zatiranje plodove vinske muŠice drosophila suzukii (matsumura)) na vinski … · 2020. 3. 31. ·...

UNIVERZA V LJUBLJANI

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA AGRONOMIJO

Aleks BORDON

ZATIRANJE PLODOVE VINSKE MUŠICE (Drosophila

suzukii (Matsumura)) NA VINSKI TRTI (Vitis vinifera L.)

DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni študij - 1. stopnja

Ljubljana, 2018

UNIVERZA V LJUBLJANI

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA AGRONOMIJO

Aleks BORDON

ZATIRANJE PLODOVE VINSKE MUŠICE (Drosophila suzukii

(Matsumura)) NA VINSKI TRTI (Vitis vinifera L.)

DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni študij - 1. stopnja

PEST MANAGEMENT OF SPOTTED WING DROSOPHILA (Drosophila

suzukii (Matsumura) ON GRAPEVINE (Vitis vinifera L.)

B. SC. THESIS

Academic Study Programmes

Ljubljana, 2018

Bordon A. Zatiranje plodove vinske mušice (Drosophila suzukii (Matsumura) na vinski trti (Vitis vinifera L.).

Dipl. delo (UN). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2018

II

Diplomsko delo je zaključek Univerzitetnega študija Kmetijstvo – agronomija – 1. stopnja.

Delo je bilo opravljeno na Katedri za agronomijo.

Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorja diplomskega dela imenovala prof.

dr. Denisa Rusjana.

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik: prof. dr. Metka HUDINA

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo

Član: prof. dr. Denis RUSJAN


Član: doc. dr. Katarina KOS


Datum zagovora:



III

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Du1

DK UDK 634.8:632.77(043.2)

KG vinska trta, plodova vinska mušica, Drosophila suzukii, varstvo rastlin

AV BORDON, Aleks

SA RUSJAN, Denis (mentor)

KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Univerzitetni

študijski program prve stopnje Kmetijstvo - agronomija

LI 2018

IN ZATIRANJE PLODOVE VINSKE MUŠICE (Drosophila suzukii (Matsumura)) NA

VINSKI TRTI (Vitis vinifera L.)

TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij - 1. stopnja)

OP VI, 15 str., 1 pregl., 13 sl., 15 vir.

IJ sl

JI sl/en

AI Plodova vinska mušica (Drosophila suzukii (Matsumura)) je škodljivec, ki je bil v

Evropo vnesen iz Azije. V Sloveniji je bila prvič odkrita leta 2010, danes pa je že

splošno razširjena po celotni Sloveniji. Je izrazit polifag, ki napada številne sadne

vrste. Med ostalimi sadnimi vrstami v zadnjih letih povzroča škodo tudi na vinskem in

namiznem grozdju. Plodova vinska mušica odlaga jajčeca v še zoreče ali že zrele

jagode, saj ima v primerjavi z ostalimi vinskimi mušicami to prednost, da s svojo zelo

robustno in žagasto leglico brez težav odlaga jajčeca v popolnoma zdrave in cele

jagode. Zoper tega škodljivca so najbolj učinkoviti insekticidi iz skupine piretroidov in

spinosad. Na biotični pa jo je možno zatirati tudi s pomočjo parazitoidov bub

Pachycrepoideus vindemmiae (Rondani) in Trichopria drosophilae (Perkins). Namen

te diplomske naloge je podati pregled že ugotovljenih dejstev o plodovi vinski mušici

in raziskati čemu bo v prihodnosti še potrebno posvečati pozornost ter preučiti nove in

hkrati učinkovite načine varstva vinske trte pred tem škodljivcem.



IV

KEY WORDS DOCUMENTATION

ND Du1

DC UDC 634.8:632.77(043.2)

CX grapevine, drosophila, pest, management

AU BORDON, Aleks

AA RUSJAN, Denis (suprevisor)

PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Agronomy, Academic

Study Programme in Agriculture - Agronomy

PY 2018

TI PEST MANAGEMENT OF SPOTTED WING DROSOPHILA (Drosophila suzukii

(Matsumura) ON GRAPEVINE (Vitis vinifera L.)

DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes)

NO VI, 15 p., 1 tab., 13 fig., 15 ref.

LA sl

AL sl/en

AB The primary purpose of this thesis is to research the known facts on spotted wing

drosophila, an invasive pest dangerous to vineyards. Its aims are also to find the

solutions for the future management of this insect. The spotted wing drosophila

(Drosophila suzukii (Matsumura)), which is native to south-east Asia, is invading fruit

plants all across Europe. In 2010 it was recorded in Slovenia for the first time. The

spotted wing drosophila is a prominent polyphagous pest that causes damage on

various fruit plants and also in vineyards. It was found in all Slovenian regions.

