Kotnik; December 2005

1. Pojasni razliko med pravno poslovno izjavo volje in realnim dejanjem!Pravno poslovna izjava volje je izjava z besedami, z običajnimi znaki ali z drugim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji. Biti mora svobodna in resna. Napake volje povzročajo neveljavnost pr. posla.Realno dejanje je ravnanje določene osebe, je pozitivno – nekaj da, stori; ali negativno – nekaj dopusti ali opusti. Je, v nasprotju s pravnim poslom, tisto človekovo ravnanje, pri katerem pravni red veže pravne posledice na dejanja ne glede na voljo strank. Sem spada npr. najdba stvari, okupacija, avtorsko delo ali izum, silobran, ravnanje v skrajni sili…

2.Zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic po 134 čl. OZ!Vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, ali kakšna druga osebnostna pravica; da prepreči tako dejanje in odstrani njegove posledice.Sodišče ali drug prisojen organ lahko odredi, da kršitelj preneha z dejanjem. Če kršitelj s tem ne preneha mora sicer plačati prizadetemu denarni znesek.

3.Pojasnite razliko med odložilnim(dilatornim) in izključujočim (preemptornim) ugovorom! Navedite primer enega in drugega!Odložilni(dilatorni) so ugovori s katerimi se odlaga zahtevek nasprotne stranke samo začasno. Npr. Stranka ugovarja z ugovorom, da rok še ni nastopil in da pogoji še niso ustvarjeni).Izključujoči (preemptorni) – razdiralni, trajni so ugovori s katerimi se v celoti zavrne zahtevek ali tožba, trajno se zadrži možnost postavitve zahtevka. Npr. Ugovor zastaranja – ko je zahtevek zastaran, ga ni mogoče več uveljavljati. Iztožljiva obveznost z zastaranjem postane neiztožljiva, naturalna.

4. Razlika med standardi in običaji?Standardi so merila, ki jih v določenem družbenem okolju splošno priznavajo in upoštevajo (družbeni, poklicni, strokovni standardi) – so ustaljena, splošna in povprečna merila, to kar se največkrat zgodi. Ocenjuje človekovo ravnanje in ga primerja s povprečnim oz normalnim ravnanjem v določenem položaju.Običaj je pravilo, ki določa vedenje in ravnanje človeka v družbi. Uporabljajo se za razlago in dopolnitev pravnih predpisov, uporabljati se smejo samo tisti običaji, ki niso v nasprotju s pravnim redom, pravni predpisi morajo izrecno napotiti na uporabo običajev.

5. Razlika med objekti I. in objekti II. reda? Pojasnite pomen razlikovanja (t.i.Larenzova klasifikacija).Objekti I. reda:-so predmeti naravnega sveta, ki jih je mogoče imeti v oblasti in jih je mogoče uporabljati-na teh predmetih se konstruirajo pravice-stvari (materialni deli narave, ki so drugačni od oseb in so sposobni, da jih človek obvlada zaradi zadovoljevanja svojih potreb – jih rabi, uživa in z njimi razpolaga)-duhovne stvaritve-opredmeteni izrazi oseb (slike, osebna korespondenca, avdiozapisi,..)

Objekti II. reda:-so predmeti s katerimi je mogoče razpolagati (jih prenesti, obremeniti, spremeniti ali ukiniti)-so pravice, ki se konstruirajo na objektih I. reda in pravna razmerja

1

Kotnik; December 20056. Razlika med zastaranjem in prekluzijo!

ZASTARANJE PREKLUZIJAPraviloma se nanaša samo na terjatve kot obligacijske pravice oz. dedne pravice

Prekluziji so podvržene terjatve in tudi druge pravice (npr. oblikovalno upravičenje)

Pomeni prenehanje pravno-varstvenega zahtevka, ker ga upravičenec v določenem času (zastaralnem roku) ni uveljavil. Civilna, iztožljiva terjatev se spremeni v neiztožljivo, naturalno terjatev.

Pomeni prenehanje pravice po preteku v zakonu določenega roka.

