zbirka medijskih objav - jskd.si · primer iz prakse je predstavila pomočnica direktorja javnega...

Rado Simoniti - ... besede: 0Svetovni dan ... petja: 0Kulturni vodiči: 0

Pa ta viža ni preč: 0Borderliner: 0Tekmovanje ... Savi: 0Zborovsko ... Evrope: 0Slovensko ... pesem: 0Srečanje ... brega: 0Vizije, ... skupin: 0Tekmovanje ... stopnji: 0Ringaraja: 0Klovnbuf: 0Kiparska delavnica Les: 0Mladinska ... Piran: 0Mednarodni ... Beltinci: 0Državno srečanje ... pelji: 0Likovna delavnica ... Paki: 0Mentorjev feferon 2013: 0Prevajalnica JSKD: 0Mednarodna ... pedagogike: 0Tekst v podobi: 0Balada o strugarju: 0Sklepno ... avtoric: 0Dan kulturnih ... kulture: 0Slovenski zborovski arhiv: 0Zmes za ples, ... plesu: 0Ljubiteljska ... kriza: 0Maraton v Španskih borcih: 0Musica creativa: 0Mentor, ... mentorje: 0Parafraze: 0Kult3000: 1Bojan ... tirnice: 0KULT3000 Monošter: 0Teden ljubiteljske kulture: 0Delavnica, polna nereda: 0

Število objav: 8Internet: 4Tisk: 4Spremljane teme:Srečanje big bandov: 0Javni sklad ... dejavnosti: 5Kulturna šola: 0Linhartovo srečanje: 0Festival MareziJazz: 1Tabor ... Stični: 0Opus 1: 1Pika miga: 0Mednarodno ... Maribor: 0Adamičeva pomlad: 0Priznanja JSKD: 0Pevci nam ... godejo: 0Živa, festival ... mladih: 0Potujoča muzika: 0Festival neodvisnega filma: 0Filmski ... laboratorij: 0Festival mlade ... Urška: 0Rastoča knjiga: 0Srečanje ... ustvarjalcev: 0LOAC: 0Žive besede - festival: 0

Zbirka medijskih objavJAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI,za obdobje 16. 9. 2015

2

Seznam objav v zbirki:

Tisk Naslov Glasba

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Dnevnik; 112.000 Stran: 27 Površina: 185 cm2

Rubrika, Datum Scena; 16. 9. 2015

Stran v zbirki:4

Avtor Unknown

Teme Festival MareziJazz

Povzetek...od igranja v big bandu. Želja po širjenju glasbe velikih jazz orkestrov je člane Big Banda Hrošči pred desetimi leti spodbudila k oblikovanju festivala , ki je kmalu po svojem nastanku presegel začetno vizijo in zrasel v Marezijazzmednarodno prireditev, ki ji v Sloveniji in daleč naokoli ni para. Jonas Kocher Sr...

Tisk Naslov S poezijo na olimpijado v Bukovje

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Večer; 108.000 Stran: 21 Površina: 291 cm2

Rubrika, Datum Koroška; 16. 9. 2015

Stran v zbirki:5

Avtor P.L.T.

Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Povzetek...sodelovati na Pesniški olimpijadi in ki jih bodo organizatorji izbrali na podlagi prijav. Vodja projekta Pesniška olimpijada Barbara Žvirc je v sodelovanju z Dravograd, KKŠ, ZKD in javnim zavodom Dravit že objavila natečaj JSKDza dijake in študente, natečaj za mlado pesniško olimpijado in fotografski natečaj v okviru...

Tisk Naslov Vedno nov ustvarjalni izziv

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Večer; 108.000 Stran: 20 Površina: 240 cm2

Rubrika, Datum Celjsko; 16. 9. 2015

Stran v zbirki:6

Avtor V. V. E.


Povzetek...slikarja Dušana Fišerja. Na ogled jih je postavilo dvanajst udeležencev delavnice s skoraj tridesetletno tradicijo. Kar 23 let je delavnica pod okriljem ( ) potekala v Šmartnem v Goriških Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti JSKDbrdih, zadnjih šest let pa jo gostijo v Šmartnem ob Paki. Vsako leto je tema drugačna, letos so se lotili upodabljanja...

Internet Naslov Finalisti prvega FeKK naprej v Villach!

Zaporedna št.4

Medij; Doseg Si21.com; 83.000

Rubrika, Datum Novice; 15. 9. 2015

Stran v zbirki:9

Avtor Unknown

Teme Kult3000

Povzetek...Festival kratkih Kraken – FeKK je v petih dneh dogajanja, razpetega med Slovensko kinoteko, letnim kinom Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova, , Tovarno ROG in hostlom Tresor, ponudil najboljše iz KULT3000regionalne kratkometražne produkcije. Poleg okrogle mize na temo mednarodnih koprodukcij in predavanja...

Novice Naslov Na Sigicu okrogla miza o avtorski zakonodaji in nepridobitnih kulturnih organizacijah

Zaporedna št.5

Medij; Doseg STA.si; 24.885

Rubrika, Datum Kultura; 15. 9. 2015

Stran v zbirki:10

Avtor STA


Povzetek...in podobnih malim akterjem, ne pa velikim uporabnikom. Primer iz prakse je predstavila pomočnica direktorja Javnega sklada za kulturo ( ) Marjeta Turk. Pod okriljem deluje okoli 5000 društev ljubiteljske kulture. Okoli JSKD JSKDpolovica vseh deluje na področju zborovstva, instrumentalne glasbe ali folklore. K...

3

Internet Naslov Odprtje razstave del, ki so nastala na 29. likovni delavnici Šmartno: Žanr – upodabljanje vsakdanjega življenja

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Domzalec.si;

Rubrika, Datum Ostalo; 15. 9. 2015

Stran v zbirki:14

Avtor Miha Ulčar


Povzetek...Galeriji Domžale je bilo v ponedeljek, 14. septembra 2015, odprtje razstave del, ki so nastala na 29. likovni delavnici Šmartno, ki jo je organiziral . Letošnje likovne delavnice, ki je potekala na Javni sklad RS za kulturne dejavnostitematiko žanra – upodabljanja vsakdanjega življenja, se je udeležilo dvanajst ljubiteljskih likovnikov iz...

