vrelci zdravja, št. 1, letnik 13, maj 2005

TIS

KO

VIN

A

Poš

tnin

a pl

ačan

apr

i po

šti

8101

Nov

o m

esto

Št. 1, letnik 13, Novo mesto, maj 2005Časopis za goste Krkinih Zdravilišč. Izdajatelj

INTERVJU Z NOVIM PREDSEDNIKOM UPRAVE KRKE

Za še boljše poslovne rezultateNovi predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič ceni zavzeto, produktivno inustvarjalno delo. Le s takim načinom dela bomo lahko v Krki v naslednjih letih dosegalioptimistično zastavljene poslovne načrte, s tem pa tudi ohranjali samostojnost podjetja.• Poslovno leto 2004, v katerem smopraznovali 50-letnico našega podjetja, jev Krki najuspešnejše doslej. Čemu pripi-sujete odlične poslovne rezultate?

“V minulem letu smo morali vložiti ve-liko naporov, da smo lahko dosegli dvo-mestno rast prodaje in načrtovani planprodaje celo presegli. Uspešni smo bili navseh Krkinih tradicionalnih trgih, šeposebej na Poljskem, v Sloveniji, na Hr-vaškem, Češkem, v Romuniji, Ruski fede-raciji, Ukrajini in drugje. Izjemno je na-predovala tudi prodaja na trgih ZahodneEvrope, kjer Krka posluje že dolgo, velikeprodajne uspehe pa žanjemo zadnja trileta. Postajamo pomemben igralec tudina trgih Nemčije, Skandinavije, VelikeBritanije in Belgije pa tudi v Franciji, Ita-liji in Španiji, ki na novo spoznavajo do-brobit generičnih izdelkov.”• V Krki dobre štiri petine prodaje ust-varimo zunaj Slovenije, s čimer utrjujemomednarodni položaj Krke. Kot pravite,Krka postaja izredno pomemben igralecna trgih Zahodne Evrope. Kako pa je sKrkini tradicionalnimi trgi?

“Na prvem mestu moram omeniti Slo-venijo, kjer ima Krka indeks prodaje 105glede na leto 2003, naši konkurenti pa91 in manj. Po nevtralnih podatkih tujedružbe v Sloveniji ima Krka največji,18,14-odstotni tržni delež celotnega slo-venskega farmacevtskega trga. V regijiJugovzhodna Evropa, kjer smo v letu2004 dosegli 17% naše celotne prodaje,je ključni trg Hrvaška, tudi v Romunijismo bili uspešni. Lepo število izdelkov,katerih prodaja napreduje, smo registr-irali tudi v Srbiji in Črni gori. V regijiVzhodna Evropa se je prodaja povečalaza 13% v primerjavi z enakim obdobjemleta 2003. Največ je k temu rezultatuprispevala Ruska federacija, kjer je Krkamed vodilnimi podjetji tako med origi-natorji kot tudi generiki. Vsekakor pa soza nas izjemno pomembne tudi državekot so Kazahstan, Uzbekistan, Belorusi-ja in Ukrajina. Velik pomen v prodajiima seveda regija Srednja Evropa, kjerk dobremu rezultatu veliko prispevaproizvodni obrat Krka Polska, uspešnaje prodaja na Češkem, optimistični pasmo tudi glede naše bodoče prisotnostina trgih Slovaške in Madžarske.”• Kakšen je poslovni plan za leto 2005?

“Mislim, da je zelo realen in optimi-stičen. V letu 2005 je predvidena dvo-

mestna rast prodaje, ki pa jo bo potreb-no doseči predvsem na Krkinih tradici-onalnih trgih pa tudi drugje. Prav vsak ku-pec in vsak trg sta za Krko pomembna.Največji delež prodaje bodo predstavlja-la zdravila na recept, izdelki za samo-zdravljenje, sledili bodo veterinarski inkozmetični izdelki. Tudi v skupini Krka(Krka, d. d., in podjetja, ki so v njeni 100-odst. oziroma večinski lasti – Krka Zdra-vilišča, Krka-Rus, Krka Polska, Krka Far-ma Zagreb idr.) je predvidena dvomest-na rast prodaje. V skupini Krka prispeva-jo pomemben delež prispeva tudi družbaKrka Zdravilišča. Za doseganje plana vletu 2005 pa je seveda pomembno, da vsefunkcije v podjetju nemoteno potekajo,zato moramo biti vsi dobro organiziraniin fleksibilni. Samo tako delo in rezultatlahko pripeljeta do tega, da bo Krka šenaprej samostojna, ob tem pa bodozadovoljni zaposleni, lastniki, družbenookolje in predvsem kupci.”• Kakšna je strategija razvoja Krke doleta 2008?

“V Krkini strategiji smo zapisali, da sebomo osredotočili na evroazijski del sve-ta, ki se razteza od Vladivostoka do Dub-lina. Tam nas čaka še zelo veliko dela zadoseganje uspešnih rezultatov, tudi pre-bivalcev je dovolj – milijarda. Farma-cevtske industrije je relativno malo, pred-vsem na vzhodu, zato imamo še velikopriložnosti za doseganje dobrih rezulta-tov. Strategijo razvoja skupine Krka bo-mo najmanj enkrat letno revidirali, sajse svetovne razmere hitro spreminjajo.”• Ali bo zdraviliška dejavnost še ostalapod okriljem Krke?

“Še naprej bomo razvijali zdraviliškodejavnost. Uprava Krke zaenkrat ne vidinobene potrebe, da bi prodali lastniškidelež, ostajamo 100-odst. lastniki KrkeZdravilišč. Tej hčerinski družbi bomo po-magali pridobivati sredstva tudi iz struk-turnih skladov iz Ljubljane in Bruslja.Eden takih projektov se že izvaja, in si-cer v Šmarjeških Toplicah, zanj smo izstrukturnih skladov pridobili več kot 500milijonov tolarjev. Vlagali bomo tudi vDolenjske Toplice in Strunjan. Ko bodokončana izgradnja dolenjske avtoce-ste in urejeno območje blizu Šport ho-tela na Otočcu, se bomo predvidoma lo-tili gradnje kompleksa na Otočcu. Trd-no smo prepričani, da lahko z izboljša-njem storitev v gostinski in zdraviliški

dejavnosti izboljšamo donosnost našihzdravilišč.”• Kakšna bo odslej Krkina sponzorskapolitika?

“Še naprej bomo sredstva vlagali vzdravstvo, kulturo in umetnost, kar smotudi zapisali v strategiji. Profesionalnešporte bomo podpirali v manjši meri,več sredstev bomo namenili amaterskimšportom oziroma mladini z Dolenjske,Bele krajine in ostale Slovenije. Kot med-narodno podjetje pa bomo našo družbe-no odgovornost v večji meri širili tudi natuje trge.”• Kakšna pa bo politika zaposlovanja?

“V lanskem letu smo pretežno zapo-slovali v tujini, ta trend se bo nadaljevaltudi v letošnjem letu. Ne razmišljamo oodpuščanjih, ne v tujini, še manj doma.Dodatno bomo zaposlovali predvsemvisoko izobražene kadre.«• Menite, da bi lahko stroške v prihod-nje bolj obvladovali?

“Prepričan sem, da mora podjetje, kot jeKrka, ki se ukvarja s farmacevtsko dejav-nostjo, veliko vlagati predvsem v raziskavein razvoj ter v marketing in prodajo. To pazato, ker se je v zadnjih 10 letih konkuren-ca na vseh trgih izjemno povečala. Vkonkurenčni boj se lahko uspešno vključi-mo samo z izredno agresivno marketinškoin prodajno politiko. Sicer pa bomo v letu2005 izredno pozornost namenili obvlado-vanju vseh vrst stroškov.”• Tako od vodstvenega kadra kot osta-lih verjetno pričakujete zelo zavzeto deloza dobro Krke, kajne?

“Tako je. Da bodo naši rezultati še bolj-ši, moramo vsi dati vse od sebe. Biti mora-mo hitri in učinkoviti. Hitro moramo re-agirati in biti hkrati f leksibilni v dogo-varjanju, kar pomeni, da mora biti pot prisprejemu odločitev izredno kratka.”• Velikih odgovornosti ni lahko prevze-mati, vi pa se z njimi soočate vsak dan.Prejšnji predsednik uprave Miloš Kovačičvas je ocenil kot izredno pogumnega me-nedžerja.

“Odločitve sprejemam hitro in se nji-hovih posledic ne bojim. Dovzeten pasem tudi za dobre ideje in jim vedno radprisluhnem. Pri sodelavcih cenim pred-vsem zavzeto, intenzivno, konkretno,produktivno in ustvarjalno delo, kajti les takim delom lahko Krka v prihodnjeposluje še bolje.”

Maja Oberstar Falkner

Življenjska potJožeta Colariča

Rodil se je 27. avgusta 1955 v Bre-žicah. Otroštvo in zgodnjo mladostje preživel v Novem mestu, kjer jekončal osnovno šolo in gimnazijo. Vteh letih se je ukvarjal s športom,igral je košarko, rokomet, treniralatletiko. Pravi, da so mu ta leta dalasmisel za timsko delo, vzdržljivost inspoznanje, da se je potrebno za ve-like uspehe vedno potruditi. V Ljub-ljani je študiral ekonomijo študij za-ključil leta 1979. V študijskih letih jedodobra spoznal srednjo in vzhod-no Evropo ter bivšo Jugoslavijo, sajje kot turistični vodnik med poletni-mi počitnicami po teh deželah vodilameriške in izraelske turiste. Ob temje pridobil veliko novega znanja, senaučil hitro odločati in postal iznajd-ljivejši.

Njegova družina izhaja iz Podboč-ja, kjer mu je pokojni oče zapustil vi-nograd in zidanico. Tam, pravi, pri-deluje dober cviček.

V Krki se je zaposlil leta 1982, koje začel delati v Finančnem sektor-ju, kjer je bil najprej vodja Oddelkaza devizno-plačilni promet, nato po-močnik direktorja. Leta 1989 je pre-vzel vodenje Službe izvoza v Eks-port-import sektorju in čez dve letipostal namestnik direktorja sektor-ja. Na začetku leta 1993 je bil imeno-van za namestnika generalnega di-rektorja za področje trženja in fi-nanc, septembra istega leta je pre-vzel še vodenje Marketing sektorjain prodaje. Leta 1997 je bil imeno-van za člana uprave. Naslednje letoga je nadzorni svet podjetja imenov-al za namestnika predsednika upra-ve, leta 2002 pa ga je evidentiral kotbodočega predsednika uprave.