Izpolnitev terjatve je mogoča. Izpolnitev ni več mogoča.Mogoče je pretrganje in zadržanje zastaranja. Teka prekluzivnih rokov ni mogoče zadržati ali

pretrgati.Zastaranje se upošteva le na ugovor Iztek rokov se upošteva sua sponte – po uradni

dolžnosti.Sodišče zahtevek zavrne. Sodišče zahtevek zavrže.Za zastaranje velja splošna ureditev (izjema so zakonsko določeni roki zastaranja)

Prekluzija mora biti posebej predpisana. Za vsako pravico posebej.

Poznamo ga samo pri procesu. Poznamo jo v procesnem in materialnem pravu.

7. Forma ad valorem in forma ad probationem!forma ad valorem – je oblika, ki jo zakon ali stranke določijo kot pogoj za veljavnost pravnega posla. Če forma ad valorem ni izpolnjena je posel NIČEN.forma ad probationem – je pogoj za dokazovanje pravnega posla. Če pravni posel ni sklenjen v predpisani obliki ni možno dokazovanje pravnega posla. Pravni posel JE veljaven.

8. Oblikovalna pravica, tožbena oblikovalna pravica, sodelovalna pravica!Oblikovalne pravice so posebna vrsta pravic, ki dajejo svojim imetnikom pravico, da z enostransko izjavo volje ustanovijo, spremenijo ali ukinejo svoje ali tuje pravice ali pravna razmerja. (nazaj kupna pravica, pravica izpodbijati pravni posel…)Tožbena oblikovalna pravica je pravica vložiti posebno oblikovalno tožbo za učinkovanje na pr. položaj. Sama gola izjava volje ne zadošča.Sodelovalna pravica: nosilcem teh pravic je omogočeno sodelovanje pri oblikovanju volje pravne osebe in udeležba pri sodelovanju v pravni osebi. So prenosljive, samostojno ali kot korporacijske pravice (delnice). To so udeležbene in članske pravice. V določenih primerih se jim pridružijo tudi pravica do udeležbe na dobičku. Veljajo inter partes in so premoženjske narave. Sodelovalne pravice so za pravne osebe, oblikovalne pa za fizične.

9. Premoženje v družbi civilnega prava!Družba civilnega prava ali societeta ima premoženje, ki je razlog za nastanek societete, je v družbo vloženo s strani družbenikov in nastaja z delovanjem družbe. Govorimo s solastninski skupnosti, kjer je premoženje razdeljeno po deležih. Če deleži niso določeni, se šteje, da so enaki.Vsak solastnik – družbenik lahko s svojim deležem ravna samostojno, o pomembnejših vprašanjih pa odločajo družbeniki soglasno. Družbena pogodba pa lahko določa, da je odločanje večinsko. 2/3 vseh družbenikov (kvorum 2/3 kvalificirana večina).

2

Kotnik; December 200510. Obseg pravne sposobnosti pravne osebe in teorija ultra vires!Ultra vires - družbe smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v register. Prepovedane so tudi pogodbe v zvezi z nevpisano dejavnostjoVarovanje pravnega prometa, strank, tretjih oseb.Pravni posli, ki jih sklene družba s tretjimi osebami in s katerimi prekorači v registru vpisano dejavnost ali sicer dovoljene posle, so veljavni, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev. Navedba dejavnosti v registru še ne pomeni, da je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev Navezovanje na OZ 86/2:

če je sklenitev določene pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razen če ni v zakonu za posamezen primer določeno kaj drugega, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa zadenejo ustrezne posledice.

Pogodba je civilnopravno veljavnaObjektivni pogoj: dovoljenost poslaSubjektivni pogoj: dobra vera druge stranke

Tretji ni dobroverenČe ni ravnal dovolj skrbno (skrbnost dobrega gospodarja),če bi iz okoliščin bi lahko sklepal, da družba ne sme sklepati takšnih pogodb

11. Običaji kot vir civilnega prava!Običaj je pravilo, ki določa vedenje in ravnanje človeka v družbi. Nastane zaradi dolgoročne uporabe in postane nujno. Glede uporabe običajev veljajo 3 načela:

Rabijo za razlago in dopolnitev pravnih predpisov, Uporabljati se smejo samo tisti običaji, ki niso v nasprotju s pravnim redom, Pravni predpisi morajo izrecno napotiti na porabo običajev.

Posebna vrsta kodificiranih običajev so uzance.