Internet Naslov PREMIERA plesne predstave Odkrito-razkrito (Rajšek, Rupnik, Valdés) + Ples v mestu

Zaporedna št.7

Medij; Doseg Morel.si;

Rubrika, Datum Novice; 15. 9. 2015

Stran v zbirki:18

Avtor Morel

Teme Opus 1

Povzetek...akademiji Amsterdamse Hogeschool voor de Kunsten - MTD – Modern Theatre Dance. Vsako leto se je udeležil edinega tekmovanja slovenskega sodobnega plesa , Plesne miniature, ki ima v njegovem plesnem razvoju zeloOPUS 1pomembno vlogo. Bil je član Plesnega Foruma Celje. S celovečerno plesno predstavo Ionosfera 2...

Tisk Naslov Kar zasanjam se in kaj napišem

Zaporedna št.8

Medij; Doseg Gorenjski glas - Loške novice ; Stran: 23 Površina: 821 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 15. 9. 2015

Stran v zbirki:20

Avtor Zavrl Danica Žlebir


Povzetek...in mentorici Neži Maurer poslala pisma v pesmih. Ob smrti pesnika Tomaža Šalamuna je nastalo literarno razmišljanje. Ko se literarni ustvarjalci prek dobivamo v Škofji Loki, v Žireh, na javnega sklada za kulturne dejavnostiJesenicah, vsakokrat kaj nastane. Za pisanje bo spet več časa pozimi. Še bom pisala, če bo le kdo hotel brati." Marija...

GLASBADalibor MiklavčičKoncert v okviru Ljubljana Festivala.Ljubljana.Slovenska filharmonija. Ob 20. uri.Organista, čembalista, pianista in mojstraimprovizacije Daliborja Miklavčiča kritikiopisujejo kot karizmatičnega umetnika, kiuspešno krmari med povednoekspresivnostjo in brezhibno virtuoznotehniko. Tokrat bo predstavil glasbo W. A.Mozarta, koncert pa bo tudi svetovnapraizvedba na glasbilu iz skladateljevegačasa.Počeni škafiKoncert v okviru Jesenskih serenad.Ljubljana. Atrij Magistrata. Ob 20. uri.Počeni škafi igrajo ulični sving. Njihovamešanica avtorske glasbe in pesmi iz 20. ali30. let dvajsetega stoletja nagovarja širokkrog ljubiteljev glasbe, od tistih, kiprisegajo na tradicionalni swing in blues, doposlušalcev modernega akustičnega popa.Koncert bo z besedo povezovala Tina Uršič.

Matiss Čudars trioKoncert.Ljubljana. Bar Prulček. Ob 18. uri.Matiss Čudars (1991) je latvijski jazz kitaristin skladatelj. Njegova obetavnost izhaja izprepoznavnega zvoka, umetniškeintegritete, energičnih, a hkrati liričnihskladb, ki zadovoljijo okus ne le

povprečnega poslušalca, temveč tudipoznavalca in ljubitelja sodobnega jazza.

Big Band HroščiKoncert.Ljubljana. Hiša Slamič. Ob 20. uri.Poslanstvo Big Banda_ Hrošči sega dlje odigranja v big bandu. Želja po širjenju glasbevelikih jazz orkestrov je člane Big BandaHrošči pred desetimi leti spodbudila koblikovanju festivala Marezijazz, ki je kmalupo svojem nastanku presegel začetno vizijoin zrasel v mednarodno prireditev, ki ji vSloveniji in daleč naokoli ni para.Jonas Kocher Sr Irena TomažinKoncert.Ljubljana. MoTA - Muzejtranzitornih umetnosti. Ob 20. uri.Duo Jonas Kocher Sr Irena Tomažin je nastalposebej za letošnjo edicijo festivala SwissMusic Days 2015 in bo poleg Ljubljanenastopil še v Zagrebu in Skopju. Duet, ki gasestavljata dve od vodilnih figur slovenskein švicarske eksperimentalne glasbenescene, obljublja samosvojo zmes svobodnoimprovizirane glasbe, sodobne klasičneglasbe in vokalnega eksperimentiranja.

The SlackersKoncert.Ljubljana. AKC Metelkovamesto. Gala hala. Ob 21. uri.

The Slackers so inspirirani ininstrumentalno vzgojeni na koreninahjamajške ska/reggae glasbe, a v svojointerpretacijo jamajške glasbe spretnovpletajo dobršen del ameriške kitarsketradicije. V njihovi glasbi so namreč polegreggae, ska in rocksteadv elementovobčutno navzoči elementi starega bluesa,soula, ročka in r'n'b, kar kritiki poimenujejokot jamajški rock'n'roll.

ManaKoncert v okviru Festivala Maribor.Maribor. Dvorana Union. Ob 19.30.Nastopili bodo Richard Tognetti (violina),Satu Vanska (violina), Nathan Braude (viola),Jaka Stadler (violončelo), Polina Leschenko(klavir). Na koncertu bodo predstavili znanein manj znane bisere komorne glasbe:Chopinova in Dvofakova skladba soditaseveda k prvim, k drugim pa melodičnaSonata Rebecce Clarke.

Petra VidmarKoncert v okviru cikla Jesenske serenade.Medvode, Letni vrtKnjižnice Medvode. Ob 20. uri.Petra Vidmar je asistentka za tolkala naAkademiji za glasbo Ljubljana in solistka vSimfoničnem orkestru RTV Slovenija,sodeluje pa tudi z mnogimi drugimiorkestri. Koncert bo z besedo povezovalDejan Pevčevič.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik 16.09.2015 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 112.000

Stran: 27

Površina: 185 cm2 1 / 1

Dnevnik 16.09.2015 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 112.000 Kazalo

Stran: 27

Površina: 185 cm2

4

S poezijo na olimpijado v BukovjeŠirjenje literarne kulture in promocija poezije z noviminatečaji 16. Pesniške olimpijade, 5. Mlade pesniškeolimpijade in 2. FotopoezijeDravograjski dvorec Bukovje bo v za-četku novembra znova v znamenjupoezije - že šestnajsto leto zapored bogostil pesniške olimpijce, ki se bodoodločili sodelovati na Pesniški olimpi-jadi in ki jih bodo organizatorji izbralina podlagi prijav. Vodja projekta Pesni-ška olimpijada Barbara Žvirc je v sode-lovanju z JSKD Dravograd, KKŠ, ZKDin javnim zavodom Dravit že objavilanatečaj za dijake in študente, natečajza mlado pesniško olimpijado in foto-grafski natečaj v okviru pesnikovanja.