Na seji 12. julija 2004 ga je nadzor-ni svet imenoval za predsednika up-rave in generalnega direktorja. Pet-letni mandat je pričel 1. januarja2005.

Jože Colarič, predsednik uprave ingeneralni direktor Krke

PonudbaPoletje v Krkinih zdraviliščihŽivljenje je lepo, če ga živiš tako, kot ponuja se samo… Mivam ponujamo zanimive, udobne in brezskrbne počitnice

ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE

• 5 ali 7 polpenzionov,• kopanje v bazenih s termalno vodo v hotelu in• kopanje v Wellness centru Balnea ter vsak dan aqua fit,• 1-krat vstop v Oazo – center savn v Wellness centru

Balnea,• pregled pri zdravniku,• jutranja gimnastika pod strokovnim vodstvom,• 1 ura tenisa dnevno, 1-krat solarij,• neomejena uporaba fitnesa v hotelu,• 1-krat prost vstop na vodeno vadbo v Balnei,• pohod po vinskih goricah,• predavanje z zdravstveno vsebino,• kulturne in družabne prireditve,• sobotni ples,• 20% popusta za zdravstvene storitve v zdravilišču ter 10%

popusta za individualne storitve v Wellness centruBalnea.

POSEBEN POPUST ZA OTROKE V JULIJU INAVGUSTU:prvi otrok do 12. leta starosti biva v sobi s staršibrezplačno!Cena:5 dni 55.615 SIT7 dni 77.863 SITInformacije in rezervacije:�� 07 39 19 400, 39 19 [email protected]

ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE

• 5 ali 7 polpenzionov s kosilom ali večerjo,• neomejeno kopanje v notranjih in zunanjih bazenih s

termalno vodo,• 1-krat brezplačen vstop v Vitarij – center savn,• vsak dan ena gratis storitev iz ponudbe Vitarium šport

(PACE, kardiokros, tai chi),• posvet z inštruktorjem fitnesa,• 2 ali 3 zeliščne ali aroma kopeli,• v soboto ples ob živi glasbi v zdraviliški restavraciji,• kulturne in družabne prireditve (organizirani sprehodi,

kuharske delavnice, koncerti),• 20% popusta za zdravstvene storitve v zdravilišču (razen

masaž).POSEBEN POPUST ZA OTROKE V JULIJU INAVGUSTU:prvi otrok do 12. leta starosti biva v sobi s staršibrezplačno!Cena:5 dni 53.067 SIT7 dni 74.294 SITInformacije in rezervacije:�� 07 38 43 400, 38 43 500,[email protected]

ZDRAVILIŠČE STRUNJAN

• 5 polpenzionov,• kopanje v bazenu z ogrevano morsko vodo (32°C),• 1-krat dnevno brezplačna uporaba turške, finske ali

infrardeče savne• telovadba za dobro jutro.DODATNO PRI POLETNEM PAKETU• 1-krat peeling celotnega telesa,• 30-minutna masaža,• 1-krat poldnevni najem kolesa• 2-krat fitnes,

…doplačilo za program že od 4.572 SIT5 dni 7 dni

Hotel Svoboda**** 80.850 113.190 Vila Park**** 73.500 102.900 Vile*** 66.150 92.610 Hotel Laguna*** 63.700 89.180

Informacije in rezervacije:� � � � � 05 67 64 [email protected]

HOTELI OTOČEC

• 2, 3, 4, 5, 6 ali 7 polpenzionov,• kopanje v bazenih v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah,• 1-krat večerja v restavraciji Grad (namesto v restavraciji

Tango),• prosta uporaba večnamenskega igrišča,• 1-urni dopoldanski najem teniškega igrišča (vsak dan),• enkrat 2-urni najem gorskega kolesa,• prost vstop v savne, masažni bazen in fitnes v Teniškem

centru,• prost vstop v casino (vsak dan) in diskoteko (čet. –

sob.).POSEBEN POPUST ZA OTROKE V JULIJU INAVGUSTU:prvi otrok do 12. leta starosti biva v sobi s staršibrezplačno!

HOTEL BUNGALOV MOTELŠPORT

2 dni 23.520 18.620 14.700 3 dni 31.752 25.137 19.845 4 dni 39.984 31.654 24.990 5 dni 47.040 37.240 29.400 6 dni 56.448 44.688 35.280 7 dni 65.856 52.136 41.160

Informacije in rezervacije:� 07 30 75 165, Fax: 07 30 75 420booking.otocec@krka- zdravilisca.si

HOTEL KRKA v Novem mestuVikend paket (polni penzion) že za 21.200 SIT• Hotel je v centru Novega mesta in je idealno izhodišče

za izlete v bližnjo okolico,• gostje hotela imajo brezplačno kopanje v Zdravilišču

Šmarješke Toplice in v Welllness centru Balnea vDolenjskih Toplicah

• POSEBNA PONUDBA ZA SKUPINE - Krkin hramna Trški gori:degustacija vin, sprejem z malico, izbor jedilnikov zakrajša in daljša kosila in večerje, izbor pijač.

Informacije in rezervacije:�� 07 39 42 [email protected]

VESELI AVTOBUSI V DOLENJSKEIN ŠMARJEŠKE TOPLICEZ brezplačnim avtobusom v Dolenjske in ŠmarješkeToplice in nazaj7-dnevni program vključuje:• organiziran brezplačni avtobusni prevoz v obe smeri,• 7 polpenzionov v hotelih****,• 8 dni kopanja v termalnih bazenih v hotelih in v

Dolenjskih Toplicah v Wellness centru Balnea,• dobrodošlico,• možnost izbire med različnimi meniji,• tečaj pripravljanja kuharskih dobrot,• predavanje z zdravstveno vsebino,• vsak dan skupinsko telovadbo v vodi,• 3 individualne hidroterapije (Zdravilišče Šmarješke

Toplice),• 1-krat posvet pri zdravniku (Zdravilišče Dolenjske

Toplice),• sobotni ples,• družabni in kulturni program.Posebno ugodna cena 7-dnevnega paketa:Zdravilišče Dolenjske Toplice: 69.211 SITZdravilišče Šmarješke Toplice: 66.870 SITCene veljajo za eno osebo v dvoposteljni sobi. Turističnataksa in zavarovanje nista vključena v ceno. Doplačila zapolni penzion in enoposteljno sobo. Ceni že vključujetazgornjo mejo popustov, nanje ni več dodatnih popustov.Možnost plačila na tri obroke s čeki.Popusti za otroke: otroci do 4. leta starosti imajo brez-plačno bivanje, od 4. do 12. leta pa 50% popusta, če spi-jo v sobi z dvema odraslima.Informacije in rezervacije:Zdravilišče Dolenjske Toplice: � 07 39 19 400, 39 19 [email protected]šče Šmarješke Toplice: � 07 38 43 [email protected]

Termini in odhodi avtobusov:Severna Primorska in obalaMAJ (2.5.-9.5.2005) – Zdravilišče Šmarješke Toplice

Severna PrimorskaMAJ (8.5.-15.5.2005) – Zdravilišče Dolenjske Toplice

Severna PrimorskaGodovič (13.30), Idrija (14.00), Želin (14.20), DolenjaTrebuša (14.40), Most na Soči (15.00), Tolmin (15.10),Kanal (15.40), Nova Gorica (16.10), Ajdovščina (16.40),Vipava (16.50), Podnanos (17.00).

ObalaKoper (13.00), Spodnje Škofije (13.30), Črni Kal (13.45),Kozina (14.00), Divača (14.15), Sežana (14.30),Senožeče (15.00), Razdrto (15.10) Postojna (15.30)

JUNIJ (19.6.-24.6.): Štajerska in PrekmurjeMurska Sobota (12.25); Maribor (13.25), Ptuj (14.00),Slovenska Bistrica (14.30), Zreče (14.45), Vojnik (15.00),Celje (15.15), Laško (15.30), Rimske Toplice (15.35),Zidani most (15.45), Radeče (15.55), Sevnica (16.15),Krško (16.35).

JULIJ (17.7.-22.7.): Obala , Kras, LjubljanaKoper (14.00), Spodnje Škofije (14.30), Črni Kal (14.45),Kozina (15.00), Divača (15.15), Sežana (15.30), Senožeče(16.00), Razdrto (16.10), Postojna (16.30), Ljubljana(17.00-peron št. 29)

AVGUST (21.8.-26.8.): Bela krajinaAdlešiči (14.00), Vinica (14.20), Dragatuš (14.30),Kanižarica (14.40), Črnomelj (14.45), Gradac (14.55),Podzemelj (15.00), Metlika (15.10), Trnovec (15.20),Hrast (15.30), Štrekljevec (15.35), Semič (15.45)

Sproščen pozdrav poletjuAnticelulitni programi v Zdravilišču Dolenjske Toplice

V zgodnji pomladi običajno opazimo izdajalske blazinice celulita, ki so se v hladnejšem obdobju vztrajno kopičilena našem telesu. Za takšne tegobe imajo v Wellness centru Balnea v Dolenjskih Toplicah učinkovito orožje. Od-ločite se lahko med ultrazvočno, hipobarično ali endodermno terapijo, proticelulitno krioionoforezo ali elektrostim-ulacijo. Za uspešno odpravo celulita in debelosti priporočajo hipobarično terapijo in nato izmenično endodermnoterapijo ali elektrostimulacijo. Med obema terapijama izvajajo še anticelulitno aromaterapijo.

Za uspešen boj proti nezaželenemu celulitu so v Wellness centru Balnea pripravili več paketov, s pomočjo katerihboste poletje zagotovo pričakale lepše in bolj sproščene. Novo v bogati sprostilni ponudbi je tudi masaža lomi-lomi,kar v havajščini pomeni »ljubeče roke«. Atraktivni maserji s plesnimi gibi v telo vtirajo olje in mazila, ki deluje v inna človeško telo. Terapevt pri masaži izvaja dolge ritmične gibe in dotike z dlanmi, podlaktmi in komolci.