Unlike other drosophilades, it can deposit eggs in completely sound berries. It usually

happens in mature berries or in those that are ripening.



V

KAZALO VSEBINE

Str.

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III

KEY WORDS DOCUMENTATION IV

KAZALO VSEBINE V

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI VI

KAZALO SLIK IN PREGLEDNIC

VII

1 UVOD 1

2 ŽIVLJENSKI CIKEL 2

3 PRISOTNOST V SLOVENIJI 5

4 GOSPODARSKA ŠKODA 6

5 ZATIRANJE IN OBVLADOVANJE 8

5.1 PREVENTIVNI UKREPI 10

5.2 BIOTIČNO VARSTVO 10

5.3 VARSTVO S FFS 11

6 SKLEPI 13

7 VIRI 14



VI

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Prikaz smrtnosti odraslih osebkov po dnevih v odvisnosti od insekticida

(van Timmeren, Isaacs, 2013) ............................................................................................. 12

KAZALO SLIK

Slika 1: Samica PVM levo, samec desno (Seljak, 2016)…………………………………...2

Slika 2: Leglica PVM (Seljak, 2016)…………………………...………………………......2

Slika 3: Jajčece PVM (Seljak, 2016)………………………………………………..............3

Slika 4: Žerka PVM (Seljak, 2016)........................................................................................3

Slika 5: Prikaz ovipozicije v odvisnosti od temperature (Florian in sod., 2017)...................4

Slika 6: Poznana razširjenost PVM leta 2014 v Sloveniji (Seljak, 2016)……............….….5

Slika 7: Poškodbe PVM na grozdni jagodi (Seljak, 2016).....................................................6

Slika 8: Žerka na grozdni jagodi in kašasta vsebina jagode (Seljak, 2016)…....…………...6

Slika 9: Žerke na grozdju (University of Minnesota, 2018)………… …..................….......7

Slika 10: Prikaz ulova z komercialno vabo (SuzukiiTrap) in doma pripravljeno vabo

za PVM (jabolčni kis, sladkor, kvas in etanol) (Lasa in sod., 2017)...............................….8

Slika 11: Prikaz ulova PVM glede na barvo(rdeče-črna vaba v primerjavi z prozorno) in

vsebino vabe (Lasa in sod., 2017)…… ………..................................………....……...……9

Slika 12: Vaba za PVM (Lasa in sod., 2017).........................................................................9

Slika 13: Mreža za prekrivanje vinogradov (Seljak, 2016)..................................................10

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI

idr. in drugi

L1 ličinka v prvi stopnji razvoja (L1, L2)

FFS fitofarmacevtska sredstva

PVM plodova vinska mušica



1

1 UVOD

Plodova vinska mušica (Drosophila suzukii (Matsumura)) je škodljivec azijskega porekla.

Prvič je bila odkrita leta 1931 v jugozahodni Aziji. V Evropi je bila prvič opažena leta

2008 v Italiji in Španiji, že naslednje leto pa so jo našli v Franciji. V Sloveniji je bila prvič

zaznana leta 2010, danes pa je že prisotna v večini sredozemskih držav. V obdobju 2010-

2011 pa se pojavljala tudi na Hrvaškem, Švici, Belgiji, Nemčiji in Avstriji. Leta 2012 so jo

v ZDA zabeležili v kar 28 državah in v dveh provincah Kanade. Plodova vinska mušica (v

nadaljevanju PVM) je vrsta, ki spada v družino vinskih mušic (Drosophilidae). Škodljivec

je bil uvrščen na EPPO A2 seznam karantenskih škodljivcev, sedaj pa plodova vinska

mušica v EU ne spada med karantenske škodljive organizme in zanjo niso predpisani

ukrepi za zatiranje in preprečevanje širjenja (UVHVVR, 2018).

PVM se pojavlja predvsem na plodovih češnje, višnje, slive, breskve, nektarine, maline,

robidnice, ameriške in navadne borovnice, jagode, smokve, murve, črnega bezga in

ostalega jagodičja. V zadnjih letih pa se je začela pojavljati in povzročati škodo tudi na

vinskem in namiznem grozdju (Seljak, 2016), kar pa lahko predstavlja zelo velik problem s

stališča pridelave in kasneje tudi predelave grozdja. PVM s svojim vbodom v plod, ne

samo poškoduje kožico grozdja, ampak posledično omogoči vstop glivam in bakterijam, ki

povzročajo gnitje grozdja (Seljak, 2016).

