SREDNJA MEDIJSKA IN GRAFIČNA ŠOLA LJUBLJANA

SEMINARSKA NALOGAZgodovina filma 1895 - 1945 (tehnologija)

Barve in tehnikolor

Mentor: Boštjan Miha Jambrek Avtor: Tina Marn

3.G

Ljubljana, maj 2015

KAZALO VSEBINE

1.Povzetek…………………………………………………………....3

2.Uvod…………………………………………………………….....3,4

3.Psihološki vplivi barv………………………..................................4

4.Barve v filmu………………………….........................................4,5

4.1 Začetki uporabe barv v filmu….......................................6

4.2Načelo barvne fotografije………………..........................5

5. Luč,svetloba,barve…..................................................................6

6.Karakteristične posebnosti barve kot posredovalki realnosti....7

7.Filmi………………………………………………………………8,9,10

2

1 POVZETEKV svoji seminarski nalogi vam bom predstavila barve in tehnikolor. Na začetku bom povedala kakšen vpliv imajo barve na človeka(psihologija barv),kaj nam sporočajo,nato jih bom povezala s filmom,kdaj se je pojavil prvi barvni film,kakšno vlogo imajo v filmu barve ter filmsko obarvanje skozi zgodovino.Pogledala pa sem tudi že par filmov za katere mislm da so pomembni za pojav barv v filmu in njihovo sporočilnost.Ob enem pa tudi kakšna je bila technicolorjeva kamera in kakšna je razlika med navadno.

2 UVODTako kot zvok so bile tudi barve ena od estetskih možnosti,ki so bile na voljo filmarjem že od prvih let kinematografije,in tako kakor pri zvoku so bile tehnične težave s snemanjem barvnih filmov dovolj velike,da so marsikaterega strokovnjaka še za nekaj časa po začetnem razvoju odvrnile od raziskovanja njihovih zmogljivosti.Toda v nasprotju z z zvokom,ki so ga dokaj hitro sprejeli,ko je zaradi družbenih razmer na koncu 20.let postal privlačna možnost,so bili barvni filmi,preden jih je industrija v celoti sprejela,za skoraj tri desetletja z večine pozabljeni.

Andrei Tarkovsky pravi,da je zaznava barve fiziološki in psihološki pojav,ki mu po pravilu nihče ne posveča posebne pozornosti.Dodaja,da

3

je slikovni karakter posnetka,ki je precejkrat mehanično odvisen od kakovosti filma,še ena sestavina,ki je umetno dodana k sliki.

3 PSIHOLOŠKI VPLIVI BARV Vpliv barv na človeka je večji,kot bi si mislili.Tako Trstenjak ugotavlja,da so reakcijski časi za posamezne barvne tone dokaj različni.Tako je najkrajši za rdečo barvo,sledijo pa rumena,zelena in modra.Prav tako ocenjevanje objektivnega časa pod vplivom različnih barv daje zanimiverezultate:-rumena in rjava barva povzročita podcenjevanje-zdi se nam,da čas hitreje teče,sta kratkočasni barvi,-bela,modra,rdeča in zelena barva pa povzročijo precenjevanje,zdi se nam,da čas počasneje teče,so dolgočasne barve.Siva in zelena sta najbolj dolgočasni barvi.

4 BARVE V FILMU Barva je v filmih zelo pomembna. Vsi vemo, da so nekoč snemali črno-bele filme. A ti filmi so imeli svoj čar, saj se je dalo prav s tem efektom le dveh barv pokazati oz.prikazati stvari, ljudi in občutke v drugačni podobi. Tako so predvsem v filmih noir iskali psihološke učinke črno-bele tehnike v filmih.V barvnih filmih se dogaja nekaj podobnega. Zelo znan je film Traffic, kjer so različne scene posnete s tako imenovanimi barvnimi filmi, predvsem zato, da vemo, katera zgodba se odvija v tem večplastnem filmu. Barvo so v filmih uporabljali na različne načine. Tehnika tuširanja je bila v uporabi že v Hitlerjevih časih. Prvi zares barvni film pa je bil Čarovnik iz Oza od Tehnocolorja.