Vsi, ki bi želeli sodelovati na olim-pijadi (ki bo dvorcu 7. in 8. novembra),morajo prijavnico z izborom desetihavtorskih pesmi poslati najpoznejedo petka, 16. oktobra, na elektronskinaslov [email protected].Žirija bo najizrazitejšega avtorja nagra-dila z organizacijo lastnega literarnega

večera, s 75 razglednicami, na katerihbo natisnjen verz njegove pesmi, z naj-manj eno tiskano ali spletno objavonjegovih pesmi in s knjigo, ki jo bodoprejeli vsi udeleženci olimpijade. Sim-bolična kotizacija znaša deset evrov injo bodo povrnili s knjigo.

Natečaj za peto mlado pesniškoolimpijado, katerega tema je Moj svetje pravljica, pa je namenjen promoci-ji poezije in širjenju literarne kulturemed osnovnošolci in mlado poezijotudi predstaviti širši javnosti. Sodelu-jejo lahko osnovnošolci (v dveh kate-gorijah, in sicer od prvega do četrtegarazreda in od petega do devetega ra-zreda), s pomočjo staršev ali učiteljevlahko pesem v slovenskem jeziku po-šljejo do omenjenega datuma, torejnajpozneje do 16. oktobra. Nagradilibodo tri avtorje, ki bodo najbolj domi-

šljijsko in inovativno orisali svoj svetkot pravljico in jih bodo povabili tudina zaključni literarni večer v Bukov-je, kjer bodo lahko svojo pesem pred-stavili občinstvu. Oba natečaja bostaže drugo leto zapored nadgrajena sfoto natečajem, ki že poteka, tema paje Med vrsticami - odkrivanje skrite/skrivnostne povezave med fotografijoin literarnim ustvarjanjem, pri čemerje interpretacija prepuščena avtorju.Izbor nagrajencev bo opravila žirija vsestavi Matic Borko vič (profesionalnifotograf pri Foto Čorba, s. p.), MetkaJeromelj (profesionalna fotografinja)in Katja Smolar (ljubiteljska fotogra-finja). Po podatkih Barbare Žvirc je v15 letih sodelovalo prek 200 študen-tov (nekateri tudi večkrat), odkar soleta 2011 začeli Mlado pesniško olim-pijado, pa so prejeli več kot 600 pesmiosnovnošolcev iz prek 40 slovenskihosnovnih šol in podružnic, sodelova-lo je še okoli 20 mentorjev. Na prvifotografski natečaj se je lani odzvaloosem fotografov, (pit)

_________________~

___________________ ~^¥<?<Vi___________3 ii^______^^^--^U^_^__^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_t^^^-^t

(a_ 1^\_^_1_% ._- .JLl. _" ji^^V^^^^^^H feflW^_i_t^__—&_W&-^^Jk^^-—-w4E&-lS~—Z-__ m —WkSL_&~^9tfi-f- -^ _mj-W\^B^^t^^P^k ' l____?4S_^---------^9____r m—~^^^ jCl^______________________________RV^9

Poletni kulturni utrip dvorca Bukovje se preveša v jesen, ko bo eden od dogodkov Pesniška olimpijada. (Kar n Potočnik)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 16.09.2015 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 108.000

Stran: 21




Stran: 21

Površina: 291 cm2

5

Vedno nov ustvarjalni izzivDela, ki so nastala avgustana likovni delavniciŠmartno v Šmartnemob Paki, na ogledv Galeriji Domžale

V Galeriji Domžale so v ponedeljekodprli razstavo Žanr. Na ogled so dela,nastala na likovni delavnici Šmartnopod vodstvom in mentorstvom aka-demskega slikarja Dušana Fišerja. Naogled jih je postavilo dvanajst udele-žencev delavnice s skoraj tridesetletnotradicijo. Kar 23 let je delavnica podokriljem Javnega sklada RS za kultur-ne dejavnosti (JSKD) potekala v Šmar-tnem v Goriških brdih, zadnjih šest letpa jo gostijo v Šmartnem ob Paki.

Vsako leto je tema drugačna, letosso se lotili upodabljanja vsakdanjegaživljenja v različnih umetnostnih zvr-steh in se spraševali o pomenu in vlogižanra ter iskali odgovore na vprašanje,ali je žanr v likovni umetnosti danessploh možen in smiseln. "Namen de-lavnic je raziskovanje in preizkuša-nje sodobnih likovnih pristopov inpraks. Delavnica je zaradi posebnegaprograma in načina dela posebnost vslovenskem prostoru. Poudarek je naskupinskem delu, v okviru dogovorje-nih izhodišč pa vsak udeleženec iščeosebni likovni izraz," je povedala An-dreja Perko, svetovalka za likovno de-javnost JSKD.

Zaradi raznolikosti vsebin in pri-stopov se mnogi ljubiteljski ustvarjal-ci vračajo na delavnico, saj je zanje tovedno nov izziv. Letos je bila le ena, kise je delavnice udeležila prvič, in sicerSrna Mandič iz Ljubljane. Drugi ude-leženci so bili še Edita Marija Černelč

)i____Wk*^^_\\\\\\\_______mi ______!