Zatiranje PVM je zelo zahtevno, saj ima lahko mušica med 7 in 15 rodov letno (Cini in

sod., 2012). Samice imajo zelo ostro nazobčano leglico in s to lahko zarežejo tudi v

popolnoma zdrave in še zoreče plodove in tam izležejo svoja jajčeca, medtem ko ostale

mušice ne morejo prebosti kožice zdravih plodov.

Za zatiranje PVM se pri biotičnem varstvu še raziskuje učinkovitost naravnega plenilca,

stenice Orius majusculus (Reuter) in entomopatogenih ogorčic (Bohinc in Trdan, 2014). V

Sloveniji imamo insekticide, ki pa niso vedno najbolj primerni zaradi svoje dolge karenčne

dobe in je njihova uporaba pred trgatvijo zato prepovedana. Preučevanje učinkovitosti

naravnih sovražnikov na PVM se v zadnjih letih razvija, čeprav v praksi še ni bilo

konkretnih rezultatov (Bohinc in Trdan, 2013).

Za zatiranje plodove vinske mušice si želimo najti način, da bo okolju prijazen in

predvsem, da bo učinkovit. Pri tem pa si moramo pomagati tako z insekticidi kot z

biotičnim varstvom PVM na vinski trti.



2

2 ŽIVLJENSKI CIKEL IN OPIS VRSTE

Za plodovo vinsko mušico je značilen spolni dimorfizem. Odrasli osebki so veliki od 2-3

mm. PVM je zelo majhna mušica, ki je po velikosti zelo podobna navadni vinski mušici

(D. melanogaster Meigen). Prevladujoča barva telesa je rumenkasta do rumenkasto

rdečerjave barve. Za oči je značilna oranžno-rdeča barva in izbočenost. Za oči so tudi

značilne zelo kratke ščetine. Tipalke ima sestavljene iz treh členov in so kratke. Zgornji

dve ščetini sestavljata terminalno vilico, ki je značilna pri vinskih mušicah. Zadek je

členjen. Hrbtna stran zadka je spredaj rumena, druga polovica pa je neprekinjeno temno-

rjavo prečno obarvana. PVM je najlažje spoznati po samcih (slika 1), ki imajo na zgornji,

končni strani kril dve značilni črni lisi, ki sta zelo lepo vidni tudi s prostim očesom.

(Seljak, 2016).

Samci imajo na stopalih sprednjih nog dva spolna češlja, ki sta sestavljena iz močnejših

črnih trnov, ki so obrnjeni naprej. Te znake ni mogoče zaznati pri nobeni drugi vinski

mušici, ki je razširjena v Evropi (Seljak, 2016).

Samica pa je zelo posebna, saj ima leglico sestavljeno iz dveh sabljastih polovic, ki sta

močno hitinizirani in obdani z nizom močnih trnov na robu (Cini in sod., 2012). Take

leglice nima nobena druga vrsta iz skupine vinskih mušic (Seljak, 2016).

Slika 1: Samica PVM levo, samec desno (Seljak, 2016)

Slika 2: Leglica PVM (Seljak, 2016)



3

jajčeca (slika 3) so bela, majhna in podolgovata, ki imajo dva dolga izrastka s katerimi se

jajčece oskrbuje z zrakom.

Slika 3: Jajčece PVM (Seljak, 2016)

Žerke (slika 3) nimajo glave in nog. So belkaste do prozorne barve. Na zadku imajo dve

dihalnici cevaste oblike prek katerih žerka lahko diha. Žerk so velikosti do 4 mm.

Slika 4: Žerka PVM (Seljak, 2016)

Bube so velike približno 3 mm in so rumene ter kasneje rdečkasto-rjave barve. Na vrhu sta

dve izstopajoči dihalnici.

Razvojni krog žuželke traja od 8 do 14 dni. Ko je zunanja temperatura 25 °C traja njen

cikel 10 dni. Spolna zrelost nastopi že po treh dneh od pojava odraslih osebkov. Samica v

enem dnevu lahko svoja jajčeca odloži v približno 7-16 plodov. V vsak plod pa odloži le 3

jajčeca, kar pomeni, da v enem dnevu lahko odloži od 21 do 48 jajčec.