12. Delitev ustanov glede na namen!Ustanova je na namen vezano premoženje.Po namenu se razdelijo na splošnokoristne in dobrodelne. Namen ustanove je dobrodelen, če je namen ustanov pomagati osebam,ki so pomoči potrebne. Namen ustanove je splošnokoristen, če je ustanova ustanovljena na področjih kulture, šolstva, znanosti, športa, izobraževanja…

13. Naštejte in na kratko opišite značilnosti osebnostnih pravic!1. Osebnostne pravice so pravice, ki izhajajo iz človekovih pravic.2. Pripadajo človeku kot takšnemu glede na dejstvo obstoja in njegove telesne sposobnosti, vsem enako,

konkretno pa glede na posameznikove sposobnosti.3. Razvoj prava in družbe vpliva na nastanek novih pravic in na spremembe že obstoječih pravic (npr.

informatika in sledenje na strežniku, računalniški kriminal, ki posega v posameznikovo sfero,..)4. So civilne pravice in uživajo civilnopravno varstvo 5. Niso premoženjske pravice, čeprav kršitev izražamo s sankcijami v premoženju6. So absolutne in strogo osebne. Niso prenosljive.7. Posebnost: prenehajo s smrtjo nosilca, ostane pa » rezidium « , ki ga lahko uveljavljajo dediči in tudi

drugi (npr. varujejo dobro ime in čast pokojnika)8. Omejene so s pravicami drugih in z zakonom , če gre za zavarovanje nekega interesa ali dobrine.9. Pridobivati jih začenjamo z rojstvom10. Neizvrševanje pravice ne pomeni odrekanje tej pravici

3

Kotnik; December 200514. Dolžnostno upravičenje!Osrednja prvina pravice je možnost, da pravni subjekt na določen način ravna. Konkretna pravica je voljne narave. Pravni subjekt ima možnost pozitivne ali negativne izbire Če tega abstraktno upravičenje ne omogoča, pravni subjekt se ne more odločiti za pasivno ravnanje govorimo o dolžnostnem upravičenju. Pravica in dolžnost sta tako tesno povezani, da se zlijeta v eno.

15. Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost pravnih oseb.Pravni osebi sta praviloma priznani sposobnost biti stranka v postopku in procesna sposobnost. Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Je pedant pravni sposobnosti.Procesna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Je pedant poslovni sposobnosti. Stranka lahko sama ali preko pooblaščenega zastopnika uveljavlja procesne pravice in dolžnosti.V Sloveniji je procesna sposobnost priznana tudi statusni obliki oz tvorbi, ki nima pravne sposobnosti npr. vaškim skupnostim, župnijskemu uradu,.. (ZPP 2 odst. 76. čl) – pravdno sodišče odloči (izjemoma in pod določenimi pogoji) lastnost stranke tudi drugim oblikam združevanja.

16. Načini pridobivanja in prenos pravic (derivatna ali izvedena pridobitev pravic in njene variante, originarna ali izvirna pridobitev pravic)!ORIGINARNI (izvirni) način: naslednik pridobi pravice ne glede na pravice prednika. Gre za nastanek nove pravice. Taka je pridobitev v primeru posvojitve nikogaršnje stvari, na temelju priposestvovanja, pomešanja, zmešanja, predelave, najdbe, članstva…DERIVATNI (izvedeni) NAČIN: naslednik pridobi samo tiste pravice, ki jih je imel prednik – pravno nasledstvo.Pogoj:- nihče ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih sam ima (nemo plus iuris ad alium transferre postes quam ipse habet)- prenašalec ima pravico in razpolagalno moč (moč volje in možnost razpolaganja)- razpolagalne moči ni, če je izčrpana oz. je nima pravna oseba v stečajuPravice se lahko prenašajo:

- Translativno – na naslednika preide pravica v enakem obsegu, kot jo je imel prednik (prenos last. pravice)

- Konstitutivno – na naslednika preide drugačna in manj obsežna pravica, ki izhaja iz druge (prenos služnosti)

Pri translativnem prenosu pa poznamo še:- Univerzalno nasledstvo / sukcesija – preide vso premoženje ali njegov alikvotni del; prenos se opravi z enim samim pr. naslovom in pridobitnim načinom; mogoče je le v zakonsko predvidenih situacijah (npr. dedovanje)- Singularni nasledstvo / sukcesija – na naslednika preide samo posamezna premoženjska pravica ali posamezne, v skladu z načelom specialnosti individualizirane pravice.