Večina del je skupinskih, tudi akt iz kartona. (Arhiv JSKD)

in Alenka Stante iz Ljubljane, JožicaČučnik iz Dobrniča, Zoja Fišer s Ptuj-ske Gore, Bernardina Paj iz Makol,Tomaž Skulj in Maja Sajovic Verbo-le iz Kamnika, Tanja Sokolov Boh izŠkofje Loke, Tanja Kržan iz Brežic,

Danica Sraj in Veronika Zidanek izRadomelj. Delavnica je bila v avgu-stu. Sklenili so jo z enodnevno razsta-vo v Šmartnem ob Paki, v Domžalahpa bo na ogled do sobote, 19. septem-bra, (vve)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 20




Stran: 20

Površina: 240 cm2

6

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

TOREK, 15. SEPTEMBER 2015 DRUŠTVO ZA UVELJAVLJANJE KRATKEGA FILMA KRAKEN

Mednarodni festival kratkega filma K3

Jutri, 16. septembra, se v Villachu pričenja mednarodni festival kratkega filma K3, nakaterem bodo v tekmovalnem programu predvajani tudi slovenski finalistiljubljanskega filmskega festivala FeKK. K3 filmski festival povezuje filmskeustvarjalce avstrijske Koroške, FurlanijeJulijske krajine in Slovenije. Letos poteka vVillachu vse do 20. septembra, sicer pa tudi v mestih Udine, Klagenfurt in Ljubljana.S kratkim filmom treh različnih dežel presega žanrske in kulturne omejitve terzdružuje v prizadevanju po kreativnosti in raziskovanju te perspektivne in zanimivefilmske forme. Letos se bodo za njihovo denarno festivalsko nagrado potegovali tuditrije filmi (Indigo, Plavanje, Number 3), ki so bili izbrani v sklopu slovenskega

Finalisti prvega FeKK naprej v Villach!

Si21.com 15.09.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 83.000

Vir 1 / 3



Vir

7

https://www.si21.com/Film/Finalisti_prvega_FeKK_naprej_v_Villach/

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

tekmovalnega programa FeKK.

Konec avgusta, natančneje med 24. in 28., je Ljubljano preplavil 1. mednarodnifestival kratkega filma FeKK. Festival kratkih Kraken – FeKK je v petih dnehdogajanja, razpetega med Slovensko kinoteko, letnim kinom Slovenske kinoteke naMuzejski ploščadi Metelkova, KULT3000, Tovarno ROG in hostlom Tresor, ponudilnajboljše iz regionalne kratkometražne produkcije. Poleg okrogle mize na temomednarodnih koprodukcij in predavanja o low budget filmskih podvigih je bilaosrednja pozornost namenjena tekmovalnemu programu kratkih filmov iz Slovenije indržav bivše Jugoslavije. Med njimi je mednarodna žirija v sestavi Andreja Korovljeva,Urše Menart in Dominika Tschütscherja dosodila festivalni zmagovalni film Sve jeviše stvari koje dolaze v režiji Jelene Gavrilović. Žirija je film opisala kot »čudovitozgodbo o posameznici, ki se trudi, da bi njena družina funkcionirala tudi v tehdisfunkcionalnih časih«.

Med finaliste za tekmovalni program mednarodnega festivala kratkih filmov K3 so setako uspešno uvrstili še filmi: Indigo (Fabris Šulin), Plavanje (Katarina Rešek) , Number 3 (Pierre Martin, Camille Tang Quynh, Kris Van Den Bluck, Jasna Merklin).

Posebne omembe so si svojim delom prislužili: Ana trg (Jelena Novaković), Probudi me (Dea Jagić), Dosta dobra lamperija (Rastko Petrović).

V netekmovalnih sklopih smo med drugim obeležili tudi 20. let delovanja SFC zizborom najuspešnejših slovenskih kratkometražcev, si ogledali najbolj sveže izdelkeprodukcije Luksuz, kot tudi Animatekin otroški program Rumeni slon, najboljšeAGRFT filme lanskega leta, ameriški program Housebound Tour, sklop filmskihnapovednikov Bprodukcije Trailerama, jagodni izbor kratkometražcev festivalaMotovun ter eksperimentalni »instant kult« Neznane energije,neidentificirana čustva režiserja Daliborja Barića. Gostili smo preko 1500obiskovalcev, slovenskih režiserjev, režiserk in mednarodnih avtorjev. Med njimi sobili tudi Luka Curčić, Filip Cetković, Karlo Vorih, Jelena Novaković, Jelena Oroz, DeaJagić, Anna Winter.

Društvo za uveljavljanje kratkega filma Kraken tako zaradi številnih zadovoljnih innavdušenih gledalcev razmišlja že o naslednjem festivalu, takrat s še večjo medijsko


Doseg: 83.000

Vir 2 / 3



Vir

8


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

in finančno podporo. Vendar to ne pomeni, da Kraken počiva na lovorikah, temvečnaprej načrtuje celoletno pestro dogajanje projekcij, diskusij in izobraževanj napodročju kratkih filmov, zato vabi na kratke prireditve v Slovensko kinoteko in hostelTresor ter drugje po Sloveniji (in v kratkem tudi v tujini).