Samica je sposobna odlagat jajčeca 59 dni, kar pomeni, da lahko PVM v poprečju odloži

tudi do 400 jajčec (Cini in sod., 2012). Jajčeca začnejo samice izlegati v toplih dneh od

aprila do novembra. Stadij jajčeca traja od 3 do 72 ur. Larvalni stadij (L1-L3) traja od 3 do

13 dni, stadij pupe pa naslednjih 3 do 15 dni. Odrasli osebki živijo do 59 dni. Odrasli



4

osebki se začnejo pojavljajti zgodaj aprila in so najštevilčnejši med junijem in julijem ter

septembrom-oktobrom. Septembra in oktobra pa lahko škodljivec povzroča največ škode,

saj je grozdje takrat še na trtah. V diapavzo vstopijo konec novembra, ko se temperature

spustijo do 5 °C.

Pri ugodnih razmerah lahko ta škodljiva žuželka razvije med 7 in 15 rodov (Cini in sod.,

2012), saj ima zelo velik razmnoževalni potencial. V kakšnem številu se bodo osebki

pojavili pa je predvsem odvisno od razpoložljive hrane v tistem letu in okoljskih

dejavnikov (Seljak, 2011).

Vrsta slabše prenaša temperature, ki so nižje od 10 °C (Cini in sod., 2012) in višje od 32

°C (Calabria in sod., 2010).

Slika 5: Prikaz ovipozicije v odvisnosti od temperature (Florian in sod., 2017)

PVM pogosteje odlaga jajčeca v še zorečih plodovih kot pa v zrelih ali že gnilih plodovih.

Vsebina napadenega ploda po določenem času postane zdrizasta zaradi hranjenja žerk in

posledično so grozdi neuporabni. Dokončno uničenje plodov pa lahko povzročijo bakterije

in glive (Seljak, 2016).



5

3 PRISOTNOST V SLOVENIJI

V Sloveniji so plodovo vinsko mušico prvič potrdili jeseni leta 2010 v številnih krajih na

Primorskem in tudi ponekod v osrednji Sloveniji. Sklepamo, da je bila PVM prisotna že

nekoliko prej, vendar je bila zaradi podobnosti z sadno vinsko mušico (D. simulans

(Sturtevant)) in navadno vinsko mušico (D. melanogaster) na začetku, ko še ni povzročala

škode, prezrta (Seljak, 2016).

Po prvi najdbi v letu 2010 se pojavljanje PVM v Sloveniji sistematično spremlja v okviru

strokovnih nalog Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR, 2018)

na ozemlju cele Slovenije (Seljak, 2011).

Zbrani podatki iz nadzora kažejo, da je PVM že razširjena bolj ali manj po celotni

Sloveniji (Seljak, 2016).

Slika 6: Poznana razširjenost PVM leta 2014 v Sloveniji (Seljak, 2016)



6

4 GOSPODARSKA ŠKODA

Plodova vinska mušica je postala eden hujših škodljivcev na jagodičju in češnjah, medtem

ko v vinogradih vzbuja skrb predvsem v zmernih regijah (Tosevski in sod., 2014). V

zadnjih letih so poročali tudi o večji škodi na grozdju (Seljak, 2016). Precej velika

gospodarska škoda lahko nastane predvsem v vinogradih v katerih se prideluje namizno

grozdje, saj kožice, ki so bile predrte z leglico niso več primerne in zanimive končnemu

potrošniku, saj se na jagodah vidi vbodne točke.

Slika 7: Poškodbe PVM na grozdni jagodi (Seljak, 2016)

Jagode v katere samice izležejo jajčeca so zato neuporabni. Pri vinskem grozdju pa se take

vbode lahko tolerira, če do teh ni prišlo več dni pred trgatvijo in so tudi ti grozdi že uničeni

in je na njih mogoče najti plesni ter druge bolezni (Seljak, 2016).

Škoda je premo- sorazmerna pojavu mušice v vinogradu in pogosto presega 50 % pridelka,

ko je zaščita grozdov neuspešna (Seljak, 2016).

Če pa imamo v vinogradih 50 % škodo ali večjo nam to lahko uniči letino in posledično

imamo tudi pridelka manj.

Slika 8: Žerka na grozdni jagodi in kašasta vsebina jagode (Seljak, 2016)



7

Slika 9: Žerke na grozdju (University of Minnesota, 2018)



8

5 ZATIRANJE IN OBVLADOVANJE

V svetu potekajo raziskave o zmanjševanju populacije PVM v vinogradih, da bi se tako

posledično izognili nastali škodi. Kombinacija preventivnih in kurativnih pristopov lahko

daje tudi dobre rezultate, ne pa povsem zadovoljivih (Cravedi in Pollini, 2014).

