17.11.2014

1

Novosti Zakona o izvršbi

in zavarovanju s poudarkom na

izvršbi na plačo

Dida VOLK

Uvodno

Novela ZIZ-J je začela veljati 30.7.2014 Spremembe in dopolnitve novele so sicer obsežne,

vendar ne posegajo v temeljna pravila izvršilnega postopka

Zakonodajalec je sledil predvsem ciljem:

pospešitev in hitrejši konec izvršilnih postopkov;

izboljšanje ureditve nepremičninske izvršbe za pospešitev postopka in doseganje boljše realizacije prodanih nepremičnin;

omogočiti preglednejši in hitrejši postopek izvršbe na nepremično, obremenjeno z zemljiškim dolgom;

poenostavitev in olajšanje izvršbe preživninskih terjatev.

17.11.2014

2

Nujne bi bile spremembe

Razširitev elektronskega poslovanja za vse

stranke (elektronsko vročanje…)

Postopka izvršbe na podlagi verodostojne

listine

Izvršilnega dela – prenos pristojnosti na

izvršitelje ?

Mnogo sprememb zadnjih novel ZIZ je

razveljavilo Ustavno sodišče RS

Nov zakon ?

Postopek po izdaji sklepa o izvršbi

na podlagi VL – mogoče 3 situacije Dolžnik ne ugovarja – sklep o izvršbi

postane pravnomočen – se postopek

nadaljuje z 2. fazo: IZVRŠBO

Dolžnik vloži obrazložen ugovor –

glede terjatve in stroškov odloča pravdno

sodišče (sklep po 62. členu ZIZ)

Kako v primeru, da dolžnik plača v

skladu s s sklepom o izvršbi ? ZIZ

situacije plačila na ureja !!!

17.11.2014

3

Ugovor zoper sklep o izvršbi na

podlagi verodostojne listine dolžnost obrazložitve ugovora

obrazložen in pravočasen ugovor – sodišče izda sklep po 62. členu ZIZ in sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba – postopek se avtomatično nadaljuje v pravdi

problem t.i. “pavšalnih” ugovorov, ki zanikajo obstoj obligacijskega razmerja

v pravdi je treba doplačati takso za redni postopek

po plačilu takse je treba dopolniti tožbo…

Dolžnik ne ugovarja - obvestilo o

pravnomočnosti sklepa Datum pravnomočnosti

Datum pošiljatve sklepa o izvršbi v izvršitev

Seznanitev, kam je bil sklep o izvršbi poslan v izvršitev

Obvestilo o sodišču, ki opravlja izvršbo

S prejemom tega obvestila so stranke seznanjene, da CoVL ni več pristojen

Problem „koordinacije“ poteka izvršbe

17.11.2014

4

Umik predloga in posledice umika

Upnik lahko kadarkoli umakne predlog (in ga ponovno vloži),

Dolžnikova privolitev ni potrebna

Hkrati je treba razveljaviti opravljena izvršilna dejanja – na primer zaznambo sklepa o izvršbi

Umik predloga ob prostovoljnem plačilu dolžnika

Ni treba umikati predloga, kadar je plačilo posledica opravljene izvršbe

Upnikov umik

Upniku ni v ZIZ naložena dolžnost umika

V praksi upniki umikajo predlog za izvršbo v primeru:

Če dolžnik med postopkom prostovoljno plača – saj ima dolžnik v tem primeru možnost ugovora po izteku roka (56. člen ZIZ)

Če je predlagal izvršbo z več izvršilnimi sredstvi in je prišlo do poplačila z enim izmed njih – saj ima dolžnik v tem primeru možnosti vložitve predloga za nasprotno izvršbo

17.11.2014

5

Ustavni odločbi v letu 2014

Z odločbo št. U-I-286/12 (in št. U-I-266/12) z dne 4. 6. 2014, se odpravlja ureditev posebnega postopka izvršbe na podlagi menice, ki je bila uvedena z Novelo ZIZ-H v juliju 2010;

Z odločbo, št. U-I-148/13 z dne 10. julija 2014, se bistveno spreminja oziroma odpravlja ureditev predhodnih odredb pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je bila uvedena z Novelo ZIZ-I v aprilu 2011.

Odločba št. U-I-286/12

z dne 4. 6. 2014 Ustavno sodišče RS je s to odločbo razveljavilo šesti

odstavek 45. člena, četrti odstavek 46. člena, drugi odstavek 138. člena ter drugi odstavek 150. člena ZIZ.

Jedro odločbe: Ureditev, da se izvršba na menico, ko torej ne gre za izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe ali drugega enakovrednega izvršilnega naslova, v celoti opravi, še preden je prizadeta stranka imela učinkovito možnost, da uveljavi morebitne, glede na menico dopustne ugovore, ni skladna s pravico do izjavljanja (22. člen Ustave) in pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Zakonodajalec sicer lahko na drugačen način, kot to velja za redni izvršilni postopek, uredi posebne, pospešene postopke za uveljavitev meničnih obveznosti. Vendar tega ne sme storiti na način, ki obe človekovi pravici izvotli.

17.11.2014

6

Upniki z menicami

Predlog za izvršbo na podlagi menice kot

verodostojne listine na COVL

Postopek enak, kot pri vseh ostalih

verodostojnih listinah

4. odst. 61. člena ZIZ: dolžniki –

menični zavezanci lahko uveljavljajo le

ugovore po meničnem pravu

Odločba št. U-I-148/13

z dne 10. 7. 2014 Ustavno sodišče RS je s to odločbo razveljavilo 1. točko prvega

odstavka 258. člena ZIZ.