17. Pravna teorija kot vir civilnega prava!Pravna znanost – vpliva na nastajanje in uporabo prava, vendar po splošnem mnenju ne šteje med pravne vire. V novejšem času je na mesto pravne teorije stopil zakon. Pravna teorija razvija pravne pojme in besednjak, ki ga uporablja zakonodajalec, metode spoznavanja prava in razlage zakonov. Spoznanja in dognanja pravne teorije uporabljata zakonodajalec in praksa kot nasvet.

4

Kotnik; December 200518. Sistem ustanovitve društev v Sloveniji!- minimalno število ustanoviteljev ni določeno; praksa dopušča ustanovitev z najmanj 3 člani- tujci so lahko ustanovitelji, če imajo v Sloveniji stalno ali začasno prebivališče več kot 1 leto- na ustanovnem zboru se mora sprejeti odločba o ustanovitvi društva in temeljni akt društva (statut, pravila)- pisna oblika ustanovnega akta; potrditev članov in overitev pri notarju; hramba pri UE- za ustanovitev velja normativni sistem, zato pridobi društvo pravno subjektiviteto z vpisom v register (za vodenje in vpis v register je pristojna UE, na območju katere je sedež društva)- V statutu morajo biti določene sestavine:

Ime in sedež društva Namen in naloge, ki jih bo društvo opravljalo Pridobitev in prenehanje članstva Minimalna organizacijska struktura Način sprejemanja temeljnega akta Temeljne pravice in dolžnosti članov Kdo zastopa društvo v pr. prometu Kako je društvo financirano Način nadzora nad delovanjem Javnost društva Prenehanje društva Usoda premoženja ob prenehanju društva (ni nujna sestavina, je pa priporočljiva) – lahko se prenese na

drugo društvo s sorodnim namenom ali pa na lokalno skupnost

19. Opišite računanje časa po določbah OZ o roku!- Rok je določen v dnevih. Teči začne prvi dan po dogodku od katerega se računa; konča se z iztekom zadnjega njegovega dne.- Če je rok določen v tednih, mesecih ali letih, se konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka od katerega začne teči. Če takšnega dneva v zadnjem mesecu ni (npr. 29.2.), pa se konča zadnji dan tega meseca.- Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ki je z zakonu določen kot dela prost dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik.- Začetek meseca označuje prvi dan v mesecu, sredina – petnajsti, konec pa zadnji dan v mesecu.

20. Opišite funkcijo zahtevkov iz naslova neupravičene pridobitve kot instrumenta zavarovanja osebnostnih pravic! (obogatitveni zahtevek)Neupravičena obogatitev je neupravičen prehod premoženja na drugo osebo. Oškodovani lahko z obogatitvenim zahtevkom zahteva vrnitev obogatitve (naturalna restitucija). 190. OZ:(1) Kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. (2) Z obogatitvijo je mišljena tudi pridobitev koristi s storitvijo. (3) Obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.Oškodovani je upravičen do denarne odškodnine neodvisno od premoženjske škode (tudi, če je ni). Gre za zadoščenje – satisfactio.Oškodovani ima na voljo tudi odškodninski zahtevek za povrnitev gmotne in negmotne škode, ki jo je utrpel (civilna restitucija).

5

Kotnik; December 200521. Pridobitev pravice od neupravičene osebe – pojem, pogoji, primer v našem pravu! Ali je to derivatna pridobitev pravice in zakaj?Pridobitev od neupravičene osebe je pridobitev od nelastnika, ki nima razpolagalne moči. Pridobitev ni prava derivatna pridobitev, temveč je med derivatnostjo in originarnostjo. Navidez in po zahtevah spominja na derivatno pridobitev, sama pridobitev pa je originarna (pravico pridobimo na novo, nismo nasledniki). Gre za izjemo od pravila »nihče ne more na drugega prinesti več pravic kot jih sam ima«.Pogoji za pridobitev pravice od neupravičene osebe so:-Pravico pridobimo od osebe, ki se poklicno ukvarja s prenosom lastninskih pravic (prodajalec)-Pravico pridobimo na javni dražbi