Pri monitoringu se ne poslužujemo vizualnemu pregledu rastlin, saj je PVM je zelo majhna

in zelo podobna ostalim vinskim mušicam. Kot preventivni ukrep je najboljše sistematično

spremljanje pojava PVM z različnimi prehranskimi vabami kot so mešanice jabolčnega

kisa in vina ali dostopne komercialne lovne pasti, ki delujejo na osnovi različnih vab, ki

privabljajo plodovo vinsko mušico. Uporabljamo lahko tudi jabolčni kis sam, vodno

suspenzijo krušnega kvasa (75 g kvasa na 3,5 dl vode in 1 čajno žličko sladkorja) in

prehranske vabe za ulov sadnih muh. Lahko pripravimo tudi zmes rdečega vina in

jabolčnega kisa v razmerju 1:3 z dodatkom žličke sladkorja na 1 L zmesi. Sistematično

spremljanje je ključnega pomena pri zatiranju PVM (Seljak, 2016).

Slika 10: Prikaz ulova z komercialno vabo (SuzukiiTrap) in doma pripravljeno vabo za PVM (jabolčni kis,

sladkor, kvas in etanol) (Lasa in sod., 2017)

Priporoča se, da se vsem tekočim vabam doda nekaj kapljic detergenta na 1 l tekočine, saj

se tako zmanjša površinska napetost tekočine in mušice hitreje potonejo. Tako je tudi ulov

boljši, ker se možnosti za pobeg zmanjšajo (Seljak, 2016).

Za tekoče vabe je najbolj enostavno, da jih nalijemo v plastenke za vodo in v njih izvrtamo

luknjice premera 5-6 mm, saj tako preprečimo vstop večjih žuželk in ostalih muh ter le-te



9

obesimo po vinogradu. Po nekaj dneh vsebino plastenk pošljemo na analizo v pooblaščen

laboratorij, kjer bojo kasneje potrdili navzočnost PVM (Seljak, 2016).

Ugotovljeno je bilo, da je zmes jabolčnega kisa in vina boljša za ulov PVM, kot pa jabolčni

kis ali vino samo (Lasa in sod., 2017). Slika prikazuje, da je vaba z zmesjo jabolčnega kisa

in vina ulovila približno 3 krat toliko osebkov v primerjavi z komercialno vabo (Lasa in

sod., 2017).

Slika 11: Prikaz ulova PVM glede na barvo (rdeče-črna vaba v primerjavi z prozorno) in vsebino vabe (Lasa

in sod., 2017)

Učinkovitost ročno izdelane vabe, ki vsebuje kvas, jabolčni kis, sladkor in etanol in je

rdečo-črne barve, je v primerjavi z komercialno SuzukiiTrap vabo, ki vsebuje zgolj

jabolčni kis in je prozorne barve, bila prvi dan 6,8-krat učinkovitejša. Po 20 dneh se je

učinkovitost ročno izdelane vabe zmanjšala. To je v praksi prineslo do rezultata, da je v

dvajsetem dnevu ročno izdelana vaba imela le še 1,8 kratni ulov v primerjavi z

komercialno vabo SuzukiiTrap (Lasa in sod., 2017).

Slika 12: Vaba za PVM (Lasa in sod., 2017)



10

5.1 PREVENTIVNI UKREPI

Preventivni ukrepi lahko zmanjšajo številčnost PVM v nasadih in tako posledično omejimo

nalet odraslih osebkov na še zoreče plodove (Seljak, 2016).

Kot preventivne ukrepe štejemo (Seljak, 2016):

uničenje in odstranjevanje gnilih, napadenih in prezrelih grozdov iz vinograda

množično lovljenje mušice z prehranskimi pastmi in vabami

prekrivanje vinogradov z mrežo, ki ima luknje manjše od 1 mm.