Jedro:

Predhodno odredbo je mogoče izdati tudi na podlagi plačilnega naloga in sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti katerima je bil pravočasno vložen ugovor. Plačilni nalog oziroma sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda sodišče na podlagi procesnega gradiva, ki ga prispeva le upnik, ne da bi se imel pred izdajo sklepa toženec možnost izjaviti o zahtevku, upniku pa ni treba navesti niti dejanske podlage zahtevka niti dokazov, razen same verodostojne listine, ki pa je upnik svoji vlogi niti ni vedno dolžan priložiti. Če je temelj za izdajo predhodne odredbe neizvršljiva sodna odločba iz rednega pravdnega postopka, je predhodna odredba izdana šele potem, ko je sodišče na prvi stopnji po polni kontradiktorni obravnavi prepričano o obstoju terjatve. Položaja upnikov s plačilnim nalogom in upnikov z neizvršljivo sodbo se zato razlikujeta.

17.11.2014

7

Predhodne odredbe po novem

Zgolj na podlagi odločbe domačega

sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, in

ki še ni izvršljiva…

V situaciji vloženega ugovora zoper sklep

o izvršbi na podlagi verodostojne listine

ima upnik (tožeča stranka) po odstopu na

pravdo možnosti vložiti predlog za

zavarovanje z začasno odredbo

Izpolnitev pogojev iz 270. člena ZIZ

Splošne spremembe Novele ZIZ-J

Z dopolnitvijo izvršbe po uradni dolžnosti se po novem

določa najnižji znesek, ko se lahko začne izvršba po

uradni dolžnosti – če znesek po enem izvršilnem naslovu

presega 10 EUR ali če skupni znesek dolga enega dolžnika po

posameznih izvršilnih naslovih presega 20 EUR.

zakon nima omejitve glede zneska terjatve za predlagatelja

upnika. To pomeni, da lahko vsak upnik vloži predlog za

izvršbo tudi za nižje zneske od 10 EUR.

Sestava sodišča – dopolnitev 6. člena

Z dopolnjeno ureditvijo se širijo pristojnosti strokovnih

sodelavcev. S tem se razbremenjujejo sodniki nekaterih (lažjih

in manj zahtevnih) opravil, ki jih je v izvršilnem postopku

veliko, zlasti pri postopku izvršbe na podlagi verodostojne

listine.

17.11.2014

8

0/0

Elektronsko poslovanje za odvetnike, notarje, Državno pravobranilstvo…

Dopolnjena pravila plačila sodne takse, predvsem kadar je vloga vložena v elektronski obliki

Ureditev izvršilnih stroškov in povračila stroškov je dopolnjena tudi z možnostjo, da tretji povrne upniku nastale stroške

Varščina za stroške izvršitelja se po novem hrani na fiduciarnem računu izvršitelja

Vsebina predloga za izvršbo na

podlagi izvršilnega naslova Kadar upnik predlaga izvršbo na premičnine

zoper dolžnika, ki ima prebivališče oziroma sedež v tujini, v predlogu za izvršbo premičnine označiti

Pravila izvršbe (torej ZIZ) veljajo le za izvršbo na premoženje, ki se nahaja na območju Republike Slovenije – ne glede na to, kdo je dolžnik in kje se nahaja dolžnik

Kako pa v primeru, če se dolžnikovo premoženje nahaja v tujini?

17.11.2014

9

Predlog za izvršbo na podlagi

verodostojne listine Ureditev vsebine predloga za izvršbo na

podlagi verodostojne listine je dopolnjena še s primerom, ko je med upnikom in dolžnikom dogovorjena pristojnost arbitraže.

Upnik mora zato v predlogu za izvršbo predlagati, naj se v primeru dolžnikovega ugovora sodni postopek ustavi, sodišče izreče za nepristojno, razveljavijo v postopku opravljena dejanja in zavrže predlog za izvršbo.

Verodostojna listina – 23. člen

faktura (tudi obračun obresti),

menica in ček s protestom,

javna listina,

izpisek iz poslovnih knjig, ki ga je overila odgovorna

oseba,

po zakonu overjena zasebna listina,

listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne

listine.

Novela ZIZ-J - pisni obračun prejemkov iz

delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja

delovna razmerja

17.11.2014

10

Pisni obračun plače

Po 135. členu Zakona o delovnih razmerjih mora delodajalec delavcu ob vsakem izplačilu plače ter do 31. januarja novega koledarskega leta izdati pisni obračun plače in nadomestila plače za plačilno obdobje oziroma preteklo koledarsko leto, iz katerega sta razvidna tudi obračun ter plačilo davkov in prispevkov.

Vendar delavec ni upnik tudi za obračunane davke in prispevke, zato lahko zahteva le znesek v višini obračunane plače!

Vročitev sklepa o izvršbi

Izvršba na podlagi izvršilnega naslova se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi

Upnik ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo, razen ob izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, pod pogojem, da predlogu za izvršbo priloži izvršilni naslov – to velja sedaj za vse upnike !

Po novem je izrecno določeno, da mora sodišče v vseh drugih primerih, ko je upnik lahko poplačan šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, o pravnomočnosti sklepa o izvršbi obvestiti izvrševalce sklepa, torej tiste, ki jim je sklep o izvršbi že poslalo takoj po izdaji.

Zaradi uvedbe pisnega obračuna prejemkov iz delovnega razmerja kot nove verodostojne listine je po novem določeno, da mora sodišče pravnomočni sklep o izvršbi poslati tudi Davčni upravi RS – pisno ali elektronsko v strukturirani obliki.