Foto: Maja Zupanc


Doseg: 83.000

Vir 3 / 3



Vir

9


STA.si 15.09.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 24.885

18:01

Vir 1 / 1

Na Sigicu okrogla miza o avtorski zakonodaji in nepridobitnih kulturnih organizacijahNa Sigicu okrogla miza o avtorski zakonodaji in nepridobitnih kulturnih organizacijahLjubljana, 15. septembra - V prostorih Sigica je potekala okrogla miza o tem, kako nova zakonodaja o avtorski in sorodnihpravicah obravnava nepridobitne kulturne organizacije. Udeleženci so izpostavili, da bi bilo treba v zakonu status nepridobitnih uporabnikov avtorskih del bolje določiti, v ospredju pa je bilo vprašanje, ali novela zares deluje v prid avtorjem.Na današnji okrogli mizi so skušali sogovorniki osvetliti težave, s katerimi se pri prenovi avtorske zakonodaje srečujejo nepridobitne organizacije s področja kulture. Koncertni organizatorji, ki svojo dejavnost opravljajo nepridobitno, morajo na primer za koncert nameniti kar nekaj denarja za plačilo avtorskih pravic kolektivnim organizacijam, kar je paradoks.Glasbeni producent in aktivist Janez Križaj je opozoril, da se avtorska pravica ne ukvarja z nekomercialno rabo. V osnovi je vezana na komercialno, v smislu, da je treba plačati nekaj od česar se okoristiš. Na koncu pa kolektivne organizacije največ denarja poberejo prav mladinskim klubom in podobnih malim akterjem, ne pa velikim uporabnikom.Primer iz prakse je predstavila pomočnica direktorja Javnega sklada za kulturo Marjeta Turk. Pod okriljem (JSKD) JSKDdeluje okoli 5000 društev ljubiteljske kulture. Okoli polovica vseh deluje na področju zborovstva, instrumentalne glasbe ali folklore. K Sazasu so že pred leti pristopili z željo, da bi te dejavnosti obravnavali kot specifične in jim zaračunavali nižje tarife. Dolgo so se pogajali za sporazum, ki ga sedaj na dve leti obnavljajo.Na so dali izdelati tudi študijo, ki dokazuje, da se v tujini za specifične zvrsti obračunava nižje tarife. Praksa v tujini JSKDje tudi, da kolektivna organizacija v teh primerih določi pavšal in ga nato pobere vsem uporabnikom.Rešitev bi bila tudi v tem, da bi se glasbeniki sami dogovarjali o tarifah, ki bi jih za rabo avtorskih pravic zaračunali takšnim uporabnikom. Na vprašanje moderatorja Petra Baroša, generalnega sekretarja pri Sigicu, na kakšen način bi glasbeniki določali ceno svojega dela v primeru komercialne ali nekomercialne rabe, je Križaj odgovoril, da bi bil uporabenparameter bruto inkaso od celega dogodka.Kljub vsemu pa je potrebna previdnost, je opozoril Križaj, saj ne bi bilo smiselno, da se avtorjem znižuje dobiček, če se njihova dela predvajajo v kulturnih ustanovah z nizkim dobičkom. Rešitev vidi v tem, da bi iz promocijskega sklada vzeli razliko in bi na koncu dobili enak honorar, kot če bi bile tarife normalne.Odvetnica Urša Chitrakar je dejala, da predlog zakona imetniku avtorskih pravic resda omogoča večjo razpolagalno svobodo ter to, da sam dovoljuje nekomercialno rabo svojih del in si sam izbira kolektivno organizacijo, a se ji dozdeva, da gre na koncu vse v smer, da se uporabnikom olajša to, da se jim ni treba več samim pogajati.Sama ima slabe izkušnje pri pogajanjih s kolektivnimi organizacijami, ker so izjemno toge in ne sprejemajo, da se spremembe dogajajo tudi na ravni uporabe: "Ne vem, če bomo s tem besedilom zares dosegli kakšen učinek."Okrogle mize se je udeležil tudi Dušan Pšeničnik, direktor direktorata za notranji trg na gospodarskem ministrstvu, ki je pristojen za pripravo zakona. Poudaril je, da je osnovni namen predlagatelja, da se avtorju znotraj kolektivnega upravljanja določi mesto, ki mu pripada, in dejal, da so v času javne razprave do konca septembra veseli vseh konkretnih pripomb.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

STA.si 15.09.2015 TorekDržava: Slovenija


18:01

Vir

10

https://www.sta.si/2175547/na-sigicu-okrogla-miza-o-avtorski-zakonodaji-in-nepridobitnih-kulturnih-organizacijah

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Razstave | 15. sep 2015

Odprtje razstave del, ki so nastala na 29. likovni delavniciŠmartno: Žanr – upodabljanje vsakdanjega življenja

Дошло је до грешке.

Покушајте да гледате видео на www.youtube.com или омогућите JavaScript, ако јеонемогућен у прегледачу.

V Galeriji Domžale je bilo v ponedeljek, 14. septembra2015, odprtje razstave del, ki so nastala na 29. likovnidelavnici Šmartno, ki jo je organiziral Javni sklad RSza kulturne dejavnosti. Letošnje likovne delavnice, kije potekala na tematiko žanra – upodabljanjavsakdanjega življenja, se je udeležilo dvanajstljubiteljskih likovnikov iz različnih likovnih društev, kiso pod mentorstvom akademskega slikarjaspecialista Dušana Fišerja ustvarili izjemna dela, tapa so sedaj do 19. septembra na ogled v GalerijiDomžale.

Namen letošnje 29. likovne delavnice je biloraziskovanje in preizkušanje sodobnih likovnih praks.Poudarek je bil na skupinskem delu, v okvirudogovorjenih oblikovnih izhodišč pa je vsak udeleženec iskal svoj individualni izraz. Vsebinsko izhodišče je bilatradicionalna umetniška zvrst – upodabljanje vsakdanjega življenja. Udeleženci so analizirali pomen in vlogo žanra iniskali odgovor na vprašanje, ali je žanr danes sploh možen in smiseln. Delo je potekalo v smislu aktualizacije inkonceptualizacije žanra.

Na odprtju razstave, ki jo je vodila koordinatorica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostaveŠmartno, Tatjana Vidmar, sta v kulturnem programu sodelovala tolkalista Gašper Obšteter in Grega Plamberger, kista zaigrala na razstavljene lonce. Nekaj besed o letošnji likovni delavnici je povedal mentor Dušan Fišer. Vsi prisotni

Domzalec.si 15.09.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg:

Vir 1 / 4


Doseg: Kazalo

Vir

11

http://www.domzalec.si/odprtje-razstave-del-ki-so-nastala-na-29-likovni-delavnici-smartno-zanr-upodabljanje-vsakdanjega-zivljenja

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

udeleženci likovne delavnice so prejeli praktična darila. Predsednica Likovnega društva Senožeti Radomlje, DanicaŠraj, pa je ob koncu koordinatorju Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Domžale, PavletuPevcu v zahvalo za vso pomoč izročila darilo, saj v kratkem odhaja v pokoj.