Slika 13: Mreža za prekrivanje vinogradov (Seljak, 2016)

5.2 BIOTIČNO VARSTVO

Chabert in sod. (2012) trdijo, da so naravni sovražniki PVM v Evropi učinkovitejši proti

domorodnim kot pa proti tujerodnim škodljivcem, torej tudi proti PVM. V laboratorijskih

razmerah so preizkušali 5 naravnih sovražnikov PVM. Ugotovili so, da 3 parazitoidi žerk

niso bili uspešni pri parazitiranju. Le dva parazitoida bub sta uspela privzeti PVM kot

novega gostitelja. Raziskava je pokazala, da se parazitoidi bub kot generalisti lažje

prilagodijo novemu gostitelju in so zato posledično uspešnejši. Parazitoida bub

Pachycrepoideus vindemmiae (Rondani) in Trichopria drosophilae (Perkins) sta bila

najuspešnejša in hkrati edina uspešna. Larvalni parazitoidi Asobara tabida (Nees),

Leptopilina heteroma (Thompson) in Leptopilina boulardi (Barbotin) so se izkazali za

neučinkovite pri parazitiranju žerk PVM. Obstaja možnost, da naravni predatorji PVM v

Evropi niso tako učinkoviti kot predstavniki iste vrste v Aziji, ker se še niso prilagodili na

novega škodljivca (Chaberts in sod., 2012).

Uporaba predatorjev, parazitoidov in ostalih parazitskih organizmov je v praksi šele na

stopnji poskusov in raziskav zato še nimajo pomembnega tehnološkega pomena.



11

Koristnih organizmov za učinkovito zatiranje plodove vinske mušice zaenkrat ni na voljo

(Seljak, 2016).

5.3 VARSTVO S FITOFARMACEVTSKIMI SREDSTVI (FFS)

Uporaba insekticidov neposredno pred trgatvijo je lahko zelo problematična predvsem z

vidika ostankov fitofarmacevtskih sredstev na grozdju. To pa je posebej pomembno pri

namiznem grozdju, ki je namenjeno za svežo porabo. Zatiranje ličink v stadiju, ko so

jagode že zrele je neustrezno, saj s tem ne preprečimo več gnitja jagod. Potem, ko je

samica PVM že izlegla jajčeca je prepozno za kemično varstvo. Še večjo škodo kot sama

žerka PVM naredijo glive kot npr. siva grozdna plesen (Botryotinia fuckeliana (de Bary))

in ostali mikroorganizmi, ki vstopijo skozi vbodno rano. Zato je izbira primernega

insekticida težavna z vidika pravočasne uporabe pred trgatvijo in učinkovitostjo.

Fitofarmacevtska sredstva uporabimo takrat, ko ostale metode niso dovolj učinkovite ali v

kombinaciji z zgoraj naštetimi metodami. Pri tem je potrebno upoštevati karenco, navodila

za uporabo in oznake na etiketi (Seljak, 2016).

Naš cilj je zmanjšati populacijo mušic v vinogradu na najmanjšo možno raven. Za to so

primerni insekticidi, ki imajo kratko karenčno dobo (10-14 dni) in hkrati učinkovito

zatirajo mušice, tako da se moramo s tretiranjem kar se da približati fazi, ko grozdi najbolj

intenzivno zorijo (Seljak, 2016).

Učinkoviti insekticidi, ki imajo tudi kratko karenčno dobo sodijo v skupino piretroidov in

spinosad. Učinkovito deluje tudi fosmet, ki sodi v skupino organskih fosfornih insekticidov

(Seljak, 2016).

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR, 2018) priporoča

registrirana sredstva v Sloveniji BIOTIP FLORAL, ki ima karenco 3 dni na vinskem in

namiznem grozdju. Uporabljamo ga v hladnih delih dneva ali v večernih urah. LASER 240

SC ima karenco 14 dni na vinskem in namiznem grozdju in LASER PLUS ima karenco 14

dni na vinskem in namiznem grozdju. Tretiranje lahko opravimo samo dvakrat v sezoni.

Sredstvo se lahko na prostem uporablja samo na podlagi obvestil opazovalno

napovedovalne službe za varstvo rastlin o pojavu PVM in potrebe po tretiranju na

posameznem območju (UVHVVR, 2018).

Od treh navedenih insekticidov ima torej najkrajšo karenčno dobo BIOTIP FLORAL. Tega

lahko torej uporabljamo v zadnjih dneh pred trgatvijo in tako preprečimo poškodbe PVM

na grozdnih jagodah.

Van Timmeren in Isaacs (2013) navajata, da so vsi insekticidi (malation, fosmet, metomil,

piretrin, spinetoram, spinosad, cipermetrin), ki so bili uporabljeni v poskusu razen piretrina

prvi dan po tretiranju povzročili veliko smrtnost odraslih osebkov PVM. Najbolj



12

učinkovita sta bila malation in metomil. Tretji dan po tretiranju pa je bila smrtnost osebkov

nad 50 % pri tretiranju s z fosmetom, metomilom, spinetoramom in spinosadom.