17.11.2014

11

Zastoji v postopku

Prekinitev postopka (smrt stranke,

stečajni postopek…)

Odlog izvršbe – zastoj v 2. fazi postopka

- na predlog upnika

- na predlog dolžnika

- na predlog tretjega

Vpliv na postopke izvršbe in

zavarovanja Ureditev vpliva postopka zaradi

insolventnosti na izvršilne postopke in

zavarovanja – oddelek 3.8. ZFPPIPP (od

130. do 132. člena)

Smiselno velja tudi za davčno izvršbo ter

postopke izvršbe in zavarovanja,ki jih vodi

drug državni organ

17.11.2014

12

131. člen ZFPPIPP

Po začetku insolvenčnega postopka proti

dolžniku ni dovoljeno več izdati sklepa o

izvršbi ali zavarovanju

Izjeme so predvidene za določene sklepe

o izvršbi in zavarovanju

Izjeme za izvršbo

po sklepih, ki jih izda v postopku zaradi insolventnosti sodišče, ki vodi ta postopek, in za katere ZFPPIPP določa, da so izvršilni naslov,

pravnomočne sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa, izdane v postopku iz oddelka 5.6 ZFPPIPP (pravdni postopki v zvezi s sklepom o preizkusu terjatev…), v delu, v katerem je bila insolventnemu dolžniku s to odločbo naložena povrnitev stroškov postopka,

sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka, ali izvršilni naslovi, izdani v upravnem postopku, na podlagi katerih mora dolžnik poravnati obveznost, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka,

odločbe, s katero je insolventnemu dolžniku naloženo plačilo takse za dejanja, opravljena v tem postopku po začetku postopka zaradi insolventnosti.

17.11.2014

13

Problemi v praksi

Terjatve upnikov, ki se v stečajnem postopku plačajo kot strošek postopka

ZFPPIPP govori, da je dovoljena izvršba na podlagi sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev – strošek postopka

Za te terjatve imajo upniki največkrat zgolj verodostojno listino - ali je mogoče vložiti predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine?

Posebna pravila glede stroškov v postopku osebnega stečaja

Nova 4. točka 3. odstavka 132. člena

Novela ZFPPIPP-F Postopek zavarovanja z začasno odredbo

ali predhodno odredbo se ustavi z začetkom stečajnega postopka in razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku.

Upniki, ki so svoje terjatve zavarovali s predhodnimi odredbami (največkrat po novem postopku po vloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi VL) nimajo več ločitvene pravice !!!

17.11.2014

14

Odlog izvršbe na predlog upnika

Kadar odlog izvršbe predlaga upnik, sodišče odloži izvršbo le, če se s tem strinja dolžnik.

Kadar gre za izvršbo na premičnine, nematerializirane vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, ali na izpraznitev in izročitev nepremičnin, izvršitelj pa je zadevo že prevzel, pa mora upnik predlog za odlog izvršbe vložiti pri izvršitelju. V tem primeru upnikov predlog za odlog izvršbe dolžniku vroči izvršitelj.

Zakon določa tudi situacije, ko se dolžnik strinja z odlogom, mu nasprotuje ali se v roku ne izjavi o upnikovem odlogu. Ker je ta postopek s pridobivanjem soglasja dolžnika zamuden, mora po novem upnik pridobiti soglasje dolžnika in predlog za odlog vložiti pri sodišču ali izvršitelju, skupaj s priloženim soglasjem dolžnika.

Pri izvršbi na nepremičnine (ali na delež družbenika v družbi) pa mora upnik predlogu za odlog izvršbe predložiti tudi pisno soglasje drugih upnikov, na predlog katerih je bila dovoljena izvršba na nepremičnino.

Čas odloga izvršbe na predlog

upnika Po dosedanji ureditvi je lahko upnik predlagal odlog

izvršbe večkrat in za poljubno časovno obdobje.

Po novem lahko upnik predlaga odlog izvršbe le enkrat

in največ za eno leto.

Če predlaga za krajši čas, lahko predlaga podaljšanje,

vendar skupno do enega leta

Če pa bo upnik predlagal odlog za več kot eno leto, se

bo izvršba ustavila, sodišče pa ne bo razveljavilo

zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem

registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin…

Kljub ustavitvi izvršbe bo v tem primeru upnikova

terjatev zavarovana s prisilno zastavno pravico.

17.11.2014

15

IZVRŠILNA SREDSTVA

izvršba na premičnine izvršba na denarno terjatev dolžnika: - izvršba na plačo in druge stalne

prejemke

- izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet

izvršba na nematerializirane vrednostne papirje

izvršba na nepremičnine izvršba na delež družbenika

IZVRŠBA NA PREMIČNINE

Za nastanek zastavne pravice na premičnini, ki ima enolični

identifikacijski znak, zadošča že sklep o izvršbi, izvršitelju

ne bo treba tudi fizično opraviti rubeža, tako upnik hitreje

pridobi zastavno pravico

Po novem je določeno, da imata prostovoljna izpolnitev

izvršitelju in rubež gotovine naravo sodnega

pologa.

Neuspešen poskus rubeža – po novem se za neuspešni

rubež šteje tudi, če izvršitelj rubeža ne more opraviti, ker

dolžnik ni navzoč ali ker noče odpreti prostora.

Način prodaje – delno spremenjen postopek prodaje

vrednostnih papirjev, saj pri vrednostnih papirjih, ki

kotirajo na borzi, sodelovanje izvršitelja ni potrebno.