Brezskrbno poletno vzdušje ujemite že spomladi v Wellness centru Balnea v Dolenjskih Toplicah!Barbara Barbič Jakše

Zunanji bazen v Šmarjeških Toplicah

Bolje preprečiti kot lečitiPreventivne diagnostične preiskave v Zdravilišču Strunjan

Mnoge bolezni je mogoče preprečiti,mnoge omiliti. Seveda, če jih pravočasnoodkrijemo. Pravočasnemu odkrivanjubolezni so namenjeni preventivni pregle-di, katerih cilj je varovanje zdravja zdrave-ga človeka. Medicina naj bi v prihodnjevse bolj temeljila na preventivi, ki jedolgoročno gledano cenejša in boljša ob-lika »zdravljenja« kot kurativa. Široko pale-to diagnostičnih preiskav je moč opravititudi v Zdravilišču Strunjan.

Bolezni srca in ožiljaBolezni srca in ožilja so najpogostejši

vzrok smrti in zbolevanja v zahodnemsvetu. Žilne stene se po rojstvu začnejospreminjati z odlaganjem maščob, kar lah-ko brez opozorilnih znakov privede doživljenjsko nevarnih obolenj in nenadnesmrti.

Povišan krvni tlak, sladkorna bolezen,kajenje, motnje v presnovi maščob, sorod-niki oboleli za boleznimi srca in ožilja,povečana telesna teža in telesna neak-tivnost so glavni dejavniki tveganja zanastanek bolezni srca in ožilja.

Z obremenilnim testiranjem (cikloergo-metrijo) obremenimo krvni obtok, pred-vsem koronarne arterije, in s spremljanjemEKG ugotovimo pomembna zoženja kor-onarnih arterij, ki se še niso pokazala zznaki za srčno obolenje. Lahko ocenimotveganje bolnikov z angino pektoris. Cik-loergometrija hkrati omogoča tudi ocenofizične pripravljenosti posameznikov.

Z ultrazvokom srca je na neinvazivennačin moč ugotoviti obliko in velikost srcaoziroma posameznih votlin, motnje krčen-ja in sproščanje srčne mišice, obliko delo-vanja srčnih zaklopk, pretoke in tlake vposameznih delih srca in velikih žilah termorebitne spremembe v okolici srca, karje pomembno pri ocenjevanju vplivaishemične bolezni srca in povišanegapritiska na srčno mišico, oceni srčnegapopuščanja in šumov na srcu.

OsteoporozaOsteoporoza je bolezen, za katero sta

značilni zmanjšana kostna gostota in spre-menjena struktura kosti, zaradi česar so

kosti bolj krhke, tveganje za zlom pa jepovečano. Zgodnji znak osteoporoze jelahko zlom zapestja, kasnejši bolj usodnipa zlom hrbtenice ali kolka. Tveganje zaosteoporozo je večje pri ženskah po meno-pavzi, ki imajo manjšo telesno težo, sokadilke in imajo sorodnice, obolele zaosteoporozo.

Z denzitometrijo na neboleč načinizmerimo kostno gostoto. Na podlagi temeritve je moč ugotoviti osteoporozo šepred zlomom, ki bi vas ogrožal, ali ugoto-viti povečano tveganje za nastanek os-teoporoze.

Laboratorijske preiskaveS pomočjo laboratorijskih krvnih pre-

iskav ugotavljamo slabokrvnost, bolezniledvic, sladkorno bolezen, motnje presnav-ljanja maščob (holesterol) in tako pomem-bno dopolnimo sliko o zdravstvenem stan-ju posameznika.

Cikloergometrija 11.900 SITDenzitometrija 11.900 SITEKG z analizo 3.100 SITMala spirometrija z analizo 3.100 SITUZ preiskava srcaz izvidom kardiologa 18.000 SITAnaliza telesne mase 2.500 SIT

PREVENTIVNI PREGLED ZA MOŠKE– pregled pri specialistu– analiza telesne mase– cikloergometrija– spirometrija– EKG- UZ previskava srca– laboratorijske krvne preiskave– izvid in mnenje zdravnikaCena: 46.100 SIT

PREVENTIVNI PREGLED ZA ŽENSKE– pregled pri specialistu– analiza telesne teže– denzitometrija– cikloergometrija– spirometrija– EKG– UZ preiskava srca– laboratorijske krvne preiskave– izvid in mnenje zdravnikaCena: 55.100 SIT

Minister za zdravstvo Andrej Bručan se je na svojem obisku Dolenjske ustavil tudi vZdravilišču Dolenjske Toplice, kjer je leta 2000 preživel nekaj časa kot gost oziromapacient. Na zdravljenje ima lepe spomine, zato je želel zdravilišče zopet obiskati in seseznaniti z njihovo najnovejšo pridobitvijo, Wellness centrom Balnea. Sprejeli so gapredsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič, pomočnik direktorja Krki-nih zdravilišč Marjan Černe, direktor topliškega zdravilišča Brane Krevs in zdravnicaZdenka Solokič. (Barbara Barbič Jakše)

Zdravo hujšanje v Šmarjeških ToplicahPo 5. juniju 2005 bodo v Šmarjeških

Toplicah pod nadzorom dr. Majića začeliizvajati poseben poletni program zdrave-ga hujšanja za rizične skupine: za koronar-ne bolnike, diabetike in starejše osebe.

Vsebina programaDiagnostika: pregled pri zdravniku (da

dobi zdravnik celostno podobo gostovegastanja, mora ta pred pregledom opraviti šenaslednje meritve: merjenje indeksa teles-ne mase in analiza strukture telesnih tkiv(futrex); merjenje RR; merjenje KS; mer-jenje LDL, HDL; merjenje obsega pasu;izpolniti je treba anketni vprašalnik o živ-ljenjskem stilu.

Telesna aktivnost: obremenilni test; pri-poroči se dnevni izbor in intenzivnosttelesne aktivnosti (hidrogimnastika, vodnaaerobika, fitnes vadba, nordijska hoja, spre-hodi, ostale aerobne aktivnosti v naravi).

Prehrana: pripravi se poseben jedilnikuravnotežene prehrane z nizkim glikemič-nim indeksom; delavnica zdrave prehrane;

predavanje zdravnika o pomenu debelostikot dejavnika tveganja.

Edukacija: predavanje zdravnika, vsakteden drugo predavanje (izvajajo različnizdravniki); delavnica zdrave prehrane (Ja-nja Strašek in kuharji).

Cena paketa: polni penzion in namesti-tev v 1/2 sobah v hotelu Krka ****:82.109 SIT.• Cena velja za eno osebo v dvoposteljnisobi.• Cene vključujejo paketni popust in po-sebni akcijski popust, nanje pa imajo članikluba dodatni 10-odstotni klubski popust.• Možnost plačila na tri obroke s čeki.• Popusti za otroke: otroci do 4. leta sta-rosti imajo brezplačno bivanje, od 4. do12. leta pa 50% popusta, če spijo v sobi zdvema odraslima osebama.• Doplačilo za enoposteljno sobo znaša2.940 SIT/dan. Turistična taksa in zavar-ovanje nista vključena v ceno.

Cena programa: samo zdravstvena sto-ritev: 24.000 SIT.

Po 30 letih so kamp v okviru Zdravilišča Dolenjske Toplice povsem prenovili, kar jezdravilišče stalo 15 milijonov tolarjev. V lepo in sodobno urejenem kampu ob Sušici vneposredni bližini Wellness centra Balnea je sedaj prostora za 17 prikolic oziromaavtodomov. Vsako kampirno mesto ima električni in vodovodni priključek ter odtočnikanal za odpadne vode. Kamp so odprli na interni slovesnosti v petek, 20. maja, ki seje udeležil tudi topliški župan inž. Franci Vovk, trak pa sta prerezala vodja hotela JožicaKotar in direktor zdravilišča mag. Brane Krevs.

Diabetiki v Strunjanu5-dnevno poučno okrevanje novomeških diabetikov

Novomeški diabetiki, ki so v Strunjanu preživeli pet lepih dni, v katerih so združili pri-jetno s koristnim.

Člani društva diabetikov Novo mestosmo se novembra lani udeležili 5-dnevne-ga okrevanja v Zdravilišču Strunjan, kjernas je animator Janez lepo sprejel in namponudil kozarček primorskega vina. Obtem smo se tudi pogovorili o programu, kismo ga potem izvajali 5 dni.

Za 24 članov Društva diabetikov Novomesto so bili naslednji dnevi delovni. Po-slušali smo predavanje o prehrani pri slad-korni bolezni, ki mu je sledila šola kuha-nja v hotelu Laguna. Najprej nas je gospaEmilija Pavlič poučila o mediteranski ku-hinji; dala nam je veliko nasvetov, kakopripraviti čim bolj zdravo hrano. Praktič-ni del je nadaljeval gospod Željko, glavnikuhar zdravilišča. Šola kuhanja je poteka-la v dveh delih in naučili smo se pripraveribjih jedi. Seznanili smo se tudi, kakouporabljati AMC posodo.

Zdravnica Dragica Kozina je predavalao osteoporozi. Ker so člani društva že krep-ko v letih, je osteoporoza možna bolezenin zato nasvet, kako živeti in kako prepreče-vati to bolezen, ni odveč. Sledilo je preda-vanje o hipoglikemiji, ki je možna pri slad-kornih bolnikih. Nekateri člani so v debatio tem problemu kar aktivno sodelovali.

Dvakrat smo se odpravili na sprehod vokolico hotela in uživali v razgledu na stru-njanski zaliv pa tudi na italijansko obalo.Z avtobusom smo se odpravili na izlet vistrsko vasico Lopar. Na poti smo se usta-vili v Kopru, kjer smo obiskali Vina Ko-per. V Loparju pa smo si ogledali značil-

no istrsko hišo, Bardinčevo, v kateri jelokalna muzejska zbirka. Na povratku pasmo se ustavili v kmečkem turizmu napokušnji pršuta in refoška.

En večer v tednu nam je popestrila tom-bola, ki jo je organizirala in vodila anima-torka Tanja in ob kateri smo se dobro za-bavali. Nazadnje smo še zaplesali.

Tako je minilo pet dni prijetnega druže-nja, ki bi jih najraje kar podaljšali. Tokratni šlo, upamo pa, da bo drugič trajalo dlje.Za konec pa še pesem, ki jo je napisalanaša članica Jožica Kastelic iz Šentjerne-ja, ki še enkrat pove vse, kar smo doživeliv Strunjanu.