-Pravico pridobimo na stvari od osebe, ki ji jo je zaupal lastnik-iti mora za lastninsko ali drugo pravico na premični stvari-pridobitev z odplačnim pr. poslom-pridobitelj mora biti dobroveren

-priposestvovanje: *dobroverna posest (verjeti moramo, da smo lastniki, ne smemo vedeti, da smo pridobili posest od nelastnika) *lastniška posest (stvar moramo imeti v posesti kot lastnik; sebi priznavamo višjo pravico na stvari kot drugim) *preteči mora določen čas (priposestvovalni čas)- s priposestvovanjem pridobimo pravico originarno; tistemu, komur je bila ukradena, pa ugasne

22. Pojasnite razliko med učinki direktnega in indirektnega zastopanja. Direktno zastopanje je zastopanje v imenu in za račun zastopanega. V imenu zastopanega pomeni, da pravice in dolžnosti, ki nastanejo, nastanejo za zastopanega. Za račun zastopanega pa pomeni, da se premoženjski učinek, ki izhaja iz dejanj zastopnika, ustvarja v premoženju zastopanega. Pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko.Indirektno zastopanje: pogodba se sklene v imenu zastopnika. Pogodbena stranka je zastopnik. Koristi in obveznosti pa nastajajo za zastopanega. Je zastopanje v lastnem imenu in za račun zastopanega. To drugi pogodbeni stranki (3. osebi) ni znano. Zastopani je v pravnoposlovnem razmerju samo do svojega zastopnika, ne pa do 3.os. (3. oseba ima odškodninski zahtevek)

23. Pojasnite razliko med sodnim in avtonomnim varstvom pravic civilnega prava!Sodno varstvo je državno varstvo. Na sodišča se mora obrniti stranka s svojim pravnovarstvenim zahtevkom tožbo (v pravdnih zadevah) ali predlogom (pri nepravdnem in izvršilnem postopku), s čimer sproži postopek za uveljavljanje svojih pravic in zahtevkov. Nasprotna stranka se lahko brani z ugovori in z zanikanjem dejstev.Pri avtonomnem varstvu pa stranke prepustijo reševanje sporov avtonomnim (nedržavnim) organom – najpogosteje arbitraže, mediacije in poravnave, alternativni načini reševanja sporov, pogajanja. Avtonomno varstvo temelji na pogodbeni svobodi.Odločba arbitraže je izenačena s sodno odločbo in je izvršilni naslov.

6

Kotnik; December 200524. Obrazložite podobnosti in razlike med prevaro in zmoto!O prevari ali zvijači govorimo, če nekdo namenoma napelje z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejstev drugega, da sklene pr. posel. Stranka v zmoti lahko zahteva razveljavitev takšnega posla tudi, če zmota ni bila bistvena; ima pa tudi pravico do odškodnine.Prevara, ki jo stori kdo tretji vpliva na veljavnost pogodb: sopogodbenik sodeluje s tretjo osebo – pravni posel ne velja. Sopogodbenik ne ve za prevaro tretje osebe:

a.) če je pravni posel neodplačen ne velja,b.) če je pravni posel odplačen velja načelo enakih vrednosti dajatev (8č OZ),c.) v primeru grožnje kot prevare je pravni posel izpodbojen. Stranka pridobi tožbeno oblikovalno

pravico s katero lahko zahteva razveljavitev pp . Subjektivno rok je 1 leto, objektivni pa 3 leta os sklenitve pp.

