodikov cianid.

Rumena E Klorovodik, ţveplov dioksid

Zelena K Amoniak

Črna CO Ogljikov monoksid

Rdeča Hg Pare ţivega srebra

Modra NO Nitrozni plini (vključno dušikov monoksid)

Bela P Delci


- 21 -

4.2 DIHALNI APARATI

Dihalne aparate se uporablja namesto filternih naprav:

1. kjer je vsebnost kisika v prostoru niţja od 17 vol %,

2. v slabo prezračevanih prostorih kot so cisterne, rezervoarji, tuneli ipd.,

3. če ni znana koncentracija škodljivih snovi,

4. če je koncentracija škodljivih snovi višja kot je zmogljivost filternih naprav,

5. pri škodljivih snoveh, ki imajo slabe opozorilne lastnosti kot so neprijeten vonj, okus ali druga

draţenja (npr. anilin, benzol, heksan, metil klorid, metanol, mravljična kislina).

Dihalni aparati se delijo na:

1. cevne dihalne aparate,

2. avtonomne dihalne aparate.

Pri cevnih dihalnih aparatih je oskrbovanje z zrakom po cevi. Zrak se lahko dovaja s pomočjo

črpalke, ali pa se dovaja komprimiran zrak, kot je prikazano na spodnji levi sliki. Na desni sliki je

prikazan avtonomni dihalni aparat, ki je oskrbovan z lastnih izvorom, npr. jeklenko.

5. SPISEK UPORABLJENE LITERATURE

1. Zakon o kemikalijah (Ur. l. RS št. 110/2003)

2. Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi (Uradni list RS, št. 35/05,

54/07 in 88/08)

3. Praktične smernice za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi (Ur. l. RS št. 50/2003)

4. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

(Ur. l. RS št. 100/2001, 39/05 in 53/07)

5. Prudent Practice in the Laboratorij, National Reasearch Council, USA, 1995

6. Robert Burke: Hazardous material chemistry for emergency responders, USA 1997

7. Alenka Oblak - Lukač: Varno projektiranje in vodenje kemično-tehnoloških procesov,

Ljubljana 1980

8. Alenka Oblak - Lukač: Nevarne snovi, Ljubljana 1995

9. SIST EN 132 Oprema za varovanje dihal - Definicije

10. SIST EN 133 Oprema za varovanje dihal - Razvrstitev

11. Priročnik za strokovni izpit iz varstva pri delu, ZVD, Ljubljana 1988

12. Katalogi proizvajalcev opreme za varovanje dihal: Dräger in 3M

13. Uredba o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se

uporabljajo organska topila (Ur. l. RS št. 112/2005)

http://www.uradni-list.si/1/content?id=54926




- 22 -

Priloga številka 1: Tabela nezdružljivih (inkompatibilnih) kemikalij

V levem stolpcu so snovi, ki ne smejo priti v stik s snovmi v desnem stolpcu v nekontroliranih

pogojih

ocetna kislina peroksidi, permanganati kromove (VI) spojine,

dušikova (V) kislina

acetanhidrid spojine s hidroksilno skupino kot so etilenglikol,

perklorna kislina

aceton zmes koncentrirane dušikove in ţveplene kisline,

vodikov peroksid

acetilen klor, brom, baker, srebro, fluor, ţivo srebro

natrij, kalij, aluminijev prah CO2, CCl4, ostali klorirani ogljikovodiki

(prepovedana uporaba vode, pene in prahu za

gašenje-uporabljamo samo suh pesek)

amoniak ţivo srebro, klor, kalcijev hipoklorit, jod, brom,

vodikov fluorid

amonijev nitrat kisline, kovinski prahovi, vnetljive tekočine,

klorati, nitrati, ţveplo, prah trdnih organskih

snovi, goriva

anilin dušikova kislina, vodikov peroksid

brom amoniak, acetilen, butadien, naftni plini, natrijev

karbid, terpentin, benzen, kovinski prahovi

kalcijev oksid voda

aktivno oglje kalcijev hipoklorit, ostali oksidanti

klorati amonijeve soli, kisline, kovinski prahovi, ţveplo,

prah trdnih organskih snovi, goriva

kromove (VI) spojine ocetna kislina, naftalin, kafra, glicerol, terpentin,

benzen, kovinski prahovi

klor amoniak, acetilen, butadien, butan, ostali plinasti

ogljikovodiki, vodik, natrijev karbid, terpentin,

benzen, kovinski prahovi

klorov dioksid amoniak, metan, fosfor, vodikov sulfid

baker acetilen, vodikov peroksid

fluor vse snovi

hidrazin vodikov peroksid, dušikova kislina, vsi oksidanti

ogljikovodiki (benzen, butan, propan, bencin,

terpentin...)

fluor, klor, brom, kromova kislina, peroksidi

cianovodikova kislina dušikova kislina, baze

fluorovodikova kislina (brezvodna), vodikov

fluorid

amoniak

vodikov sulfid hlapi dušikove kisline, oksidativni plini

jod

acetilen, amoniak

ţivo srebro acetilen, fulminska kislina (nastane v zmesi

dušikove kisline in etanola), amoniak

koncentrirana dušikova kislina ocetna kislina, aceton, alkohol, anilin, kromova


- 23 -

kislina, cianovodikova kislina, vodikov sulfid,

vnetljive tekočine in plini, nitrati

nitrirani ogljikovodiki anorganske baze, amini

oksalna kislina srebro in soli, ţivo srebro in soli

kisik olja, masti, vodik, vnetljive tekočine, vnetljivi

plini in vnetljive trdne snovi

perklorova kislina bizmut in njegove spojine, alkohol, papir, les,

masti, olja, (organske snovi)

peroksidi, organski kisline (organske in anorganske), izogibamo se

trenju in sunkom, shranjujemo v hladnem

prostoru

beli fosfor zrak, kisik

fosforjev pentaoksid alkoholi, močne baze, voda

kalijev klorat kisline, (tudi klorati)

kalijev perklorat kisline, (tudi perklorova kislina)

kalijev permanganat glicerol, etilenglikol, ţveplena kislina,

benzaldehid

srebro in njegove soli acetilen, oksalna kislina, vinska kislina,

fulminska kislina (nastane v zmesi dušikove

kisline in etanola), amonijeve spojine

natrijev nitrit amonijev nitrit, amonijeve soli

natrijev peroksid vsi oksidanti, etanol, metanol, ledocetna kislina,

benzaldehid, ogljikov disulfid, glicerol, etilen

glikol, etilacetat, metilacetat, furfural

ţveplena kislina klorati, perklorati, permanganati

Vir: National research council - Prudent practies in the laboratory

zbirka pravil varnega dela 2

Documents