Jožica Frolih

Nesreča

Puščavski lisjak na okrevanjuV Zdravilišču Strunjan je januarja go-

stoval Miran Stanovnik, slovenski ekstrem-ni športnik. Pred poškodbo se je kot mo-torist redno udeleževal najtežje dirke nasvetu, Pariz – Dakar. Prav na tej težki innevarni dirki se je Miran lani hudo poško-doval in posledice poškodbe čuti še danes.Med njegovim zdravljenjem pri nas jegoste kratkočasil s predavanjem o nje-govem razburljivem življenju na dirkah.• Gledala vaš prispevek o dirki. Kako izgle-da dirka v živo, če je že gledanje tako groz-ljivo?

“Dirka Pariz – Dakar je športni dogodek,ki je veliko več kot navadna dirka; na njejlahko uspešno nastopajo le uravnovešeniin zreli športniki in čimbolj vsestranskiljudje. Pri tem se tekmovalci soočajo zizjemnimi psihofizičnimi napori in ravnozato ta dirka privabi vsako leto več ljudi.Dirka od tekmovalca zahteva zelo močnoosredotočenje, zato se tekmovalci mordaniti ne zavedamo, kako zahtevna in nevar-na je vsa zadeva. Tega se zavedamo šeletakrat, ko se pojavijo problemi in jih je tre-ba rešiti. Res je včasih lahko prav grozlji-vo, vendar samo v prvem trenutku, doklerse človek ne privadi na težke razmere.”• Kdaj ste se navdušili za ta šport?

“V razmerah, v kakršnih dirkamo, po-maga, če je človek pretkan in zvit ter pod-kovan s čimveč izkušnjami. Ker večinočasa dirkamo po puščavi, so me poimeno-vali puščavski lisjak.”• V letu 2004 ste bili nagrajeni za najboljfair športnika. Mogoče besedo o tem?

“Nagradi za fair play sem prejel letos odmednarodnega olimpijskega komiteja patudi od Združenja slovenskih športnih novi-narjev. To priznanje sem dobil tudi zaradiže prejetih nagrad v preteklosti, ko sem seprecej razdajal na dirkah in veliko ljudempomagal, da so se rešili iz hudih zagat.”• Imate kakšen hobi, kaj počenete v pro-stem času, če ga sploh kaj ostane?

“Prostega časa skoraj nimam. Kot semomenil, je to moj način življenja, seveda pavse izkušnje s pridom uporabljam v služ-bi, saj opravljam delo poveljnika Športneenote Slovenske vojske.”• Kaj je pravzaprav povzročilo, da ste da-nes naš gost, je kriva vaša huda poškodba?

“Na finalni dirki svetovnega pokala vDubaju sem pri hitrosti 150km/h grdo pa-del in si dvakrat zlomil hrbtenico, rebra…Kljub zmajevanju z glavami so me zdravni-ki pokrpali in danes že kar uspešno hodimin sem čisto samostojen.”

Puščavski lisjak Miran Stanovnik je po hudi nesreči na dirki Pariz – Dakar uspešnookreval v Zdravilišču Strunjan.

“Nagnjenost do tekmovanja človek nosiv sebi, seveda pa je potreben zunanji im-pulz, da se zgodi. Po naravi me navadnestvari ne privlačijo preveč, zato sva se s pri-jateljem Janezom Rajgljem pred desetimileti odločila poskusit in takrat sem se ‘za-strupil’.”• Kakšne so priprave na dirko Pariz –Dakar in koliko časa trajajo?

“Najbolj uspešni smo tekmovalci, kinam je ta aktivnost tudi način življenja,sicer se je potrebno za dirko pripravljatiskozi vse leto, vendar pa uspeha ni mogo-če zagotoviti, ker je veliko odvisno tudi oddrugih dejavnikov.”• Kdo sodeluje z vami in vam pomaga?Imate svojo ekipo?

“Pri pripravah in tehnični izvedbi mipomagajo prijatelji in bližnji, na dirki paekipo sestavljamo trije: mehanik, novinarin jaz.”• Kaj razmišljate med dirko?

“Med dirko sem osredotočen samo nanjoin redko se zgodi, da mi misel uide drugam.Takrat je potrebno glavo čimprej urediti inse stoodstotno posvetiti dirkanju.”• Pravijo vam tudi puščavski lisjak.

• V zadnjem času je umrlo kar nekaj vašihkolegov. Kako je to vplivalo na vas? Bosteše dirkali?

“Naše dirke so izredno atraktivne, zani-mive, na žalost pa tudi nevarne. Nobenaskrivnost ni, da prihaja tudi do smrtnih ne-sreč. Težko se je sprijazniti z dejstvom, dasem izgubil prijatelje in kolege, vendar živ-ljenje mora dalje, saj ni nujno, da je smrtkonec; je lahko tudi nov začetek in je delživljenja. Če mi bodo zdravniki dovolili,bom verjetno še dirkal.”• Kaj bi svetovali mladim, ki želijo dirkati?

“Mladi, ki želijo dirkati, tako kot to poč-nem jaz, se morajo zavedati, da ta športzahteva zrele osebnosti in trezne, zdraveglave. Tega ne dosežeš čez noč, zato si najvzamejo čas in najprej dozorijo v vsehpogledih.”• Ali vam naše zdravljeje pomaga?

“Tudi to, da sem spoznal vaše zdravili-šče, ki je sedaj tudi moje, je ena od dobrihstvari v moji nezgodi. Kar se zdravja tiče,sem že zelo napredoval in se bom sem radvrnil tudi na športne priprave, ko bom zato sposoben.”

Majda Skočaj

Smo diabetiki se skupaj zbrali,z avtobusom se v Strunjan pripeljali,

da skupaj bi lepo se imeliin lep dopust bi preživeli.

Tukaj se sprehajamo in telovadimo,poslušamo predavanja,imamo šolo kuhanjain v bazenu plavanja.

Že doma smo vsi sklenili,da bomo pridno vsemu sledili,

kakšen kilogram zgubiliin sladkorja se znebili.

Tako bomo naprej živeli,za zdravje bomo vsi skrbeli,

diabetes svoj krotiliin v Strunjan še hodili.

V začetku marca je bil na obisku v Očini Dolenjske Toplice gospod Rick Runner, ameri-ški vojaški ataše v Sloveniji, z družino in sodelavci. V dvorani hotela Kristal V Dolenj-skih Toplicah sta delegacijo sprejela župan občine Franc Vovk in direktor zdraviliščaBranko Krevs. Gostje so si ogledali Wellness center Balneo. Zanimala jih je predvsemponudba savn in masaž, soprogo vojaškega atašeja pa tudi alternativne metode sprostit-ve in ohranjanja zdravja. Potem so odšli na Bazo 20 v Kočevskem rogu. Kosili so vGostilni Rog, kjer so ravno potekali dnevi morskih jedi; ameriški gostje so pohvaliliponudbo in med drugim pokazali tudi poznavanje cvička, »dolenjskega tonika«, kotga je v šali imenoval vojaški ataše. Ameriški gost z družino je konec tedna preživel vzdravilišču in ob odhodu zagotovil, da se zagotovo še vrne. (Barbara Barbič Jakše)

Zdravstvena priloga

Depresija inkoronarna bolezen

Vedno več je dokazov, da sta depresija in koronarnabolezen (srčni infarkt, angina pektoris) tesno povezaniin vplivata druga na drugo

Raziskave v zadnjem desetletju so po-kazale, da je pri depresivnih bolnikihmožnost, da se bodo razvile srčnožilnebolezni, večja kot pri nedepresivnih bol-nikih. Po podatkih naj bi prisotnost de-presije povečala tveganje za nastanekkoronarne bolezni za okoli 70%, med-tem ko naj bi, na primer, aktivno kaje-nje povečalo tveganje za približno 150%.Vpliv pa ni le enosmeren, saj je tudi pri-sotnost koronarne bolezni povezana zvečjim pojavljanjem depresije. Okoli 15%do 25% starejših bolnikov s koronarnoboleznijo ima tudi depresijo. Pridruženadepresija lahko pri bolnikih z že razvitokoronarno boleznijo stanje še poslabša.

Kaj je koronarna bolezen?O koronarni bolezni govorimo, kadar

je zaradi zožitve koronarnih arterij oskr-ba srca s krvjo nezadostna. Koronarnearterije so žile, ki srcu dovajajo kri. Del-na zapora teh žil povzroča prsno boleči-no (tiščanje v prsih), kar imenujemoangina pektoris. Popolna zapora koro-narnih arterij pa vodi v odmrtje dela srč-ne mišice, kar imenujemo srčni infarkt(srčna kap). Najpomembnejši dejavnikitveganja za nastanek koronarne bolezniso visok krvni tlak, povečane vrednostiholesterola, prevelika telesna masa, slad-korna bolezen, kajenje, telesna nedejav-nost, dednost pa tudi depresija.

Kaj je depresija?Depresija je bolezen, prav tako kot slad-

korna bolezen ali visok krvni tlak. Depresi-ja nastane zaradi porušenega biokemične-ga ravnovesja v možganih. Na njen na-stanek poleg prirojenih lastnosti in oseb-nostnih lastnosti posameznika vplivajotudi stresne življenjske okoliščine, kot soizguba zdravja, bližnje osebe, službe, de-narne težave, upokojitev itd. Depresija niznak osebnostne šibkosti ali lenobe in jene moremo odpraviti le s trdno voljo. De-presija je bolezen, ki jo je treba zdraviti.Če depresije ne zdravimo, lahko preide vkronično obliko, kar pomeni, da lahkotraja tudi več mesecev ali celo let.

Nastanek depresije pribolnikih s koronarno boleznijo

Pri večini bolnikov s koronarno bo-leznijo se pojavijo prehodne duševne

motnje prve dni po srčnem infarktu inob vrnitvi iz varnega bolnišničnega oko-lja. Duševne motnje so pogosto pove-zane s pretirano črnogledim razmišlja-njem. Veliko bolnikov namreč srčni in-farkt doživlja kot izgubo: mislijo, da jezanje sedaj vsega konec, bojijo se pri-hodnosti, da ne bodo več kos obvezno-stim in nalogam, ki so jih prej uspešnoopravljali, da se ne bodo pozdravili, dabodo doživeli ponovni srčni infarkt. Po-gosto jih zaradi strahu stiska v prsih,razbija jim srce, težko dihajo. To si razla-gajo kot dokaz hude srčne bolezni. Takose njihov strah samo še krepi. Kadar raz-mišljajo, da so zaradi bolezni prikrajšani,manj vredni in odveč, so žalostni, brez-voljni in jezni. Stalno razmišljanje o bo-lezni samo še povečuje njihovo tesnoboin potrtost. Nekateri bolniki se sicer no-vim razmeram nato postopno prilagodi-jo, nekaterim pa ta prilagoditev ne uspe,kar vodi v depresijo. Če so bolniki šesttednov po srčnem infarktu še vedno de-presivni in tesnobni, potrebujejo zdrav-ljenje, sicer lahko postanejo kroničnodepresivni.