17.11.2014

16

IZVRŠBA NA DENARNO

TERJATEV Spremembe in dopolnitve izvzetja iz izvršbe (101.

člen) in omejitve izvršbe (102. člen)

Izvršba na denarno terjatev ima dve „podvrsti“

- izvršba na plačo

- izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri

organizacijah za plačilni promet

Največ sprememb pri izvršbi na plačo !

Nekaj manjših sprememb tudi pri izvršbi na

dolžnikova denarna sredstva

Izvzetje - omejitve

101. člen ZIZ – izvzetje prejemkov (t.i.

socialne narave – preživnina, socialna

pomoč, nadomestilo za invalidnost…)

102. člen ZIZ – omejitve izvršbe za

določene prejemke (plačo, odškodnino iz

naslova izgube ali zmanjšanja delovne

sposobnosti, prejemke iz naslova začasne

brezposelnosti, plačila za delo obsojencev)

17.11.2014

17

Izvzetje – 101. člen ZIZ

1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;

2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;

3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke;

4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke;

5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom ter plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu;

33

6. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno

varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;

7. sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki

ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot

dodatek pri prejemniku tega prejemka;

8. prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem

razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo

socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno

rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;

9. denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo

humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki

ureja humanitarne organizacije;

10. oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniško dejavnost;

34

17.11.2014

18

11. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju

kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi

predpisov, ki urejajo nesreče ali škode;

12. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih

posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki

ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z

opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu Zakona o dohodnini (Uradni

list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 –

ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in 50/14), ali v zvezi z opravljanjem

osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu

Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 –

ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in

50/14);

13. denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja po zakonu, ki

ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti;

14. denarna sredstva, ki jih izplača Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad

Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad

Republike Slovenije.

35

Omejitev – 102. člen ZIZ

Nova opredelitev prejemkov – za katere veljajo omejitve

Novela ZIZ-J: Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti

Odpravljena dilema obsega izvršbe na plačo

17.11.2014

19

Dohodek iz delovnega razmerja po

37. členu Zakona o dohodnini 1. plača, nadomestilo plače in vsako drugo

plačilo za opravljeno delo, ki vključuje tudi

provizije;

2. regres za letni dopust, jubilejno nagrado,

odpravnino, solidarnostna pomoč;

3. povračilo stroškov v zvezi z delom;

4. boniteta, ki jo delodajalec zagotovi v

korist delojemalca ali njegovega družinskega

člana;

37

5. nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z

delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali

zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo

delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o

zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in

podobni prejemki;

6. prejemki, prejeti zaradi začasnega neizplačila dohodka iz

zaposlitve;

7. nadomestila in drugi prejemki, prejeti od delodajalca ali druge

osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica zaposlitve

oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost;

8. dohodek na podlagi udeležbe pri dobičku, prejet iz delovnega

razmerja.

38

17.11.2014

20

Za dohodek iz delovnega razmerja

se štejejo tudi 1. dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in

nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na

podlagi poslovnega razmerja;

2. dohodki izvoljenih ali imenovanih nosilcev

funkcij v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne

oblasti v Sloveniji ali v organih lokalne

samouprave, če za to funkcijo prejemajo plačo;

3. dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije

poslanca Evropskega parlamenta;

39

4. dohodki, ki izhajajo iz avtorskega dela, ustvarjenega iz delovnega razmerja, iz izvedb avtorskih in folklornih del iz delovnega razmerja, in dohodki, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, ne glede na obliko pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov;

5. dohodek, prejet za opravljanje malega dela po predpisih, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno;

6. nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in starševsko varstvo, ki jih prejmejo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kmetje, družbeniki družb in druge osebe, ki niso v delovnem razmerju;

40

17.11.2014

21

7. plačilo, ki se izplača fizični osebi, ki opravlja dejavnost, kmetu, družbeniku in drugi osebi, ki ni v delovnem razmerju, kot nadomestilo za izgubljeni zaslužek po posebnih predpisih, ki določajo sodelovanje določenih fizičnih oseb pri izvajanju dejavnosti državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, kot je sodelovanje pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč:

8. pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen izplačila odkupne vrednosti po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakonu o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb.

41

Nova omejitev po Noveli ZIZ-J

Navadne terjatve:

do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 % minimalne plače;

Privilegirane terjatve:

do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače

42

17.11.2014

22

Posebnosti omejitve

Če pa dolžnik preživlja še kakšno osebo,

pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za

osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo

določa zakon, ki ureja socialno varstvene

prejemke, za dodelitev denarne socialne

pomoči.

43

Kako se uveljavlja posebna omejitev

– Novela ZIZ-J Upravičenost do višje omejitve iz naslova

vzdrževanja in preživljanja…., dolžnik

izkazuje z javno listino ali po zakonu

overjeno listino, kadar to ni mogoče, pa z

ugovorom iz 7. točke prvega odstavka 55.

člena ZIZ, ki je sodne takse prost.