Pri neodplačnih pr. poslih prevara vpliva na veljavnost vedno! Takšna pogodba je nična.Zmota je napačna predstava o okoliščini pr. posla. Da je pravno upoštevna mora biti opravičljiva in bistvena. opravičljiva je kadar je stranka ravnala dovolj skrbno – skrbnostjo dobrega gospodarja. Bistvena je, kadar se nanaša na bistvene lastnosti predmeta, osebe ali okoliščine in je odločilna, ker sicer stranka ne bi sklenila takšne pogodbe.Zmota v nagibu ne vpliva na veljavnost pp razen kadar gre za neodplačne pp. V takšnem primeru je pogodba nična. (40č. OZ)

25. Varstvo osebnostnih pravic pravne osebe!Pravo priznava nekatere osebnostne pravice pravnim osebam. Prav tako kot pri fizičnih osebah, ima tudi pr. oseba na voljo pr. institute za varstvo priznanih osebnostnih pravic.Ta pravna sredstva so:

1) ugotovitvena tožba,2) zahteva za preklic izjave,3) zahteva za prenehanje kršitev pravice osebnosti,4) in odstranitveni zahtevek,5) odškodninska tožba (gmotna, negmotna),6) obogatitveni zahtevek (verzija),7) popravek.

26. Razpolagalna sposobnost ali moč!Razpolagalna sposobnost je sposobnost fizične ali pravne osebe, da lahko s stvarjo ali pravico razpolaga. Pravna oseba mora biti poslovna sposobna, torej mora biti sposobna z lastno voljo in dejanji pridobivati pravice in obveznosti imeti pa mora tudi razpolagalno moč. Razpolagalna moč pomeni, da ima pravna oseba voljo, ki jo lahko izrazi na pr. relevanten način in možnost razpolaganja s stvarjo ali pravico (lahko jo prenese, spremeni, obremeni ali ukine). Razpolagalno moč ima imetnik, praviloma lastnik pravice, izjemoma pa tudi nelastnik npr. stečajni upravitelj.

27. Pojasnite pojme običaj, pravni običaj in običajno pravo.Običaj je tipizirano družbeno priznano pravilo vedenja in ravnanja človeka v družbi.Običajno pravo pa sestavljajo tisti običaji, ki jih je država sankcionirala.Pravni običaji so pa v bistvu tehnična pravila, ki jih v pravu uporabljamo subsidiarno, če ni pozitivnih predpisov oz. če pozitivni predpisi izrecno napotujejo na uporabo običaja.

7

Kotnik; December 200528. Kdaj govorimo o zlorabi pravice?Pravice zakoni v njihovi abstraktni vsebini priznavajo zaradi zadovoljevanja določenih pr. interesov. Doseganje tega interesa pa ni vsebina pravice. Njen namen je abstraktno določiti možnost, način za zadovoljevanje svojih koristi, kar pomeni, da se morajo pravice uporabljati v skladu z njihovim namenom. O zlorabi govorimo, ko subjekt (fizična ali pravna oseba) zlorabi črko zakona in ravna v nasprotju z namenom pravice – izigra njeno vsebino in po sami definiciji pravice le te ne krši, vendar pa jo izrablja za nedopusten (nemoralen, nezakonit) namen (izvršuje pravico v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bila pravica ustanovljena in priznana). OZ pravi: pravice iz obligacijskih razmerij so omejene s pravicami drugih. Za navidezno izvrševanje pravice gre, če njen nosilec ravna z namenom , da drugemu škoduje.

29. Razlika med konvalidacijo in konverzijo!Konvalidacija je ozdravitev pr. posla. Pr. posel ostane v veljavi, čeprav niso izpolnjene vse predpostavke veljavnosti, če stranki že izpolnili del svojih obveznosti. Konvalidacija je možna, če gre za prepoved manjšega pomena. Konvalidira v celoti (kot da ni bila obremenjena z napakami).O konverziji pravnega posla pa govorimo, ko je pr. posel, ki sta ga stranki sklenili ničen, istočasno pa izpolnjuje pogoje drugega pr. posla, ki ostane v veljavi, če je to v skladu z namenom, ki sta ga imeli stranki ob sklenitvi pogodbe in če se lahko šteje, da bi stranki sklenili to drugo pogodbo, če bi vedeli za ničnost prvotne pogodbe.

30. V čem je temeljna razlika med pr. osebami societetnega tipa in korporacijami?Korporacija je združenje oseb, ki se lahko menjajo brez posledic za obstoj korporacije in imajo preko avtonomnega organa možnost odločanja. Nastane s sklepom ustanovitve, sprejemom ustanovnega akta (statuta) in registracijo. Organi korporacije so lahko imenovani tudi iz nečlanov. Člani ne odgovarjajo za obveznosti pravne osebe. Pr. oseba societetnega tipa je združenje oseb, ki temelji na družbeni pogodbi. -pri nas sta pravni osebi k.d., d.n.o.-družbeniki so osebno povezani- če družbenik umre, izstopi preneha tudi pravna oseba-družbo upravljajo družbeniki sami-poslovanje izvajajo skupaj in enakopravno- sami so organi (organi so družbeniki)Odgovornost družbenikov ostaja, čeprav je subsidiarna. Primarno odgovarja pravna oseba.