Kako depresija vpliva nakoronarno bolezen?

Čeprav natančni mehanizmi še nisopoznani, obstaja več razlag o vplivu de-presije na koronarno bolezen. Duševnistres igra pri tem pomembno vlogo.•Sproža velika nihanja krvnega tlaka,kar kvari koronarne arterije (žile v srcu)in poveča nevarnost raztrganja plakov(žilnih oblog) ter nastanka strdkov. Strd-ki ponovno povzročijo zaporo žil.•Poveča srčni utrip in krvni tlak, kar po-veča porabo kisika v srčni mišici. Zara-di zoženja koronarnih arterij je dotokkrvi v srce zmanjšan, kar vodi k zmanj-šani preskrbi srčne mišice s kisikom.•Vpliva na presnovo sladkorja inmaščob, posledica je povečana vsebnostsladkorja in maščob v krvi, kar kvari žile.•Poveča se zgoščevanje in strjevanjekrvi, s tem pa se poveča nevarnost, dabodo strdki zamašili koronarne arterije.

Depresija lahko sproži še druge zazdravje škodljive dejavnike, kot so kaje-nje, prekomerno uživanje hrane in alko-hola, telesna nedejavnost, neredno jema-

nje zdravil. Vsi ti dejavniki še dodatnopovečajo tveganje za nastanek koronar-ne bolezni ali koronarno bolezen, če taže obstaja, še poslabšajo.

Kako prepoznamo depresijo?Depresija se navzven kaže z različni-

mi simptomi in znaki:•vsaj dva tedna trajajoča žalost, pobi-tost ali občutek praznine,• izguba volje, veselja in zanimanja zadejavnosti, ki so posameznika prej veselile,•nespečnost ali pretirana zaspanost,•prevelik ali premajhen apetit,•utrujenost, pomanjkanje energije,•upočasnjenost ali pretiran nemir,•tesnoba,•razdražljivost, nestrpnost, jeza, agre-sivnost,•motnje koncentracije, pozornosti inspomina,•občutki krivde, nesposobnosti in manj-vrednosti,•različni telesni simptomi in znaki, kotso prsna bolečina, razbijanje srca, pre-bavne motnje, znojenje, omotica, težkodihanje, glavobol, bolečine drugod potelesu,• misli na samomor ali strah pred smrtjo.

Navedeni simptomi in znaki se pri vsa-kem bolniku kažejo nekoliko drugače,pri nekom so bolj izraziti eni, pri drugemdrugi. Tudi ni nujno, da so prisotni pravvsi, ampak le nekateri od njih. Pri bolni-ki s koronarno boleznijo so pogosto vospredju telesni simptomi in znaki de-presije: stiska in boli jih v prsih, krvnitlak jim niha, srce razbija, nimajo močiin energije… To lahko bolnika ali zdrav-nika zavede in tako vzrok za telesne sim-ptome in znake pripišeta telesni bolez-ni in ne depresiji.

Depresijo lahko uspešnozdravimo

Napačno je prepričanje, da je depresijaposledica človekove šibkosti in da bi joz močno željo ter voljo lahko premaga-li. Depresivni ljudje ne morejo prisilitisami sebe, da bi se počutili bolje. Naj-pomembneje je depresijo prepoznati kotbolezen in depresivnega spodbuditi, dasi poišče pomoč pri zdravniku. Depresi-jo lahko danes enostavno in učinkovitozdravimo z zdravili proti depresiji aliantidepresivi. Na voljo je več vrst raz-ličnih antidepresivov, vendar so za zdrav-ljenje depresije pri bolnikih s koronarnoboleznijo primerni le tisti, ki so varni zasrce in jih lahko kombiniramo z zdravili,ki jih običajno jemljejo bolniki s koronar-no boleznijo. Taki so na primer selektiv-ni zaviralci ponovnega privzema sero-tonina, kot je sertralin. Sertralin Krkaproizvaja pod imenom Asentra*. Asen-tra (sertralin) deluje tako, da pomagaponovno vzpostaviti kemično ravnovesjeserotonina v možganih. Serotonin jeeden izmed prenašalcev impulzov medživčnimi celicami v možganih. Zdravilaz vplivom na serotonin izboljšujejo med-celično sporazumevanje in tako tudi de-presijo. Klinične raziskave kažejo, da jesertralin varno in učinkovito zdravilo zazdravljenje depresije pri bolnikih s srč-nim infarktom in nestabilno angino pek-toris. Neželeni učinki zdravila so blagi,nenevarni in minejo v prvih dveh tednihzdravljenja.

Pomembno je vedeti, da antidepresivine delujejo tako hitro kot npr. zdravilaproti glavobolu. Do izboljšanja depresijepride po nekaj dneh zdravljenja, lahko

pa se zgodi, da je za bistveno izboljšanjepotrebno 2 do 4 tedne. Za popolno iz-boljšanje depresije je običajno treba je-mati zdravila več tednov. Prezgodnjaprekinitev zdravljenja pogosto vodi v po-novno poslabšanje depresije ali v kasnej-še ponovitve bolezni. Zato je treba zdrav-ljenje kljub popolnemu izboljšanju nad-aljevati vsaj še naslednjih 6 do 9 mese-cev. Pri nekaterih bolnikih, ki so v pre-teklosti imeli več depresivnih epizod, paje potrebno dosmrtno zdravljenje. Kerantidepresivi ne povzročajo odvisnostiali navade, je tudi dolgotrajno jemanjeteh zdravil varno.

Antidepresiv lahko predpišeta osebnizdravnik ali internist, ne le psihiater. Čedepresijo spremljata tesnoba in nespeč-nost, lahko zdravnik v prvih tednihzdravljenja predpiše poleg antidepresivaše anksiolitik, na primer Krkin Helex*.Poleg zdravljenja z zdravili je koristnatudi psihoterapija, na primer kognitivnovedenjska terapija.

K zdravniku!Če imate vi ali kdo od vaših svojcev ali

prijateljev težave, za katere sumite, da bilahko bile posledice depresije, je zelopomemben obisk zdravnika. Le on botežave lahko pravilno ocenil, predvsempa bo le on lahko predpisal ustreznazdravila. Če bo morda ugotovil, da greres za depresijo, ne krivite sebe, saj si jeniste želeli in je tudi ne morete prema-gati le z močno voljo. Ljudje z depresijopotrebujejo pomoč zdravnika, prav takokot bolniki z drugimi boleznimi. Po-membno je, da z zdravljenjem ne odla-šate, saj bo to bolj učinkovito, če se bostezačeli zdraviti čim prej. Ne bojte se anti-depresivov, ki vam jih bo predpisalzdravnik, od njih ne boste postali odvis-ni. Čeprav so neželeni učinki zdravilvčasih moteči, običajno niso nevarni.

Kako si lahko pomagate sami?Sami si lahko pomagate na različne na-

čine. Predvsem je pomembno, da se zboleznijo seznanite in se je ne sramujete.Redno in po zdravnikovih navodilih jem-ljite zdravila! Ostanite pozitivno narav-nani! Zamotite se s prijetnimi dejavnost-mi ali pogovorom s svojci in prijatelji ovsakdanjih stvareh! Ne zahtevajte odsebe preveč! Pohvalite se za trud, ki gavložite v dejavnosti! V pomoč so vamlahko tudi različne sprostitvene tehnike.Ker je za telesno in duševno zdravje po-membna redna telesna dejavnost, boditetelesno dejavni! Začnite z majhnimi ob-remenitvami, na primer s kratkimi vsa-kodnevnimi sprehodi. Obremenitve po-stopno povečujte do stopnje, ki vam jobo priporočil zdravnik. Sprva vas lahkospremljajo svojci ali prijatelji. Ko si bostespet pridobili kondicijo in zaupanje vsvoje sposobnosti, boste zmogli sami.

Mateja Grošelj, mag. farm.

Opomba: besedilo je pripravljeno poknjižici Depresija in koronarna bolezen(avtorica Dragica Resman, dr. med.) izserije knjižic V skrbi za vaše zdravje, kijih je izdala Krka.

* Ministrstvo za zdravje opozarja, dabesedilo obravnava zdravilo, ki se smeizdajati le na zdravniški recept. O pri-mernosti zdravila za uporabo pri posa-meznem bolniku lahko presoja le po-oblaščeni zdravnik. Dodatne informa-cije dobite pri svojem zdravniku ali far-macevtu.

Osteoporoza – kako jozdravimo in preprečujemoZdravljenje osteoporoze je dolgotrajno in zahtevno

Osteoporoza je najpogostnejša pre-snovna bolezen kosti. Lahko jo opišemokot stanje, ko kosti postanejo redke in krh-ke in se lahko zlomijo že pri najmanjšempadcu ali obremenitvi. Vsaka tretja žen-ska in vsak peti moški starejši od 60 let imaosteoporozo. V EU vsakih 30 sekundpride do enega zloma zaradi osteoporoze,za zdravljenje posledic osteoporoze pa let-no porabijo 35 milijard evrov.

Bolniki z osteoporozo dolgo časa ni-majo nobenih težav. Občasno imajo bo-lečine v hrbtenici, vendar se te bolečinene razlikujejo od tistih, ki se pojavijo za-radi starostnih sprememb hrbtenice, kiso pogoste tudi pri starejših ljudeh brezosteoporoze. Resnejše težave se pojavi-jo šele ob zlomih. Do zlomov pride žeob manjših telesnih obremenitvah, kotso dvigovanje lažjih bremen, padec naspolzkih tleh, močnejši objem, spremem-ba telesnega položaja ali celo med kaš-ljanjem. Najpogostejši zlomi zaradi oste-oporoze so: zlomi v zapestju, zlomi vprsnem in ledvenem delu hrbtenice terzlomi stegnenice v kolku.