Uveljavljanje ugovora je mogoče tudi po

izteku roka za ugovor

Odloča torej delodajalec ali sodišče

44

17.11.2014

23

Razširitev omejitev tudi na

podjetnika in zasebnika

Smiselno enaka omejitev izvršbe velja tudi za dolžnika, ki je podjetnik ali zasebnik in ne prejema nobenega od prejemkov iz prvega odstavka 102. člena ZIZ (Plača, pokojnina, nadomestilo plače, odškodnina iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, prejemki iz naslova začasne brezposelnosti ter plačilo za delo obsojencev v kazenskih zavodih)

Pri izvršbi na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet mora dolžniku od skupne vsote mesečnih prilivov ostati najmanj znesek v višini omejitve po 102. členu 70 % minimalne plače oziroma 50 % minimalne plače – če gre za privilegirane terjatve

45

Izvršba na plačo - izvršilna dejanja

S sklepom o izvršbi sodišče zarubi del plače

Delodajalcu (oziroma zavodu za pokojninsko in

invalidsko zavarovanje – ZPIZ, zavodu za

zaposlovanje ...) naloži, da mora po

pravnomočnosti sklepa o izvršbi plačati oziroma

plačevati upniku denarni znesek (oziroma

denarne zneske), za katerega je dovoljena

izvršba.

Sklepi o izvršbi na podlagi verodostojne listine

so že pravnomočni, zato se poplačilo upnika

opravi takoj!

46

17.11.2014

24

Vrstni red poplačil

Vrstni red poplačil več upnikov je

odvisen od dneva, ko dolžnikovem

dolžniku vročen sklep o izvršbi (110. člen

v zvezi z drugim odstavkom 107. člena

ZIZ). Če je več upnikov pridobilo

zastavno pravico na isti dan, so v vrstnem

redu vsi na istem mestu. Če vseh ni

mogoče poplačati, se poplačajo

sorazmerno.

47

Vrstni red – konkurenca sklepov

Sklep o izvršbi (sodni)

Sklep o izvršbi za izterjavo preživnine

Davčni sklep o izvršbi- zgolj za davčne

obveznosti (!), kamor ne spadajo terjatve,

ki se izterjujejo pa pravilih Zakona o

davčnem postopku – na primer RTV,

globe…

Upravna izplačilna prepoved

17.11.2014

25

Novela ZIZ-J – 110. člen

terjatev iz naslova preživnine Določena je absolutna prednost terjatev

iz naslova zakonite preživnine – pred

vsemi drugimi navadnimi terjatvami –

navadnimi sklepi o izvršbi

Tako se sklep o izvršbi za preživnino izvrši

prednostno pred ostalimi sklepi

49

94. člen ZDavP-2

(1) Pri poravnavi dospelih obveznosti zavezanca za davek iz njegovih dohodkov, terjatev, premoženja in premoženjskih oziroma materialnih pravic ima dospela davčna obveznost absolutno prednost pred drugimi dospelimi obveznostmi zavezanca za davek, ki se izterjujejo, razen pred dospelimi obveznostmi iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi prizadetega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti ali odškodnine zaradi smrti preživljalca.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek poplačilo davčne obveznosti nima absolutne prednosti, kadar se poplačuje iz posamezne stvari oziroma pravice, ki je zavarovana z zastavno pravico, vpisano v ustrezen register.

17.11.2014

26

Vrstni red –

prednost in „prehitevanja“ Upravna izplačilna prepoved – prehiti jo

davčni sklep in sodni sklep za preživnino – NE pa navadni sodni sklep

Navadni sodni sklep – prehiti ga davčni sklep, ter po novem tudi sodni sklep za preživnino

Davčni sklep - NE PREHITI preživnine, vse ostale sklepe prehiti, tudi upravno izplačilno prepoved

Sklep za preživnino – prehiti sklep o izvršbi, davčni sklep, upravno izplačilno prepoved, ga NE prehitijo ostali sklepi

Obseg izvršbe na plačo

Poleg plače prejema delavec še druge prejemke iz delovnega razmerja:

regres, “božičnica”… jubilejne nagrade, odpravnina… Prejemki, ki so po svoji naravi povračilo

stroškov in so delavcu sicer nastali v zvezi z delovnim razmerjem:

povračilo potnih stroškov in dnevnic, povračilo stroškov za prehrano in prevoz.

52

17.11.2014

27

Po Noveli ZIZ-J

Obseg izvršbe na plačo je sedaj jasen

Zarubiti je treba vse dolžnikove denarne

prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja

dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega

razmerja…

Tudi novejša sodna praksa je šla v to smer,

četudi sklep o izvršbi do sedaj tega ni jasno

določal

Sklep o izvršbi mora vsebovati opredelitev iz

102. člena ZIZ

53

Kako pa izvršiti sklep?

Z upoštevanjem opredelitve iz 102. člena ZIZ je treba sešteti vse prejemke dolžnika….

K plači je treba prišteti nadomestilo za prehrano, prevoz, regres, potne stroške, dnevnice, odpravnino….

Potem je od skupnega zneska treba upoštevati omejitve iz 102. člena ZIZ

Trenutno dolžniku ostane 552,41 EUR mesečno

54

17.11.2014

28

Kako pa izvršiti „stare“ sklepe?

Na podlagi 1. odst. 82. člena Novele ZIZ-J se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo ali zavarovanje vložen pred uveljavitvijo ZIZ-J, torej pred 30.7.2014, nadaljujejo in končajo po določbah Novele ZIZ-J

Sklep o izvršbi postane pravnomočen le v izreku sklepa, ta pa ne vsebuje opredelitve iz 102. člena ZIZ

Vendar delodajalec ne more biti odgovoren po 134. členu ZIZ, če je sklep o izvršbi izvršil po „stari“ opredelitvi omejitev iz 102. člena, ki ji vsebujejo sklepi o izvršbi, izdani do 30.7.2014

Ustavitev izvršbe – novi 133. a člen

Če takrat, ko prejme sklep o izvršbi, dolžnik ne prejema

rubljivih prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih

prejemkov in tudi najmanj eno leto pred prejemom

sklepa o izvršbi dolžnik ni prejemal rubljivih

prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov,

delodajalec oziroma dolžnikov dolžnik takoj po

prejemu sklepa o tem obvesti sodišče

Če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi

dolžnik ni prejel rubljivih prejemkov iz naslova

plače ali drugih stalnih prejemkov, delodajalec oziroma

dolžnikov dolžnik o tem obvesti sodišče.