Udeleženci 29. likovne delavnice Šmartno so bili: Edita Marija Černelč (Ljubljana), Jožica Čučnik (Dobrnič), TanjaKržan (Brežice), Srna Mandič (Ljubljana), Bernardina Paj (Makole), Tomaž Skulj (Kamnik), Maja SajovicVerbole(Kamnik), Tanja SokolovBoh (Škofja Loka), Alenka Ana Stante (Ljubljana), DanicaŠraj (Radomlje), Veronika Židanek(Radomlje) in Zoja Fišer (Ptujska gora).

Razstava bo v Galeriji Domžale na ogled do 19. septembra 2015, vsak dan med 10. in 12. ter 16. in 18. uro.

Več fotoutrinkov z odprtja razstave si lahko ogledate TUKAJ.Avtor: Miha Ulčar; Foto, video: Miro Pivar

Fotogalerija


Doseg:

Vir 2 / 4


Doseg: Kazalo

Vir

12


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Vir 3 / 4


Doseg: Kazalo

Vir

13


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Vir 4 / 4


Doseg: Kazalo

Vir

14


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

slika

Odkritorazkrito15. september ob 20:00, Velika dvoranaPles in gledališče S plesnimi soli se predstavljajo trije novi članimednarodnega plesnega ansamblaEnKnapGroup: Nik Rajšek, Anja Rupnik inVeronika Valdés. Vsak od njih bo pod skupnimnaslovom večera Odkritorazkrito v svojemdelu razkril svoj plesni izraz:

Nik Rajšek: Tako, kot je

Anja Rupnik: Vrnitev

Torek, 15. september 2015 07:54Kultura/SlovenijaPREMIERA plesne predstave Odkritorazkrito (Rajšek, Rupnik, Valdés) + Ples v mestu

Morel.si 15.09.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg:

07:54

Vir 1 / 4


Doseg: Kazalo

07:54

Vir

15

http://morel.si/Kultura/PREMIERA_plesne_predstave_Odkrito-razkrito_Rajsek_Rupnik_Valds__Ples_v_mestu/

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Anja Rupnik: VrnitevVeronika Valdés: 3003

Od svoje ustanovitve pred 8 leti je ansambelEnKnapGroup, ki ga umetniško vodi koreografin ustanovitelj Zavoda ENKNAP Iztok Kovač,sodeloval z več kot 30 slovenskimi inmednarodnimi koreografi ter gledališkimirežiserji, ter ustvaril več kot 20 celovečernihpredstav in plesni film. Svoj repertoarpredstavlja z več kot 50 uprizoritvami letno nadomačih odrih ter rednimi mednarodnimiturnejami. ENKNAP spodbuja in podpira tudisamostojna dela plesalk in plesalcevEnKnapGroup, ki so kot avtorji doslej ustvarili6 lastnih del

_____________________________________________ PLES V MESTUUrbani plesni dogodek plesni sprehodpo Mostah17:30 IN 18:00 Ples je povsod, le odkriti ga moramo! Nasprehodu po mestu v dobri uri in polodkrivamo ples, ki se skriva na različnihneobičajnih lokacijah: na mostu, v cerkvi,glasbeni šoli, zdravstvenem domu, športnemparku ... Ples v mestu (originalno: HiddenDance Walk, sprehod po skritem plesu), jekoncept, ki ga je v Nemčiji uspešno razvilHonne Dohrmann, direktor oddelka za ples vgledališču Staatstheater Mainz ter kuratorplesnih festivalov v Meinzu andLudwigshafenu.Dve skupini bosta po skritemplesu v mestu v angleškem oziromaslovenskem jeziku popeljala Dohrmann inIztok Kovač, direktor Zavoda ENKNAP inumetniški vodja Španskih borcev. Angleškaskupina krene izpred Španskih borcev ob17:30 pod vodstvom Honneja Dohrmanna,slovenska pod vodstvom Iztoka Kovača pa ob18:00. Le 25 udeležencem posameznega sprehoda

bo skriti ples v 100 minutah predstavljalo kar


Doseg:

07:54

Vir 2 / 4


Doseg: Kazalo

07:54

Vir

16


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

bo skriti ples v 100 minutah predstavljalo kardo 70 plesalcev in prostovoljcev – izjemnaizkušnja, o kateri navdušeni udeleženciplesnega sprehoda še dolgo govorijo!

Obvezne so predhodne prijavena: goran.pakozdi@enknap.comali 040 463762.Število mest je omejeno! .____________________________________________

ODKRITORAZKRITOAVTORJI IN IZVAJALCI Nik Rajšek, Slovenija, član EKG od junija 2015.Nik Rajšek je ki je po končani gimnaziji za sodobni ples v Ljubljani odšel vAmsterdam, kjer je končal študij na plesni akademiji Amsterdamse Hogeschool voorde Kunsten MTD – Modern Theatre Dance. Vsako leto se je udeležil edinegatekmovanja slovenskega sodobnega plesa OPUS 1, Plesne miniature, ki ima vnjegovem plesnem razvoju zelo pomembno vlogo. Bil je član Plesnega Foruma Celje.S celovečerno plesno predstavo Ionosfera 2 je gostoval v Singenu, Nemčija in naMacau, Kitajska (2010). Sodeloval je z različnimi koreografi – Tina Eder Dobaj,Gregor Kamnikar, Matjaž Farič in Iztok Kovač. Leta 2011 je pod okriljem režiserjaMatjaža Bergerja koreografiral in nastopal na državni proslavi ob dnevu državnosti in20. obletnici osamosvojitve na Kongresnem trgu v Ljubljani. Leta 2014 pa jepredstavil svoj solo Instinkt. Ustvarjalec EnKnapgroup je postal leta 2015.

Anja Rupnik, Hrvaška (1992), članica v okviru projekta EKG+, ansambel zasodobni ples, od januarja 2015.Anja je diplomirala na Akademiji za ples v Ljubljani, na programu za jazz in sodobniples. Pred tem se je izobraževala na področju klasičnega baleta in hiphopa.V svetu sodobnega plesa se je formirala pri plesnih pedagogih, kot so Kjara Starič,Gregor Luštek in Rosana Hribar, Eulalia Ayguade Farro, Joe Alegado in Maša Kolar.Kot plesalka je sodelovala pri raznih produkcijah v sklopu HNK Ivana PlemenitogZajca iz Reke, z dvema soplesalkama pa je soustvarila predstavo HERmina, ki je bilapredstavljena v Sloveniji in na Hrvaškem. Ustvarjalka skupine je postala leta 2015.