Za zlom vretenc je značilna huda bo-lečina v hrbtenici, ki se med gibanjemstopnjuje. Bolečine trajajo nekaj mese-cev in se le postopoma umirijo. Najpogo-steje pride do zloma vretenc v spodnjemdelu prsne hrbtenice in vretenc ledvene-ga dela hrbtenice. Zaradi zlomov vre-tenc pride do značilne spremembe ob-like hrbtenice in do zmanjšanja telesnevišine. Pomembno je vedeti, da veliko-krat zlom vretenca ne povzroči hujšihbolečin in ga ugotovimo šele na rentgen-skem slikanju hrbtenice.

Zaradi zloma stegnenice je velikokratpotrebna operacija oziroma vstavitev pro-teze v kolčni sklep. Okrevanje je dolgotraj-no in zahtevno. Pogosto pa je posledicazloma tudi trajna telesna okvara. Tretji-na bolnikov zaradi zapletov pred oper-acijo in po njej ter zaradi drugih bolezni,ki jih imajo pred poškodbo, po zlomustegnenice umre v prvem letu po zlomu.

V začetni fazi osteoporozo odkrijemole z meritvijo mineralne kostne gostote.Meritev mineralne kostne gostote opra-vimo s posebnim aparatom, denzitomet-rom. Najpogosteje uporabljamo denzito-metre, ki delujejo na osnovi dveh različ-nih vrst rentgenskih žarkov. Preiskava jezanesljiva, hitra in neboleča. Doza rent-genskega sevanja je zelo majhna in jezato preiskava popolnoma varna in ne-škodljiva. Med preiskavo izmerimo mine-ralno kostno gostoto v območju ledvenehrbtenice in vratu leve stegnenice. Zaugotavljanje mineralne kostne gostoteuporabljamo tudi ultrazvočne aparature,vendar moramo diagnozo osteoporozepotrditi še z rentgenskim denzitometrom.

Merjenje mineralne kostne gostoteopravimo tistim ljudem, ki imajo več de-javnikov tveganja za nastanek osteopo-roze, kot so: zgodnja menopavza (pred45. letom starosti), dedno nagnjenje kosteoporozi, nepravilno delovanje spol-nih žlez in žlez z notranjim izločanjem,uživanje določenih zdravil, nizka telesnateža, bolezni, ki povzročajo sekundarnoosteoporozo, in tistim, ki so zaradi oste-oporoze že utrpeli zlom kosti. Merjenjeopravimo vedno pred začetkom zdrav-ljenja in nekajkrat med zdravljenjem, da

ocenimo njegovo uspešnost. Meritve naj-pogosteje ponavljamo po enem letu aliletu in pol, pri nekaterih bolnikih pa še vdaljših časovnih obdobjih. Pri bolnikih,ki se zdravijo s kortikosteroidi, meritveponovimo že po šestih mesecih.

Osteoporozo lahko povzročijo tudinekatere druge bolezni oziroma stanja,zato pred začetkom zdravljenja opravi-mo tudi določene laboratorijske pre-iskave. Če sumimo, da je že prišlo dozloma vretenc, opravimo tudi rentgen-sko slikanje hrbtenice.

Na podlagi denzitometrije, laboratorij-skih in rentgenskih izvidov ter na osnovipodatkov, ki jih dobimo v pogovoru s pa-cientom in z zdravniškim pregledom, seodločimo za najbolj primerno oblikozdravljenja oziroma preprečevanja oste-oporoze.

Pri ženskah v menopavzi, ki imajo hu-de menopavzalne težave, uporabljamoza preprečevanje in zdravljenje osteo-poroze, poleg pravilne prehrane in te-lesne aktivnosti, za krajši čas (do pet let)nadomestno hormonsko zdravljenje.

Poleg hormonov so nam za zdravlje-nje osteoporoze na voljo tudi drugi zavi-ralci izgube mineralne kostne gostote.To so bisfosfonati (Pleostat, Lindron,Fosamax, Actonel), kalcitonin (Miacal-cic) ter raloxifen (Evista).

Pri vseh bolnikih uporabljamo prepara-te vitamina D (Plivit D3) v kombinaciji skalcijem. Aktivne oblike vitamina D upo-rabljamo pri bolnikih, ki morajo zaradidrugih bolezni dobivati kortikosteroideoziroma so starejši od 70 let in so zaradiosteoporoze že utrpeli zlom kosti. Letosbomo dobili še dve novi zdravili, to stateriparatid ( Forsteo) in stroncijev ranelat(Protelos). Za katero zdravilo se bomoodločili, je odvisno od starosti bolnika,spola, sočasnih bolezni in drugih težav,ki jih ima bolnik. Učinek zdravil je brezpravilne prehrane in telesne aktivnostimanjši oziroma ga sploh ni. Zato sta pra-vilna prehrana in telesna aktivnost zelopomembni pri preprečevanju in zdrav-ljenju osteoporoze.

Zdravljenje osteoporoze je dolgotraj-no in zahtevno in je v veliki meri odvis-no od bolnikov. Zato smo v ZdraviliščuDolenjske Toplice pripravili tudi pose-ben enotedenski program, ki smo ga po-imenovali »Šola za osteoporozo« in jenamenjen tistim bolnikom, ki osteoporo-zo že imajo, pa tudi tistim, ki jo želijopreprečiti. Udeležence seznanimo z va-jami za preprečevanje osteoporoze, pri-pravimo jim učno delavnico o prehraniin predavanja o preprečevanju in zdrav-ljenju ostreoporoze.

Kot pri drugih boleznih, je tudi priosteoporozi najpomembnejše prepreče-vanje bolezni. Zelo pomembni dejavni-ki so: uživanje hrane bogate s kalcijemin vitaminom D (mleko in mlečni izdel-ki, ribe itd.), redna telesna aktivnost inzmerno sončenje. Na ta način v mladostiustvarimo dovolj močne kosti, v staros-ti pa jih ščitimo pred prehitro izgubomineralne kostne gostote in posledičnoosteoporozo.

Danilo Radošević, dr. med.,specialist interne medicine,

vodja zdravstvene službeZdravilišča Dolenjske Toplice

Masaža

V Strunjanuse cedita med in čokoladaDobrodejno delovanje masaže z medom in čokolado

Razvajanje z medomČe imate suho, utrujeno, uvelo,

oslabljeno, neelastično in slabo pre-krvavljeno kožo, če ste pod stresom inče vas vse to moti, poskrbijo za vas vStrunjanu na prav poseben način. Več-namenska masaža z zmesjo MagicHoney, ki je sestavljena iz akacijevegain kostanjevega medu, matičnegamlečka in soli iz Mrtvega morja, imaveč učinkov:• Peeling učinek - med nežno odstra-ni odmrle celice povrhnjice, vzpodbu-di obnovo celic, pomirja, učvrsti inzaščiti oslabljena in utrujena tkiva,uravnava pa tudi tvorbo melanina.• Drenažni učinek – masaža povečaoskrbo s kisikom, reaktivira površins-ko mikrocirkulacijo in celični metabo-lizem, kar pospeši odvajanje zastalihtekočin.• Hranilni učinek – med učinkovito,uravnoteženo in globoko hrani pre-dele, ki so zaradi stresa demineralizi-rani in slabo prekrvavljeni.• Sinergično preoblikovalni učinek –koža postane nežna, čvrsta in svilna-ta.

Maser s hitrimi krožnimi gibi, kiimajo naravni peeling učinek, nanesepripravljeno zmes, jo pusti najmanjpetnajst minut delovati v termo savni,da toplota poveča učinek drenaže in

celotne nege, nato pa ostanke medusperemo pod tušem.Razvajanje s čokolado

Če želite imeti žametno mehko, re-mineralizirano, negovano kožo, vam vStrunjanu ponujajo nekaj čutnega.Masaža s čokoladno mešanico kaka-va in kakavovega masla sprosti telo indušo in človeka popolnoma prevzame.Namenjena je vsakomur, ki se želi raz-vajati, sprostiti, ki želi zmanjšati učin-ke stresa in izboljšati splošno počutjein razpoloženje.

Kakav vsebuje naravne antioksidan-te, ki dobrodejno delujejo na krvni ob-tok in na človekovo psihično počutje.Dokazano je namreč, da kakav vzpod-buja tvorbo endorfinov, ki so naravni vz-podbujevalci sreče. Kakavovo maslo paje ena najstabilnejših maščob, ki mehča,hrani, vlaži in ščiti kožo pred staranjem.

Maser med segrevanjem primeša čo-koladi olje sladkega mandljevca, da na-stane gladka, tekoča zmes. To najprejpočasi zlije na hrbet, nato še na rokein noge. Medtem še dodatno segrevaolje sladkega mandljevca, ki ga kotdodatek uporabi tudi za sprostitvenomasažo. Po končanem masiranju os-tanke zmesi speremo pod tušem, negapa se zaključi z nanosom čokoladnekreme. Za sladkobne, poželjive, ne-ustavljive občutke…

Brez mišic ni življenjaMišice predstavljajoi 40 odst. teže odraslega človeka

Človek ima več kot 600 mišic. Vsakgib, od dvigovanja obrvi do tekanja inbrcanja žoge, nadzorujejo mišice, ki vle-čejo kosti, da se lahko premikamo. Dru-ge mišice delajo globoko v notranjostitelesa. Pomagajo pri dihanju, skrbijo zautripanje srca in prebavo hrane. V tele-su so tri vrste mišic: gladke mišice, ske-letne mišice in srčna mišica.

Gladke mišice so v stenah številnih or-ganov kot sta želodec in črevo. Gladkamišica se tako imenuje zato, ker v na-sprotju s skeletno in srčno mišico nimaprogaste površine. Gladka mišica se krči,ne da bi bilo treba misliti na to, zaradičesar delujejo organi tudi, ko spimo.

Skeletne mišice skrbijo za premikanjetelesa. So pritrjene na kosti. Ko se te mi-šice krčijo, potegnejo za seboj kosti, takoda se premikamo. Skeletnim mišicampravimo tudi prečnoprogaste mišice, kerso mišična vlakna pod mikroskopomvideti progasta. Za razliko od ostalihdveh skupin lahko skeletne mišice ho-teno krčimo.

Srčna mišica je posebne vrste mišice,ki jo najdemo samo v steni srca. Se sa-modejno stiska in sprošča, ne da bi mo-rali misliti na to. Zato srce ves čas utri-pa, tudi med spanjem. Podobno kot ske-letna mišica, je tudi srčna mišica podmikroskopom videti progasta.