4.1 ZAČETKI UPORABE BARV V FILMUFilme so sprva barvali ročno,sličico za sličico.Ko so se začeli filmi daljšati in je število natisov poskočilo,je postajalo ročno barvanje vse manj

4

uporabno.Pathé Frères je kot rešitev patentiral Pathecolor,polavtomatsko napravo za razmnoževanje natisov glede na preprosta barvna skladnja,kakor lahko na primer vidimo v filmu Ali baba in štirideset razbojnikov(1902),v katerem se barva rumeno-rdečega kostuma Ali babe pozna tudi na telesu,ko se premika po platnu.(Sodobna metoda barvanja črno-belih filmov z računalniško tehnologijo nekako ponavlja postopek in učinek enoznačnega ročnega barvanja,čeprav na visokotehnološki način.)Hkrati so v Ameriki kemično spreminjali črno-bele slike v barvne s cenejši tintirnimi in tonirnimi postopki.V času prehoda k zvoku je bil ta postopek za prestižnejše produkcije že dolgo uveljevljena tradicija.Toda praksa tintiranja in toniranja je bila ogrožena,takoj ko je napravo za zvok na ploščah zamenjalo snemanje zvoka neposredno na film,saj je postalo očitno,da postopek vpliva na kakovost optičnega zvočnega zapisa(barva s katero so snemali mazali filmski trak,se je prelivala tudi čez zvočni zapis in pačila optične podatke).

Kodak se je takoj spopadel s težavo in uvedel vrsto 17 pozitivnih filmskih trakov Sonochrome,katerih prostor za zvočni zapis zaradi postopka barvanja ni bil prizadet.Kljub temu so naposled ugotovili,da je postprodukcijsko spreminjanje črno belih filmov v barvne manj smiselno od snemanja naravnost v barvni film.

4.2 NAČELO BARVNE FOTOGRAFIJEUvedli so ga v 50.letih 19.stoletja,leta 1861 pa ga je predstavil škotski fizik James Clerk Maxwell.Za filmski proces,ki je prvi uspešno izkoriščal te postopke-Kinemacolour,ki so ga zaščitili leta 1906,na javnih filmskih predstavah pa se je začel pojavljati leta 1909 ,so uporabljali standardni projektor Bioscope,opremljen z zaslonko rdečih in zelenih filmov,ki so se vrteli s hitrostjo 32 sličic na sekundo,in je bil komercialno precej uspešen.Kljub temu so imeli taki ''aditivni'' barvni procesi več slabosti in kmalu so jih nadomestile druge dvobarvne metode,kot je Kodachrome(uveden za fotografijo leta 1913 in prirejen za filme leta 1916).

Subtraktivni proces,pri katerem so barvne slike nastajale neposredno na celuloidu in ne posredno na platnu.Sredi 20.let je Technicolor razvil

5

dvobarvni proces,pri katerem so lepili različna filmska trakova rdeče in zeleno obarvana,da je nastal kompozitni natis,vendar so omejeni učinki in različne tehnične omejitve z dvojno debelino filmskega traku vred in močno osvetlitvijo,ki je bila potrebna med snemanjem,da je nastala dovolj svetla končna slika,komaj upravičil stroške.Leta 1932 ga je zamenjal Technicolorjev boljši ''trojni'' tribarvni format,pri katerem je mehanizem za ločevanje snopa hkrati osvetljeval modro-rdeči ''dvojni film'' in dodatni zeleno obarvan negativ.

Technicolor je lahko izkoristil prihod zvoka,tako da je ponudil proces,ki ni slabo vplival na optični zvočni zapis. Z združitvijo vrhunske kopije filma in nadzorom nad patentom je še tri desetletja obvladoval ameriški trg barvnega filma.