Veronika Valdés, Slovenija (1992), članica EKG od julija 2015.Veronika je končala oddelek za sodobni ples na Konservatoriju za glasbo in baletLjubljana, nato na Umetniški gimnaziji smer sodobni ples. Leta 2011 je maturiralain študij nadaljevala na Akademiji za ples Ljubljana. Prvič se je kot avtoricakoreografije skupaj z Enyo Belak, Mašo Hawlina in Jerco Rožnik Novak preizkusilapri projektu ”The Daddy project ” (2012 PTL). Sledil je prvenec Dan Potem (2012PTL), plesna predstava ”4 v vrsto” (2014 Festival Velenje) in ”Profil in kazen” (2014Cankarjev dom). Pri drugih projektih je sodelovala tako z domačimi kot tujimirežiserji in koreografi (Matjaž Pograjc, Brane Potočan, Jana Menger, Vita Osojnik,Gregor Luštek in Rosana Hribar, Gabriela Steininger, Jack Gallagher, Robert Clark,Maja Milenovič Workman itd.). Za svoje ustvarjanje je prejela več nagrad: nagradoKsenije Hribar za perspektivno plesalko, plaketo Alexander Izrailovski (Beograd),jubilejno značko Mete Vidmar (Slovenija), pvo nagrado na tekmov anju Opus1 (2009in 2011). Veronika se udeležuje številnih izobraževanj na področju plesa in kotplesna pedagoginja poučuje sodobni ples. Od leta 2013 se ukvarja tudi z avtorskoglasbo. Ustvarjalka skupine EnKnapGroup je postala leta 2015. ______________________________________ Avtorji in izvajalci: Nik Rajšek, Anja Rupnik, Veronika Valdés


Doseg:

07:54

Vir 3 / 4


Doseg: Kazalo

07:54

Vir

17


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Oblikovanje svetlobe: Leon CurkTehnična izvedba: Leon Curk, Omar IsmailProjekcije: Omar IsmailKostumografija: Sara Smrajc ŽnidarčičIzvršna producentka: Katja GabrijelčičProdukcija: Zavod ENKNAP


Doseg:

07:54

Vir 4 / 4


Doseg: Kazalo

07:54

Vir

18


Kar zasanjam sem kaj napišemMarija Krajnik iz Reteč se je v aktivnidobi ukvarjala s številkami, ko pa jepred dobrima dvema desetletjemafirma, kjer je delala, ob razpaduJugoslavije izgubila tamkajšnje trge inzačela odpuščati, je tudi Marija odšlav prezgodnji pokoj in je dejala, zdajbom pa pisala.

DANICA ZAVRL ŽLEBIR, FOTO: MATIC ZORMAN

Doslej je izdala tri knjige, pesmi Gube na njenem obrazuter prozni deli Korenine belih brez in Svet je svet in lep,objavlja pa tudi v več literarnih revijah. Kaj trenutno pišete?"Letos nisem veliko pisala, kanalizacija, ki jo gradijo ponaseljih, nam je vsem vzela veliko časa in energije. Kdajpa kdaj pa tudi kaj napišem: zadnjič sem svoji prijate-ljici in mentorici Neži Maurer poslala pisma v pesmih.Ob smrti pesnika Tomaža Šalamuna je nastalo literar-no razmišljanje. Ko se literarni ustvarjalci prek javnegasklada za kulturne dejavnosti dobivamo v Škofji Loki, vŽireh, na Jesenicah, vsakokrat kaj nastane. Za pisanjebo spet več časa pozimi. Še bom pisala, če bo le kdo hotelbrati."

Marija Krajnik

j LEHAICVA JlUSTO- 87S^-SMi -Bo Janka Primožič-Tavčar, mag. farm.

j '^HSmjjBm s P 0 dnji trg 8, 4220 Škofja Loka| ". iW||l telefon: 04/506-21-00

_______________4 - - 'jjfejîi riMKWB?__i __________% __\W_7i___BW »|ffl „ jtt>- -g m J&. ——uumrt 1 M ' lil] UMffl ______HI___9_________ ~\i'H V iV i m, ',,,||- * - ; wr ..Lî__n ?u^H_K_Hr^

_______! m3__\ ____^_____)>V^4_r4_'___7^"' vl ? l~_^___m^âtF^Kt_______\ mtm_-_-----------_--B----^-\

__wl___^f^_-_. A_m_\j_* g^^ -*m& «___________________________________

Zdravila na recept in brez recepta Kozmetika inizdelki za nego kože DECLARČ, VICHY, NUXE, EUCERIN in Bl-ODERMA ORGANSKA KOZMETIKA BORN TO BIO, COTTAGE,KANU in SHEALIFE KRISTALNA MILA ZA KOŽO SAVONSGEMME za vse tipe kože (vsebujejo naravne sestavine) NARAVNE BARVE ZA LASE MAX COLOR VEGETAL NATURAL-TECH - DAVINES linija šamponov z naravnimi sestavinami SOMATOLINE COSMETIC in CELL REDUCE za vitkejšo po- j

j stavo in odpravljanje celulita ter preparati za uravnavanjej telesne teže Bralna očala Prehranska dopolnila

in parenteralna prehrana j(fe Medicinske nogavice Sanitetni Jft Sk PJf| material« velika izbira čajev EEg j

| Zasebna Lekarna Mesto-37 se nahaja v samem sredi- j šču Škofje Loke, v starem mestnem jedru na Spodnjem