Mišice so narejene iz spleta dolgih ni-tastih vlaken, ki so ovita v prožno ob-logo. Vsako od teh vlaken je narejeno šeiz finejših niti, ki se imenujejo mišičnavlakna. V mišicah so tudi drobni živci,ki prenašajo signale v možgane in iz njih.Majhne krvne žile dovajajo v vsako mi-šico nujno potrebni kisik in hrano. Naobeh koncih mišice je kita. Kita je moč-na elastična vez, s katero je mišica pritr-jena na kost. Najdaljša je Ahilova kita napeti. Imenuje se po starogrškem junakuAhilu.

Še nekaj zanimivosti. Največja mišicav telesu je velika zadnjična mišica. Naj-manjše mišice so v ušesu, tanke kot nit,najmanjša sploh pa je stremenčeva miši-ca v srednjem ušesu. Če se smejemo, up-orabljamo približno 17 mišic, če se mr-ščimo, pa 42. Torej se je lažje smejati kotmrščiti. Najbolj dejavne mišice so mišiceokoli oči. Vsak dan se premaknejo večkot 100.000-krat. Mišice predstavljajopribližno 40% teže odraslega človeka.Trebušne mišice podpirajo in varujejoželodec, jetra in druge organe v trebuhu.V trebuhu je več plasti mišic, ki so medseboj prepletene in so zato tudi močne-jše. Mišice vlečejo samo v eno smer, zatojih veliko dela v parih, pri čemer se enamišica krči, druga pa sprosti.

Roman Šiler, dipl. fiziot.

Samozdravljenje

Nagrada za Bilobil na PoljskemNajboljša blagovna znamka med izdelki za izboljšanjespomina in koncentracije

Krka je za kapsule Bilobil na Poljskemprejela prestižno nagrado Pharmacy World– Product of the year 2005. Nagrado pode-ljujejo enkrat letno, osnova za izbor nagra-jencev pa je glasovanje lekarniških farma-cevtov na Poljskem. Podeljujejo jo v 82 ka-tegorijah izdelkov za samozdravljenje, pričemer so kriteriji ocenjevanja učinkovito-st samozdravljenja, farmakološko delova-nje, hitrost nastopa učinka, minimalnistranski učinki in varnost izdelka. KrkinBilobil je bil izbran za najboljšo blagovnoznamko v kategoriji izdelkov za izboljša-nje spomina in koncentracije.

Krka za svoj izdelek z izvlečkom ginko-vih listov izvaja uspešne promocijske akci-je, katerih rezultat je ob uspešni prodajiprav gotovo tudi jeseni 2004 prejeta sre-brna nagrada »Blagovna znamka leta/EFFIE« v Moskvi. Bilobil pa niso uspeš-no predstavili le na ruskem, ampak tudi naostalih Krkinih tržiščih. To potrjuje tudinagrada Creative Award N. Hall Insights2004, ki jo je Krka za najboljši kreativnidosežek na področju oglaševanja zdravilza samozdravljenje in za najboljše medij-sko podprto lansiranje novega zdravila zasamozdravljenje v Evropi (TV spoti Bilo-

bil) prejela spomladi 2004 v Veliki Brita-niji.

Bilobil – kaj je in kdaj gajemljemo

Kapsule Bilobil vsebujejo standardizira-ni izvleček ginkovih listov, ki izboljšujeoskrbo možganov s kisikom in glukozo.Učinkovine izvlečka, flavonski glikozidi,ginkolidi in bilobalid širijo žile, izboljšuje-jo pretok krvi, preprečujejo zlepljanjetrombocitov in z uravnavanjem presnovevarujejo celice in tkiva pred poškodbami,ki jih povzroča pomanjkanje kisika. Izv-leček ginkovih listov je učinkovit pri mot-njah prekrvitve možganov in okončin.

Kapsule Bilobil izboljšujejo prekrvitevmožganov in presnovo ter preprečujejo pa-dec intelektualne storilnosti; pri motnjahprekrvitve okončin pa blažijo občutek hlad-nosti, ščemenja in otrplosti ter bolečin medhojo. Kapsule Bilobil jemljemo pri mot-njah prekrvitve in delovanja možganov, kise kažejo kot pojemanje spomina in intelek-tualnih sposobnosti, nerazpoloženje in ob-čutek strahu, vrtoglavica, šumenje v uše-sih, motnje spanja, in pri motnjah prekr-vitve okončin.

Nega obraza

Čas, da ponovno zasijeteBabor Sea Creation je čudovit način, da ugodite sami sebi

Nega obraza je lahko ena najbolj spro-ščujočih in prijetnih izkušenj. Težko sekaj primerja z razvajanjem vašega obra-za, medtem ko mu vračate sijaj, kajti nis-mo vse obdarjene s sijočo kožo skozi ce-lo leto.

Naš obraz, tako kot ostali deli telesa,potrebuje pozornost. Gre skozi vsakda-nji stres in napetosti in če mu primanjku-je primerne nege in »prehrane«, so po-sledice lahko utrujena, izsušena koža alinezaželene črtein odprte poro. To zago-tovo ni pogled, na katerem bi si spočilioči.

Glede na to, da je obraz najbolj izpo-stavljeni del našega telesa (ljudje prepo-znamo druge ljudi po njihovih obrazih),je pomembno, da zanj skrbimo na pra-vilen način. Primerna prehrana in red-na nega obraza, ki lahko povečata cirku-lacijo, povrneta sijaj, delujeta proti gu-bam in zmanjšata črte, vsekakor pozi-tivno delujeta na našo samozavest in vse-

splošno samozaupanje. Prevečkrat negaobraza pomeni le nežno masažo, ki ji sle-di odpiranje por s paro in odstranjeva-nje črnih pikic, čemur sledi maska, kizapre pore. Nega obraza pa je lahko večkot samo to. Vsaka nega ne zahteva parein čiščenja, so tudi drugi načini za od-stranjevanje nečistoč, npr. nežno lušče-nje (peeling).

Treba je vedeti, kaj deluje pri naši kožiin kako lahko ukrepamo. Prav tako mo-ramo vedeti, da obstajajo posebne nege,prilagojene določenim tipom kože. Innajvažnejše: pred nego se posvetujte ses strokovnjakom, namesto da plačujeteza nekaj, česar sploh niste želeli. Mor-da bo to na začetku nekaj dražje kot vašaobičajna nega, vendar bodo rezultativeliko boljši.

Babor Sea Creation je čudovit način,da ugodite sami sebi. Sestavine te linijeBaborjevih proizvodov prihajajo iz mor-ja.

Naša gosta

“Saj sva že kot inventar!”Zakonca Marija Blanka in Zvonimir Šulc iz Pule že 25let, tudi po trikrat na leto, prihajata v Dolenjske Toplice

Tako kot ostala Krkina zdravilišča ima-jo tudi Dolenjske Toplice svoje stalne go-ste. Kot lastovice se zvesto vračajo vsakoleto, leto za letom. Med temi zvestimi “se-livkami” sta tudi Marija Blanka in Zvoni-mir Šulc, par iz Pule, ki v Dolenjske Topli-ce prihajata že od leta 1979. Gospod jezdravnik, gospa je bila odvetnica. Nadzdraviliščem, krajem in ponudbo sta na-vdušena, vsako leto prideta vsaj dvakrat.• Kdaj vas je prvič zaneslo v DolenjskeToplice in ob kakšni priložnosti?

“Leta 1979 smo skupaj z ostalimi gostituristične agencije Kvarner ekspres tukajpričakali novo leto. Bilo je čudovito, kotprva ljubezen. Ljudje so bili izredni, očara-li so nas s prijaznostjo in ustrežljivostjo.Spominjava se vodje strežbe Slavka Šeni-ce in ostalih. Številni med njimi so žal žepokojni. Vrnila sva se še isto leto, novem-bra, z vnukom sva tukaj preživela del vojnena Hrvaškem. Prideva za veliko noč, vzačetku jeseni, za novo leto.”• Kaj je tisto, kar vas prepriča, da ne gre-sta kam drugam?

“Bila sva tudi drugje po svetu, vendar vDolenjskih Toplicah se res počutiva kotdoma, kot inventar (smeh). Imate čudovitzrak, v bližnji okolici pa so številne mož-nosti za lepe izlete: Otočec, kartuzija Ple-terje, Novo mesto, turistične kmetije. Tu-kaj sva doživela nekaj izrednih koncertov.(Gospa natančno opiše koncert avstrijskihglasbenikov, ki jih je vodil izredno šar-mantni dirigent, v katerega »bi se z lahko-to zaljubila«. Gospod doda, da je bil reskar malo ljubosumen.) Na kraj naju vežejores lepi spomini.

Seveda pa so tukaj najbolj dragoceniljudje, ki so izredno prijazni in ustrežljivi.Na cesti naju še otroci pozdravljajo, karsva doslej doživela samo še v Avstriji. Pri-jaznost na vsakem koraku!”

• Kaj pa naše zdravstvo?“V prospektih sem bral, kakšni naj bi bili

učinki hidroterapije. Osebno menim, da soše veliko večji in da bi bilo dobro, če bi tovašo zdravilno vodo še bolj podrobno raz-iskali. Poleg tega je tu še hrana. Sem rahlidiabetik, vendar pri vas v zdravilišču sednevno vsaj enkrat malo pregrešim. Neboste verjeli, kaj se zgodi – sladkor se splohne viša! Ne vem, moral bi raziskati tudikuhinjo (smeh). Tudi starostne pege, kinastanejo z leti, po kopanju v vaši vodiizginjajo. Neverjetna voda, klima, ljudje,organizacija. Brez pripomb, vse je najbolj-še!”• Četrt stoletja je dolga doba, v tem časuvašega počitnikovanja pri nas se vam je go-tovo pripetilo kaj zanimivega.

“Pravzaprav nama v tem hipu nič takš-nega ne pade na pamet… Vedno je biladobra družba, vedno se je kaj zgodilo. Na-takarji so se šalili, da je naša miza tam, kjerje največ praznih steklenic. Vaš cviček namje res vedno ustrezal, cenili smo ga, še pre-den je postal tako cenjen. 25 let je res dol-ga doba. Midva sva prihajala že takrat, kosta bila v recepciji samo dva telefona zagoste. Kot odvetnica sem morala tudi nadopustu kaj malega postoriti in brez tele-fona ni šlo. Danes si takih stvari skoraj nemoremo več predstavljati. Zaradi tele-fonov in televizorjev v sobi pa je žal tudimanj druženja. Ljudje se bolj zapirajo.