V poskusu so 3 krat tretirali nasad z zgoraj naštetimi insekticidi. Po vsakem tretiranju so po

preteklih 24 h jagode izpostavili 10 odraslim osebkom PVM za 10 dni. Spodnja tabela

prikazuje smrtnost odraslih osebkov. Umrle osebke so vsak dan odstranili in nato za vsak

dan posebej izračunali smrtnost.

Preglednica 1: Prikaz smrtnosti (%) odraslih osebkov PVM po dnevih po tretiranju glede na aktivno snov

insekticida (van Timmeren in Isaacs, 2013)

INSEKTICID

Odstotek

smrtnosti

1 DAN 3 DAN 5 DAN 7 DAN 10 DAN

malation 85.0 +/− 8.5 32.5 +/− 7.5 27.5 +/− 7.5 3.3 +/− 3.3 15.0 +/− 8.7

metomil 92.5 +/− 4.8 52.5 +/− 17.0 60.0 +/− 12.9 46.7 +/− 20.3 20.0 +/− 10.0

fosmet 67.5 +/− 4.8 70.0 +/− 16.0 67.5 +/− 11.8 73.3 +/− 6.7 72.5 +/− 10.3

piretrin 2.5 +/− 2.5 5.0 +/− 5.0 5.0 +/− 5.0 10.0 +/− 10.0 2.5 +/− 2.5

spinetoram 45.0 +/− 11.1 52.5+/− 2.5 45.0 +/− 18.5 36.7 +/− 21.9 12.5 +/− 6.3

spinosad 40.0 +/− 4.1 77.5 +/− 6.3 70.0 +/− 10.8 30.0+/− 5.8 40.0 +/− 10.8

cipermetrin 42.5 +/− 7.1 45+/− 6.5 42.5+/− 12.5 40.0+/− 10.0 57.5 +/− 7.5

kontrola 7.5 +/− 4.8 7.5 +/− 4.8 13.3 +/− 3.3 16.7+/− 8.8 5.0 +/− 2.9

Iz preglednice 1 je razvidno, kako učinkujejo različne aktivne snovi insekticidov na PVM

in kako se učinkovitost zmanjšuje z dnevi. Raziskava je pokazala, da zgoraj našteti

insekticidi zagotavljajo zaščito pred PVM tako v konvencionalni kot ekološki pridelavi

(Van Timmeren. Isaacs, 2013). Zgoraj našteti pripravki pa niso vsi dovoljeni v ekološki

pridelavi v Sloveniji.

Beers in sod. (2011) trdijo, da so neonikotinoidi in sistemični organofosfat dimetoat

učinkoviti pri zatiranju jajčec in žerk PVM. Hkrati ugotavljajo tudi, da so pri zatiranju

učinkoviti tako spinosad kot tudi piretroidi.



13

6 SKLEPI

Plodova vinska mušica je bila pred 8 leti prvič odkrita v Sloveniji. Danes je že splošno

razširjena po celotni Sloveniji in tudi v mnogih drugih državah Evrope. Ima zelo velik

razmnoževalni potencial in sposobnost preživetja preko zime kot odrasel osebek v zemlji,

pod odpadlim listjem, plodovi, pod skorjo, lišaji ipd.

V vinogradih pri pridelavi vinskega ali namiznega grozdja še ni bilo v splošnem zaznati

zelo velike ali povečane gospodarske škode zaradi PVM, vendar lahko pričakujemo, da bo

v prihodnosti pojavljala v večjem obsegu tudi na grozdju. Podnebje v Sloveniji ji ustreza,

saj so v obdobju zorečih in zrelih grozdov meseca avgusta optimalne temperature in tudi

relativna zračna vlaga je za njen življenjski cikel optimalna in tako lahko napada grozdje.

Največ prostora za raziskovanje in zatiranje PVM pa imamo v biotičnem varstvu, saj to

področje še precej neraziskano. Z raziskavo tega področja bomo lahko tudi omejili uporabo

insekticidov in tako onesnaževanje okolja.

Trenutno so v Sloveniji na voljo samo trije insekticidi (BIOTIP FLORAL, LASER 240 SC

in LASER PLUS), za uporabo na vinski trti, kar je zelo malo.

Večji poudarek bi morali posvetiti prehranskim vabam, pastem in zaščitnim mrežam, ki v

vinogradu niso prisotne celo leto temveč samo v obdobju zorenja grozdov in do trgatve.