5 LUČ,SVETLOBA,BARVEZa postavitev in nadzor osvetlitve filma je v splošnem odgovoren direktor fotografije. Osvetlitev večine filmov je običajno zelo zahtevna, saj je treba luči uporabiti z izjemno natančnostjo. Režiser lahko z lučmi usmerja gledalčev pogled na katerokoli področje slike. Filme snemajo tako dolgo predvsem zaradi neznansko zapletenega osvetljevanja vsakega kadra. Slogov osvetlitve je več. Komedije in muzikali se nagibajo k NEKONTRASTNI LUČI z močno enakomerno osvetlitvijo in redkimi izrazitimi scenami. Tragedije in melodrame se navadno osvetljene z VISOKOKONTRSTNO LUČJO z močnimi svetlobnimi snopi in dramatičnimi progami črnine. Kriminalke, srhljivke in gangsterski filmi so povečini v KONTRATNI LUČI z difuznimi scenami in razpoloženjskimi tolmuni svetlobe. V studiu posneti filmi so bolj stilizirani in odrski, na konkretnih lokacija pa bolj uporabljajo razpoložljive svetlobne vire z bolj naravnim slogom osvetlitve. Vendar večina filmskih ustvarjalcev tudi na zunanjih lokacijah uporablja luči in žaromete. Bodisi za krepitev naravne svetlobe, bodisi za mehčanje ostrih kontrastov, ki jih ob jasnih dnevih povzroča sonce. Svetloba in tema imata že od rojstva človeštva simboličen pomen. Temo uporabljajo za nakazovanje strahu, zlega. Svetloba navadno pomeni varnost, vrlino, resnico, radost. Nekateri filmski ustvarjalci zaradi teh ustaljenih simboličnih povezav namerno sprevračajo svetlo –temna pričakovanja.

6

6 KARAKTERISTIČNE POSEBNOSTI BARVE KOT POSREDOVALKI REALNOSTI1.Večstransko medsebojno vplivanje barvnih dražljajev-temperatura ozračja,vonj in okus jedi,trdota predmetov-barva razodeva močno motivacijsko in izžarevajočo silo na vse druge čute in celotno osebnost

2.Prikazovanje realnosti z barvo-zemljepisne razdalije

3.Sinhroniziranje realnosti z barvo

7

4. Tehnično ustvarjanje novega sveta z barvo

FILMI

Čarovnik iz Oza/ The Wizard of Oz (1933)Je prvi barvni film, posnet s tehnologijo Tehnicolor, ki je zahtevala posebne kamere, ki so snemale na tri trakove naenkrat, vsak pa je šel skozi rdeč, moder ali zelen filter. Proces je bil drag in zahteven.Posebni učinki izhajajo iz te dobe, saj so vse več filmov posneli z raznimi triki, da je bila produkcija cenejša npr. ustvarjanje nezemeljskih stvorov in eksplozij.

V vrtincu/Gone With the Wind(ZDA,1939)Filmu V vrtincu je bilo že na začetku namenjeno,da izkorišča poglobljeno občutenje barv,ki so pomembne za dramatično pripoved.Režiserja Georgea Cukorja in direktorja fotografije Leeja Garmesa so odpustili,ker se nista hotela ukloniti zamisli producenta Davida O. Selznicka o kričečem gledališkem videzu in občutku,ki naj bi film obogatila z epskimi lastnostmi.Scenograf Willia Cameron Menzies je pripravil barvne skice,ki so narekovale videz za snemanje,s technicolorjem pa so vseskozi usklajevali čustveno razpoloženje vsakega prizora.V epizodi večetne molitve družine O'Hara na začetku sta barvna paleta in osvetlitev na primer primerno opridušeni:nasprotno pa nasičeni rdeči odtenki,ko Rhett zapusti Scarlett,da se sama odpravi domov po begu iz Atlante,zaznamujejo njuno jezo.V obeh primerih so uporabljene barve ki označujejo čustvene odtenke likov in prizorov.Technicolorjeva kamera je bila velika in neokretna,zahtevala je dvakrat toliko svetlobe kot navadne kamere,menjave objektivovo so bile

8

nerodne,vaje pri zapletenih akcijskih prizorih pa zamudne.Kljub tem omejitvam lahko vidimo gorečo Atlanto,za katero so hkrati uporabili vseh sedem Techicolorjevih kamer,ki so bile takrat na voljo v ZDA,da so nastale nepozabno žive slike s spektakularno močjo barv.