I trgu. Njena ustanoviteljica, koncesionarka Janka Primo- ;žič - Tavčar jo je odprla leta 1 993 in bo tako v začetku ]novembra z ekipo praznovala že 22-letnico delovanja. !Lekarna izdaja tako zdravila na recept kot brez recep- j;ta ter vse ostale izdelke, ki so namenjeni ohranjanju in i |krepitvi vašega zdravja. Poleg zdravil in medicinskih |jpripomočkov nudi tudi kvaliteten izbor kozmetike in \\izdelkov za nego. Obiščite lekarno tudi v jesenskih in \ \

i zimskih dneh, ko je imunski sistem na veliki preizkušnji, jij Prehitite gripo, prehladna obolenja in druge sezonske i jj bolezni ter zaščitite telo pred virusi. jI

; 2

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Gorenjski glas - Loške novice 15.09.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 23



Doseg: Kazalo

Stran: 23

Površina: 821 cm2

19

Kako se je potem, ko ste šli v zgod-nji pokoj, začelo vaše pisanje?"Ob odhodu v pokoj sem se odločila:zdaj bom pa pisala. Začela sem obi-skovati Žabotove literarne delavnicein pozneje v Kranju tudi pri Mihi Mo-horju in Neži Maurer. Spočetka sempisala pesmi, potem prozo. Na delav-nicah je bilo treba vsakokrat za nalo-go kaj napisati. O čem naj bi pisala, čene o tistem, kar najbolje poznam. Ro-jena sem med drugo svetovno vojno,v času po njej pa je oblast preganjalaburžuje, špekulante, trgovce ... Mojamama je bila trgovka in so ji leta 1948ukinili trgovino. Od malih nog je bilatrgovka in ob tem dejanju je bilo, kotbi ji iztrgali srce. Živeli smo na Sovo-

dnju, kjer je po prvi svetovni vojni po-tekala rapalska meja, in v trgovino soprihajali mnogi ljudje. Cvetel je tudi"šverc" (v posebnem oddelku idrijske-ga muzeja, posvečenem "švercu", je

omenjena tudi moja mama). Pri nasso se ljudje zbirali tudi potem, ko nibilo več trgovine, in tam sem poslu-šala mnoge zgodbe, ki sem jih pozne-je zapisala. Izguba mamine trgovinemi je ostala močno v spominu in mespodbodla, da sem začela pisati o svo-ji družini. Šla sem po družinski sledi,po očetovi in mamini strani. Moj očeMatija (Matic) Debelak je bil iz StareOselice z velike kmetije, mama MalkaKacin pa s Podjelovega Brda z manjšekmetije, kjer je bila tudi trgovina. To jebila osnova za knjigo Korenine belihbrez, ki sem jo začela pisati tako rekočna sredini."D Kako ste se lotili raziskovanjadružinske zgodovine?"Začela sem iskati najprej na občini,kjer mi je neki rejeni gospod dejal, dane morem dobiti podatkov. Potem semšla v župnišče, kjer sem črpala iz tam-kajšnjih knjig, najprej na Novi Oselici

in v Poljanah, pa v nadškofijskem or-dinariatu, šla sem tudi v mestni ar-hiv v Škofji Loki, iskala v Blaznikovihknjigah, v knjigi zgodovinarja FrancaKosa, ki je raziskoval tudi freisinškozgodovino ... Vse to sem študirala de-set let in na koncu je nastala knjigazgodb, ki priča o petstoletni zgodovininašega rodu." Zakaj ste jo naslovili prav Kore-nine belih brez, saj breze niso ravnoznačilno drevo teh krajev?"Breza res ni drevo, ki bi bilo značilnoza te kraje, a pred leti smo imeli bre-ze na domačem vrtu v Retečah. Pač pase mi breza zdi kot nekakšno ženskodrevo, jaz pa sem družinsko zgodo-vino raziskovala bolj po ženski liniji.Kot rečeno, moja mama je bila trgov-ka, trgovino je imela že njena mama.Moj oče pa je bil fotograf, tega poklicase je izučil potem, ko je bil na soškifronti ranjen, izgubil je roko. Knji-ga Korenine belih brez je opremljenatudi s številnimi fotografijami iz dru-žinske zgodovine. Najstarejša je iz leta1902."D To knjigo bi lahko šteli za vašeživljenjsko delo. Pred njo so nastalepesmi, za njo še bolj razmišljujočiSvet je svet in lep ..."Ja, kar zasanjam se in kaj napišem.Vodi me domišljija, tako sem denimonaredila domišljijske intervjuje z Iva-

nom Groharjem, Ivanom Cankarjem,svojo zgodbo pripovedujeta oglejskikancler Paolo Santonino in brižinskiškof Abraham ... Intervjuji s pokojni-ki, to je nekaj finega, saj mi ne morejonič ugovarjati ... "

Vrsto let vodite tudi literarno sek-cijo kulturnega društva v Retečah,kaj poleg tega še počnete?"V domačem kulturnem društvu vo-dim literarno sekcijo in tradicional-no vsako leto pripravimo proslavo zaslovenski kulturni praznik, ki jo polegdomačih rado obiskuje tudi občinstvood drugje. Sicer pa se v Loki velikodogaja, rada obiskujem tamkajšnjeprireditve, z možem sva tudi velikaljubitelja likovne umetnosti in zvestaobiskovalca razstav. Slike imava zelorada, tudi kupujeva jih in nič zato,če se mora večjim formatom iz hišeumakniti kaka omara."

Zadnja knjiga Marije Krajnik Svet je svet in lep je zbir trehsklopov kratkih zgodb: Pogovori in razmišljanja, Pravlence oLepoti in Brodarjevo Srce. Knjigo je posvetila možu Marjanuin sinovoma Robertu in Rolandu. Družinska kronika Koreninebelih brez, ki seže petsto let nazaj v rodovino Jezerškov izStare Oselice, od koder izvira Marijin oče Matic Debelak, in kPodčrtarskim iz Podjelovega Brda, ki so rod njene mame Malkepa je posvečena že naslednjemu rodu, Marijinim trem vnukomin vnukinji.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 23



Doseg: Kazalo

Stran: 23

Površina: 821 cm2

20

zbirka medijskih objav - jskd.si · primer iz prakse je predstavila pomočnica direktorja javnega...

Documents