Težave zaščitnih mrež predstavljajo stroški postavitve, pospravljanja in sanacije če se

mreža pretrga. Na slovenskem tržišču je cena mreže dimenzije 1,2 m x 250 m okrog 149 €.

Plodova vinska mušica je vsekakor škodljivec s katerim se bomo v prihodnosti še soočali.

Raziskati bo potrebno predvsem področje biotičnega varstva z naravnimi sovražniki,

predvsem plenilci in parazitoidi.



14

7 VIRI

Beers H. E., Van Steenwyk R. A., Shearer P. W., Coates W. W., Grant J. A., 2011.

Developing Drosophila suzukii management programs for sweet cherry in the western

United States. Pest Management Science, 67, 11: 1386-1395

Bohinc T. Trdan S. 2013. Zatiranje plodove vinske mušice (Drosophila suzukii

[Matsumura], Diptera, Drosophilidae) s poudarkom na okoljsko sprejemljivih načinih.

Acta agriculturae Slovenica, 103, 2: 323-329

Calabria G., Maca J., Bachli G., Serra L., Pascual M., 2010. First records of the potential

pest species Drosophila suzukii (Diptera: Drosophilidae) in Europe. Journal of Amplied

Entomology, 136, 1: 139-147

Cini A., Ioriatti A., Anfora G., 2012. A review of the invasion of Drosophila suzukii in

Europe and a draft research agenda for integrated pest management. Bulletin of

Insectology, 65, 1: 149-160

Chabert S., Allemand R., Poyet M., Eslin P., Gibert P., 2012. Ability of European

parasitoids (Hymenoptera) to control a new invasive Asiatic pest, Drosophila suzukii.

Biological Control, 63: 40-47

Cravedi, P., Pollini, A. 2014. Drosophila sizukii, il contenimento rimane difficile.

L'Informatore Agrario, 70, 30: 48-51

Florian N.Z., Clemens A., Claus P.W.Z. 2017. Oviposition activity of Drosophila suzukii

as mediated by ambient and fruit temperature. PLoS ONE, 12,11: e0187682, doi:

10.1371/journal.pone.0187682: 12 str.

Lasa R., Tadeo E., Toledo-Hernandez R. A., Carmona L., Lima I., Williams T., 2017.

Improved capture of Drosophila suzukii by a trap baited with two attractants in the same

device. PLoS ONE, 12,11: e0188350, doi: 10.1371/journal.pone.0188350: 19 str.

Seljak, G. 2011. Plodova vinska mušica - Drosophila suzukii (Matsumura), nov škodljivec

jagodičastega sadja v Sloveniji. Sad, 22, 3: 3-5

Seljak G. 2016. Obvladovanje plodove vinske mušice Drosophila suzukii (Matsumura).

Nova Gorica, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica: 8 str.

http://www.uvhvvr.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/DELOVNA_PODROC

JA/Zdravje_rastlin/2013/Posebno_nadzorovani_organizmi/plodova_vinska_musica/Dro

sophila_suzukii_obvladovanje.pdf (29.08.2018)



15

Tosevski I., Mitrović M., Cvrkovic T., Jovic J., 2014. Drosophila suzukii (Matsumura,

1931) (Diptera:Drosophilidae): A new invasive pest in Serbia. Zaštita bilja, 65, 3: 99-

104

University of Minnesota Extension. Spotted Winged Drosophila Drosophila suzukii.

https://apps.extension.umn.edu/garden/diagnose/plant/fruit/blueberry/berriesrotten.html

(29.08.2018)

UVHVVR, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Ministerstvo za

kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Širjenje: 1 str.

http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zdravje_rastlin/drugi_skodljivci_in_bole

zni_rastlin/plodova_vinska_musica/sirjenje/ (29.08.2018)

Van Timmeren S., Isaacs R. 2013. Control of spotted wing drosophila, Drosophila suzukii,

by specific insecticides and by conventional and organic crop protection programs.

Crop Protection, 54: 126-133

Živkovič Pajać I., Barić B., Lemić D., Blažević I., Šubić M., Seljak G., Mešič A. 2017.

The Drosophilid Fauna (Diptera, Drosophilidae) of IPM Vineyards in Croatia.

Agriculturae Conspectus Scientificus, 81, 4: 231-234

.

zatiranje plodove vinske muŠice drosophila suzukii (matsumura)) na vinski … · 2020. 3. 31. ·...

Documents