So spremembe v zdravilišču, ki postajavse večje, vse lepše in vse bolj kvalitetno,vendar so se spremenili tudi ljudje.”• Ujela sem vas tik pred odhodom domov.Kakšni so občutki ob odhodu?

“Vedno, ko greva, greva z obžalovanjem,vendar hkrati tudi z upanjem, da se čim-prej vrneva.”

Barbara Barbič Jakše

Naša zvesta gosta Marija Blanka in Zvonimir Šulc iz Pule v zdraviliškem parku.

Avstrijski veleposlanik v Dolenjskih ToplicahObčino Dolenjske Toplice je v petek, 1. aprila, obiskal avstrijski veleposlanik dr.

Valentin Inzko, ki ga je sprejel župan Franc Vovk. Najprej si je avstrijski gost ogledalSotesko s Hudičevim turnom in depojem Tehniškega muzeja iz Bistre, nato pa šeDolenjske Toplice, kjer mu je župan predstavil zgodovino kraja in občine ter njenerazvojne smernice. Sledil je ogled cerkve sv. Ane in Wellness centra Balnea. Avstrij-ski veleposlanik je bil navdušen nad ponudbo centra in lepoto topliške občine. Zago-tovil je, da se bo zagotovo vrnil – in to ne kot državni uslužbenec, pač pa kot gost ssvojo družino.

Izdaja Krka, Zdravilišča, d.o.o, Novo mesto,Ljubljanska 26, � 07/373 19 40, 373 19 46

Izhaja na tri mesece.

Glavna urednica:Andreja Zidarič

Odgovorni urednik:Janez Kramar

Uredniški odbor:prof. dr. Jože Drinovec, Vladimir Petrovič,Janez Kramar, Nataša Novina

Računalniški prelom in filmi:Dolenjski list Novo mesto d.o.o., Novo mesto

ICLERV ICLERV ICLERV ICLERV ICLERVAJVARDZ AJVARDZ AJVARDZ AJVARDZ AJVARDZ


OLAVEŠALGU

ONÎNEMVOVTSMAJHIKSVOGRT

HILSOP

,NEMANTRÂN

,AVIRKIRPRAKIVARPAVIRKAZ

ZEDIV

:LIVATSES :LIVATSES :LIVATSES :LIVATSES :LIVATSESRIDURETEP RIDURETEP RIDURETEP RIDURETEP RIDURETEP ROPAZ,AÊJ

KOTIN@ORKVAJNEJLVI@

UMZIDUB

IKSOCNARFTSINORK

)578-997(

,SALGNEJROVOGZISONIZOKS

.TSSA^NIVOKRGVONAJLMIR

ONPELKOOLIZOV

JA@OLOPVASELET

,IGOJAZNEDOGU

OJICATIDEM

LEDAGENVONSO,ALAIRETAM

IRPESIKUJNEJRAV

ILATS

NEVITKAOIDARNILPINTHAL@ ----------------ONTEMAPSEN

ÊROVOGKEVOL^

ANSUKOENTSONEŠARKO ----------------

JLETIMUZIAGENRAP

AJORTS)SEMAJ(

LOBMIS.MEKJLEKINAZ ----------------

IKSNITNEGRASELP



AJNADKENOLEZ

ANRALUPOPAKSDEVŠANEBSALG

ANIPUKS

AÂJIVZ

-ALVIKSURVOLSANIKSRAD

----------------KAJNVOKORTSEKSNAMREGAZ

EKIZEJ

,KAJNESENAZCENEJNKAMAZ ----------------IK,AVARPIRPAKEVOLÎTI^Š

CRADUDERP I

IKSOCNARFFARGOTOF,ENEGUE(

)7291-7581

KINROZDANUVTSESOPAN ----------------ZIAJLUKLOV

OEGIJNK""ILGNU@D

BEL@IKSNILM ----------------LESAGU

INLARTNECNAKLUV

RODKIVTAGRTANOTNERBISON

ONDASZOVERD

IMILGORKOIMITAKÊP

IVODOLP

OTSEM.LGEJINADROJ ----------------.TIM.RGV-AGAEÔANONMEM

EJRAKONEJNRTO

AVEJRESO@D,ADIMARIP

OTSEMHIVTRM

RAÎNLITSOG TAB,JIK)okder(

AJÊVAÂMOD

LAVIATANREP -----------------EJLADANALSEGEJNAV

CENUHRV

INTELINDZOG

KESOP ----------------AZATONE.LETSOKAJ

AKOT

,AJI^RONTSONMUEN ----------------ANTSONTEMU

AJIMEDAKAUNALIMV



TATLUZERATI@AJTELM

ONALSVOREZEJ

IJIZA.DERSO ----------------.VRH.DKENŠATEMOGON

)NAROG(

OKILEVRODK-OPENNI

ONBMEMIROVOG ----------------

RADUR

@IRKIÊDR ----------------.02"AGUK"

AJTELOTS

VKOTOMEKSRIUJROM

KINDERSOPINZROBVINIVOGRT ----------------

TLAFERTOTIM

-ORTSEN,KAJNVOK

RETAMA ----------------JLETASIP.LS

)NATIV(

@EDESVOGOB

IJI^RG.TSV

AZOLIÂLPONSAÂZOBAROPU

ASE^ ----------------LIMERAZUL

KINJLEVOP,UDARGKINDARG

IKŠMENLARIMDA

6781,HCIRE()0691-

JLETASIP.MA)DLAWHCUB(

ANMRKANILTSAR

.ZSVAVA@RDADZULED

NAGRADNA KRIŽANKA

Recept

Zobatecza ameriškegaatašeja

V gostilni Rog V Dolenjskih Toplicahso v mesecu marcu potekali dnevi mor-skih dobrot. Med drugimi smo gostilitudi ameriškega vojaškega atašeja, gos-poda polkovnika Ricka Rummerja. Na-vdušen je bil nad zobatcem, ki je tehtal6kg, in smo ga spekli v pečici.

Na splošno so ribe, pripravljene v peči-ci, najbolj navduševale naše goste, saj smov teh dneh prodali 60 kg morske žabe.

Kako pripravimo zobatca? Očiščene-ga zobatca z ostrim nožem vzdolž hrb-tenice zarežemo po obeh straneh od gla-ve do repa. Ribo 2 uri mariniramo vmešanici oljčnega olja, soli, popra in rož-marina. Olupljen krompir narežemo nakolobarčke, ga blanširamo, damo v do-volj velik pekač in dodamo zobatca, ka-terega smo opekli na žaru z obeh stra-ni. Podlijemo z olivnim oljem, ribjo juhoin pečemo pri 1800 C. Med pečenjem ga

Takega zobatca so v golstilni Rog v Dolenjskih Toplicah postregli ameriškemu vojaške-mu atašeju in njegovemu spremstvu.

Za reševalcenagradne križanke

Med tistimi, ki nam boste poslali pravilnorešeno križanko, bomo izžrebali naslednjenagrade:

1. nagrada: vikend paket za eno osebo venem od naših zdravilišč,

2. nagrada: nedeljsko kosilo za 4 osebe vrestavraciji Tango na Otočcu,

3. nagrada: vstopnica za Vitarij v Šmarje-ških Toplicah,

4. nagrada: majica Krke Zdravilišča.Rešene križanke pošljite do 16. avgusta 2005

na naslov: Krka Zdravilišča, d.o.o., Ljubljan-ska 26, 8501 Novo mesto, s pripisom »nagrad-na križanka«.

Rešitev križanke iz prejšnje številke Vrelcevzdravja:

AKT, BROŠKA, TRANZISTOR, AARE,MAORI, STRD, TRIM, IHTAVEC, TA, ATO,KLAN, TAMPON, DAKOTA, ŽEPAR,EROT, PARA, AGAMA, LAPIS, BARK,OVAL, BN, ŠIBRA, OSTINA, OTO, ALA-BAMA, LDS, DEBELUH, KABINET, ELAN,ZAGOTOVILO, NADA, AMOS, RAKAR.

Žreb je nagrade razdelil takole:1. nagrado: izdelke Krkine Kozmetike v

vrednosti 20.000 SIT prejme Jožica Kovačič,Vaška 71, Dolga vas, 9220 Lendava;

2. – 4. nagrado: knjižno nagrado prejmejo:Alenka Bahor, Ulica generala Levičnika 32d,6000 Koper, Veronika Jarc, Novosadska 18,1119 Ljubljana, Majda Donko, Latkova vas 80,3312 Prebold;

5. nagrado: nahrbtnik Krke Zdravilišča prej-me Marija Turk, Marjana Kozine 41, 8000Novo mesto.

Nagradna igra»Dan sprostitve«

Se še spomnite? Ko so se začeli jesen-ski dnevi, smo vam ponudili priložnost, dasi prislužite poseben dan v posebnem oko-lju, kjer bi pozabili na tegobe vsakdanjegaživljenja. Če ste si tak dan lahko zamisliliv enem od naših centrov sprostitve, v Well-ness centru Balnea v Dolenjskih Toplicah,Vitariju v Šmarjeških Toplicah ali Talasocentru v Zdravilišču Strunjan, ste izpolni-li kupon, na katerem ste obkrožili kraj, kjerbi želeli, da vas razvajamo.

In zdaj smo izžrebali 3 srečneže, ki bodopoletje pričakali ob osvežilnih kopelih,poživljajočih masažah in okrepilnih savnahter si tako nabrali novo življenjsko moč.

Nagrajenci: Simona Lampič, Cesta Podgoro 10, 1353 Borovnica, bo dan sprostitvepreživela v Talaso centru v Strunjanu. Ru-dolf Koklič, Klajnškova 4, 3000 Celje, bodan sprostitve preživel v Vitariju v Šmarje-ških Toplicah, Ljuba Kukovec, Cankarjeva24, 2000 Maribor, bo dan sprostitvepreživela v Vitariju v Šmarjeških Toplicah.

Čestitamo!Nagrajence bomo o terminih koriščenja

nagrade in programu obvestili po pošti.pridno polivamo s sokom, ki se naredimed pečenjem. Proti koncu pečenja do-damo krompirju maslo, peteršilj, sesek-ljani česen in dobro belo vino. Še neko-

liko popečemo. Ko oko od ribe izstopiiz glave in je belo, zobatca lahko postre-žemo. Seveda ga razkosamo pred gosti.

Peter Kotar

vrelci zdravja, št. 1, letnik 13, maj 2005

Documents