56

17.11.2014

29

Sodišče izvršbo ustavi

Po prejemu obvestila sodišče vpogleda v evidence zaposlitev…in vroči sklep o izvršbi morebitnemu drugemu delodajalcu oziroma dolžnikovemu dolžniku ter o tem obvesti upnika.

Če sodišče ugotovi, da dolžnik ne prejema prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov, ustavi izvršbo.

Če upnik v 15 dneh od vročitve sklepa o ustavitvi izvršbe sodišču posreduje podatke o novem dolžnikovem delodajalcu oziroma dolžnikovem dolžniku, sodišče razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe in sklep o izvršbi vroči novemu delodajalcu oziroma dolžnikovem dolžniku.

57

Kdaj bo delodajalec poslal obvestilo

sodišču? opredelitev pogojev za obvestilo dolžnikovega dolžnika

sodišču je, da dolžnik ne prejema rubljivih prejemkov

pri delodajalcih, ki imajo zaposlene delavce za poln delovni

čas, pogoji za to obvestilo nikoli ne bodo izpolnjeni...

rubljivi prejemki namreč predstavljajo le prejemke nad 70

% minimalne plače, vsak delavec pa mora prejemati

najmanj minimalno plačo, poleg tega pa še nadomestilo za

prevoz na delovno mesto, običajno tudi nadomestilo za

prehrano…

Pogoj za obvestilo po novem 133. a členu bodo kvečjemu

izpolnjevale pokojnine, ki so nižje od 70 % minimalne plače

ali pa primeri zaposlitev za krajši delovni čas.

17.11.2014

30

Odgovornost za opuščeno odtegnitev in

izplačilo zapadlih zneskov (134. člen ZIZ)

Poleg v določenih okoliščinah predvidene

odškodninske odgovornosti dolžnikovega dolžnika

proti upniku zakon uveljavlja še odgovornost

dolžnikovega dolžnika, ko ni odtegnil zneskov

po sklepu o izvršbi in jih izplačal upniku in ko

ni ravnal po 1. in 2. odst. 133. a člena (obvestilo

sodišču, da ni rubljivih prejemkov...)

V tem primeru lahko upnik predlaga, naj sodišče v

izvršilnem postopku s sklepom naloži dolžnikovemu

dolžniku, da mu mora poravnati zneske, ki jih ni

zarubil in izplačal upniku.

59

Upravna izplačilna prepoved

(135. člen ZIZ)

Precej spremenjena in dopolnjena

ureditev

Spremenjen naslov člena

Določena omejitev upravne izplačilne

prepovedi – enaka kot v 102. členu

Natančneje določeni učinki

Natančneje določene dolžnosti

delodajalca in posledice „potrditve“

60

17.11.2014

31

Stališča glede upravne izplačilne

prepovedi (D.Volk – PP 34/11)

Da je uvrščena v ZIZ izključno zaradi vrstnega reda, da ima vrstni red kot ga ima (navaden) sklep o izvršbi – saj v 2. odst. določa izjemo za privilegirane terjatve

Da gre za dolžnikovo – delavčevo prostovoljno prepoved izplačila dela plače

Da ji je mogoče pripisati pravno naravo asignacije – nakazila

Da zanjo ne veljajo omejitve iz 102. člena ZIZ

Da delodajalec ni dolžan za delavca izvrševati njegovih prostovoljnih prepovedi (nalogov), ampak zgolj prisilne sklepe

61

Nov 135. člen

Skoraj v celoti povzema stališča D. Volk

Izjema je omejitev – saj je tudi pri upravni

izplačilni prepovedi treba upoštevati

omejitve iz 102. člena

V obrazložitvi novega 135. člena je

povzeto tudi, da ima upravna izplačilna

prepoved pravno naravo nakazila -

asignacije

62

17.11.2014

32

135. člen

S prepovedjo izplačila plače dolžniku, ki jo

je odobril sam dolžnik, dolžnik dovoli, da

se del njegove plače zarubi in izplačuje

upniku, delodajalec pa to potrdi. Upravna

izplačilna prepoved ima glede vrstnega

reda pravni učinek sklepa o izvršbi na

dolžnikovo plačo, ko jo potrdi

dolžnikov delodajalec.

Pomembna je torej potrditev delodajalca

63

Omejitev – dolžniku mora ostati

najmanj znesek 70 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka….

za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, pa najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana…

Dolžniki pogosto želijo plačevati preživnino z uporabo upravne izplačilne prepovedi…

64

17.11.2014

33

Prednost pred upravno-izplačilno

prepovedjo Za terjatve:

iz naslova zakonite preživnine;

odškodnine za škodo, nastalo zaradi

zmanjšanja življenjske aktivnosti ali

zmanjšanja oziroma izgube delovne

zmožnosti;

odškodnine za izgubljeno preživnino

zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

65

Delavčev preklic prepovedi

Upravno izplačilno prepoved lahko

dolžnik kadarkoli prekliče s pisno izjavo o

preklicu dano delodajalcu.

Preklic ne učinkuje na že zarubljene

zneske in zneske, izplačane upniku.