Junaki z Zahoda/She Wore a Yellow Ribbon (ZDA 1949)V mnogih pogledih je to pravšnji film za Technicolorjev proces.Njegova tema-prizadevanja Indijancev-omogoča scenografijo,ki zajema lestvico osnovnih barv zlasti pri uniformah konjenice(modra z rumenimi črtami na hlačah in naramnikih),ameriški zastavi(predvsem rdeča) in pokrajini v okolici(modro nebo,rdeč pesek).Različne pastelne barve ženskih oblek in veliko barv indijanskih kostumov ki še podrobneje izdajajo bolj občutljivosd Technicolorjevo paleto.Barve so v splošnem nežne,še posebno v nočnih prizorih,ko dobi barva temnorjav ton.Prizor v katerem se vodnik Quincannon zaplete v pretep z več vojaki,da bi ga poslali v zapor (opazimo barvni kontrast,med notranjostjo in zunanjostjo poudarja nenehno premikanje med obenma prostoroma,ko vojake mečejo iz točilnice in ti tečejo nazaj noter. Uniforma,živahneje obarvana oblačila in močna sončna svetloba na prostem potrjujejo sposobnost Technicolorjevega sistema,da zvesto prikaže vse barvne tone in odtenke na dnevni ali umetni svetlobi.

Sla po življneju/Lust for Life (ZDA 1956)Sla po življenju so posneli po romanu Irvinga Stona o življenju in umetnosti Vincenta van Gogha.Je ena izmed biografij o umetnikih in zabavnikih,ki so v 50.letih nastale v hollywoodu,in za enega izmed filmov,ki je bila deloma ali v celoti posnet na lokaciji.Produciral ga je MGM,režiral pa Vincente Minnelli.Minnellijevi filmi pogosto obravnavajo osebe,umetnike in druge,ki so si prizadevali uveljavljati ali uresničevati svoje poglede nase in na svet okrog sebe.Slikarstvo ga je že dolgo zanimalo zato je s posebnim žarom režiral Slo po življenju.Minneli je sprva nasprotoval uporabi cinemaskopa,ker so pri njem razmerja drugačna od razmerij van Goghovih risb in slik.Vendar je uporabil te razlike in tiste med nepremičnimi podobami slik in risb ter gibljivimi na filmskem platnu,da je poudaril neizvedljivost van Goghove želje upodobiti svet okoli sebe in postavil v ospredje načine,na katere je mogoče iz strani gledalcev uokviriti podobe vseh vrst-široke ali

9

ozke,negibne ali gibljive,naslikane ali narisane.To je vidno pri prizorih,v katerih je van Gogh pikazan med slikanjem in risanjem,ki so skoraj vedno kadrirani tako,da kažejo negibno štirikotno podobo njegovega slikarskega stojala in širšo vetrovno sceno,ki jo skuša zajeti.V zaprtih prostorih so pa za notranje okvirje likov in predmetov uporabljeni pragovi vrat,okna in okroglo ogledalo.

10

VIRI

Spletni viri:http://www.slideshare.net/tmichelsdesign/color-in-movies-15023493

http://www.theguardian.com/film/filmblog/2007/aug/10/didcolourruinthemovies

http://pefprints.pef.uni-lj.si/1460/1/Sporo%C4%8Dilnost_barve_v_filmu.pdf

http://www.rtvslo.si/kultura/film/prvi-barvni-film-v-zgodovini-star-je-110-let/291494

http://en.wikipedia.org/wiki/Color_motion_picture_film

http://oz.wikia.com/wiki/Technicolor

Knjižni viri:Interdiscipliniranost barve,avtorji:Dušan Božič,Darko Golob,Gorazd Golob,Vera Golob,objavljena leta 2001,tiskarna Pleško,Ljubljana

Psihologija barv,avtor:Anton Trstenjak

100 best films of the century,avtor:Barry Norman

The oxford history of world cinema

The cinema book,avtor:Ana Bohte,objavljena leta 2007,Slovenska kinoteka UMco

11