66

17.11.2014

34

IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVA DENARNA

SREDSTVA PRI O.P.P.

Izvršilna dejanja opravlja organizacija za plačilni promet, kjer ima dolžnik račun

V Noveli ZIZ-J ni bistvenih sprememb

Jasneje je določeno, da v primeru sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova zarubljeni znesek upniku izplača takoj!

Jasneje so določena pravila glede vrstnega reda poplačila terjatev - splošna pravila o vrstnem poplačilu upnikov tako ali tako določa 12. člen ZIZ

IZVRŠBA NA NEMATERIALIZANE

VREDNOSTNE PAPIRJE (NVP) S spremembo so natančno določena izvršilna dejanja v postopku

izvršbe na NVP

Izvršba na NVP se opravi z rubežem vrednostnih papirjev, ki jih ima dolžnik na svojem računu pri KDD.

Rubež je opravljen z dnem, ko klirinško-depotna družba sklep o izvršbi vpiše v centralni register. – takrat upnik pridobi zastavno pravico na vrednostnih papirjih, ki so predmet izvršbe.

Hkrati z vpisom sklepa o izvršbi klirinško-depotna družba vpiše še prepoved razpolaganja.

Sodišče pooblasti pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev, da opravi prodajo dolžnikovih vrednostnih papirjev.

Sledi poplačilo upnika iz zneska, dobljenega s prodajo, na upnikov transakcijski račun, ki ga ima pri organizaciji za plačilni promet, do višine izvršljive terjatve upnika.

Sodelovanje izvršitelja v teh primerih torej ni potrebno, po spremenjeni ureditvi 93. člena izvršitelj sodeluje le pri prodaji vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi.

17.11.2014

35

IZVRŠBA NA DELEŽ

DRUŽBENIKA Ni sprememb….

Izvršilna dejanja opravlja sodišče – se

uporabljajo določbe o izvršbi na

nepremičnine

Z natančnejšo opredelitvijo je zdaj jasno,

da se določbe o izvršbi na nepremičnine

uporabljajo v celoti, ne le glede prodaje

deleža, kot je zakon določal doslej.

IZVRŠBA NA NEPREMIČNINE

Precej sprememb in dopolnitev – to je bil tudi namen zakonodajalca

V sklepu o izvršbi na nepremičnino mora biti dolžnik izrecno opozorjen, da lahko s predlogom za izvršbo na drugo sredstvo ali drug predmet prepreči izvršbo na nepremičnino oziroma izvršbo na konkreten predmet izvršbe

Ukinjena možnost pritožbe zoper sklep o domiku

Zato je po novem je mogoče k že začeti izvršbi pristopiti do pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu

17.11.2014

36

Prodaja nepremičnine kot celote –

novi 171. a člen Po dosedanji ureditvi se je lahko le solastniški delež,

Z novo določbo je predvidena tudi prodaja nepremičnine kot celote ter določeni pravila in pogoji takšne prodaje.

Po obvestilu sodišča morajo soglasje za prodajo nepremičnine kot celote dati vsi solastniki do izdaje sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine.

Vendar lahko solastniki umaknejo že dano soglasje najpozneje do izdaje odredbe o prodaji na prvi javni dražbi oziroma do odredbe o prodaji z zavezujočim zbiranjem ponudb.

Soglasje se lahko da neposredno na zapisnik ali pa se predloži pisno soglasje, na katerem je podpis solastnikov notarsko overjen.

Hkrati je določeno, da se solastniki poplačajo pred stroški izvršilnega postopka in upniki iz 196. člena zakona.

Oklic imetniku zemljiškega pisma –

novi 172. a člen Institut zemljiškega dolga črtan z novelo SPZ-A novembra

2013

Sodišče oklic objavi, ko poteka izvršba na nepremičnino, pri kateri je vpisan zemljiški dolg, in v oklicu imetnika zemljiškega pisma pozove, naj v treh mesecih od objave oklica posreduje sodišču svoje identifikacijske podatke in tudi izvirnik zemljiškega pisma.

Publicitetni učinki objave oklica so zagotovljeni z objavo na spletni strani sodišča in z zaznambo, ki se v zemljiški knjigi vpiše pri vknjiženem zemljiškem dolgu.

Če imetnik zemljiškega pisma ne ravna v skladu z oklicem in zahtevanih podatkov ter izvirnika zemljiškega pisma ne posreduje sodišču, nastopi domneva, da je imetnik zemljiškega pisma ustanovitelj zemljiškega dolga, torej lastnik nepremičnine. Ta lahko to domnevo izpodbije najkasneje na razdelitvenem naroku.

17.11.2014

37

Odredba o prodaji

Po novem se odredba o prodaji na javni dražbi, katere predmet je kmetijsko zemljišče, objavi tudi na oglasni deski upravne enote, kjer je nepremičnina, lahko pa tudi na njeni spletni strani.

Doslej je upnik potreboval dovoljenje sodišča, da na lastne stroške objavi odredbo o prodaji nepremičnine v sredstvih javnega obveščanja. Po novem ga več ne potrebuje.

Dopolnjeno je tudi pravilo glede vročanja. Načeloma se vsa pisanja v izvršilnem postopku vročajo na naslov, naveden v javni knjigi (zemljiški knjigi). Če pa ta vročitev ni mogoča oziroma uspešna, se vročitev opravi po splošnih pravilih o osebnem vročanju, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku.

Predkupna in odkupna pravica

Pravila prednosti pred najugodnejšim ponudnikom za predkupne in odkupne upravičence so dopolnjena z dolžnostjo predkupnega ali odkupnega upravičenca, da poleg izjave, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji, še najpozneje tri delovne dni pred dražbo položi varščino.

Namen je preprečiti zlorabe pri solastnikih, ki z uveljavljanjem predkupne pravice in nato z neplačilom kupnine zavlečejo izvršbo, upniki pa se za škodo ne morejo poplačati iz varščine.

Enako velja za primere novega postopka zavezujočega zbiranja ponudb…

17.11.2014

38

Prodaja z zavezujočim zbiranjem

ponudb – novi 189. a člen novi način prodaje nepremičnine – kot

dodatna možnost poleg prodaje nepremičnine na javni dražbi ali z neposredno pogodbo.

Stranke in zastavni upniki oziroma upniki zemljiškega dolga se lahko ves čas izvršilnega postopka do izdaje odredbe o prodaji sporazumejo, naj se nepremičnina proda na podlagi prodaje z zavezujočim zbiranjem ponudb.

Takšno ureditev pozna tudi ZFPPIPP in Zakon o finančnih zavarovanjih.

Prodajna cena – prodajni narok

Na prvem naroku se lahko nepremičnina proda za vsaj 70 %

ugotovljene vrednosti.

Sodišče lahko določi prodajno (izhodiščno) ceno na prvem

naroku javne dražbe v razponu 70 do 100 % ocenjene

vrednosti.

Doslej je veljalo, da se dražba konča 10 minut potem, ko je

dana najugodnejša ponudba.

Po novem dražba traja, dokler ponudniki višajo ponudbe.

Na prošnjo enega ali več ponudnikov pa lahko sodišče dovoli

krajši premor za premislek.

Dražba se konča, ko ponudniki kljub dvakratnemu pozivu

sodnika ne ponudijo višje cene.

Ni več pritožbe zoper sklep o domiku.

17.11.2014

39

Položitev kupnine

Tudi v primeru, ko odobritev prodaje (če je ta potrebna) oziroma vloga ni bila vložena v roku se kupcu položena varščina ne vrne, enako kot se že zdaj ne vrne kupcu, ki v določenem roku ne položi kupnine.

Po novem se varščina ne porabi za stroške za novo prodajo in nadomestitev razlike v ceni med prejšnjo in novo prodajo, temveč se po 197. in 198. členu zakona razdeli med upnike.

Varščina se tako vedno razdeli med upnike, tudi pri ustavitvi izvršilnega postopka

Druge spremembe

Jasneje določeno, da je sklep o izročitvi nepremičnine

kupcu lahko naslov tudi za izpraznitev poslovnih prostorov

Po novem bosta za prodajo nepremičnine mogoča le dva

naroka.

Upniki zemljiškega dolga oziroma pogodbeni zastavni upniki, ki

niso hkrati izvršilni upniki, morajo do določenega roka – pisno

do razdelitvenega naroka oziroma ustno na razdelitvenem

naroku – prijaviti svojo terjatev (višino in vrstni red).

Drugače, kot v Obligacijskem zakoniku, je določen rok za

izpodbijanje pravnega dejanja ustanovitve oziroma

razpolaganja z zemljiškim dolgom, saj je mogoče tožbo na

izpodbijanje dolžnikovih dejanj vložiti kljub poteku roka, vendar

mora upnik ali kdo drug dejanje izpodbijati najkasneje na

razdelitvenem naroku.

17.11.2014

40

Izvršitelji

Malo sprememb

Dosedanji 287. člen je razdeljen na dva dela tako, da novi 286. a člen ureja okoliščine za razrešitev izvršitelja, 287. člen pa dejanja po njegovi razrešitvi.

Dodana je tudi potrebna zakonska podlaga za vpogled ministrstva, pristojnega za pravosodje, v kazensko evidenco za potrebe postopka razrešitve in podlaga za izrek začasne prepovedi opravljanja službe izvršitelja (suspenz) v postopku razrešitve.

Vse spremembe in dopolnitve se nanašajo na službo izvršitelja, njegovega namestnika in njegove pomočnike ter pomenijo manjše popravke in dopolnitve ureditve, bolj tehnične narave, saj se večinoma nanašajo na evidence, nadzor nad izvršitelji in delom Zbornice izvršiteljev ter disciplinske postopke zoper izvršitelje.

Prehodne in končne določbe

Postopki se (načeloma) nadaljujejo in končajo po določbah spremenjenega ZIZ (1. odst. 82. člena ZIZ-J)

Če je bil v izvršilnem postopku na nepremičnino do 30. 7. 2014 že izdan sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, se v tem postopku ne uporablja 172. a člen (oklic imetniku zemljiškega pisma), za upnike zemljiškega dolga se ne uporablja spremenjena določba 2. točke 196. člena in novega drugega odstavka 198. člena (glede poplačila zgolj tistih zastavnih upnikov, ki so prijavili terjatev najkasneje do razdelitvenega naroka), uporablja pa se določba do zdaj veljavnega šestega odstavka 208. člena (o poplačilu po stanju iz zemljiške knjige – če zastavni upniki niso prijavili...)

Če je bila v izvršbi na nepremičnino do 30. 7. 2014 že izdana odredba o prodaji, se postopek dokonča po določbah ZIZ, veljavnega pred uveljavitvijo novele ZIZ-J.

Disciplinski postopek zoper izvršitelja, ki je bil uveden do 30. 7. 2014, se dokonča po določbah ZIZ, veljavnega pred uveljavitvijo novele ZIZ-J.

V nekaterih primerih, ko bodo zagotovljeni tehnični pogoji…