31. Kdaj lahko pravno zavarovano pričakovanje opredelimo kot pričakovano pravico?Pravno zavarovano pričakovanje lahko opredelimo kot pričakovano pravico, ko pravica v nastajanju doseže tak položaj, da drugi ne morejo več preprečiti njenega nastanka.Npr. A (sin) bo dedič po Bju (če ni zakonca). Pričakovanje dediščine je deloma zavarovano, saj sin lahko zanesljivo pričakuje, da bo vsaj nujni dedič.

8

Kotnik; December 200532. Pojasnite način ustanovitve ustanove!Ustanova je na premoženje vezan namen. Ustanovitelj je lahko pravna ali fizična oseba (samo ena). Sedež ustanove pa mora biti na območju RS.-Način ustanovitve ustanove je koncesijski. Ustanova nastane z izdajo odločbe pristojnega ministrstva. -Pr. oseba obstaja že pri podelitvi dovoljenja za ustanovitev, vpis v register pa je samo deklaratorne narave. -Pristojni organ za podelitev dovoljenja je pristojno ministrstvo glede na namen ustanove. Če ustanova zajema več namenov, se določi pretežni namen in je pristojno ministrstvo glede na pretežni namen. Če pretežnega namena ni mogoče določiti, je pristojno ministrstvo za javno upravo.-Ustanovitelj je lahko domača ali tuja fizična ali pravna oseba. Sedež ustanove mora biti v RS-Ustanovi se s pr. poslom t.j. ustanovnim aktom enostranske narave – ena oseba izrazi voljo.

*med živimi – inter vivos (notarski zapis, nepreklicna izjava)*za primer smrti – mortis causa (obličnost kot se zahteva za oporoko)

-Ustanovni akt mora vsebovati: Ime in sedež – prebivališče ustanovitelja Ime ustanove in oznako »ustanova« Namen in razlikovalne označbe Navedba vsega premoženja in ocena premoženja v denarju Način in postopek oblikovanja uprave Imenovana prva uprava – to ni obvezna sestavina, je pa priporočena. Če je ni, določi prvo upravo organ

pristojen za podelitev dovoljenja)- Ustanova pridobi pravno osebnost z dnem izdaje soglasja k aktu o ustanovitvi. Poseben vpis v register zato ni potreben. Obstaja pa evidenca ustanov, ki jo vodi pristojno ministrstvo. Vpis v evidenco je evidenčne in ne konstitutivne narave. - Če se ustanova ustanavlja z pravnim aktom inter vivos mora biti ta sestavljen v obliki notarskega zapisa. Notar ustanovitveni akt predloži pristojnemu ministrstvu. Z dnem sestave ustanovitvenega akta ustanovitelj s premoženjem ne more več razpolagati. Statut mora biti predložen ministrstvu v treh mesecih od izdaje soglasja.

33. Navedite temeljne značilnosti osebnostnih pravic!- pripadajo človeku kot takšnemu glede na dejstvo obstoja in njegove telesne sposobnosti. Vsem enako,

konkretno pa glede na sposobnosti- razvoj prava in družbe vpliva na nastanek novih pravic in spremembe že obstoječih pravic (npr. razvoj

informatike vpliva na razvoj varstva pravic na medmrežju, varnost os. podatkov,…)- so civilne pravice, ki uživajo civilnopravno varstvo- niso premoženjske pravice, čeprav kršitev izražamo s sankcijami v premoženju- so abstraktne in strogo osebne pravice, ki jih ne moremo prenašati na druge osebe – so neprenosljive- prenehajo s smrtjo nosilca; ostane pa rezidium, ki ga lahko uveljavljajo njegovi dediči in tudi drugi (npr.

varujejo dobro ime in čast pokojnika)- omejene so s pravicami drugih in z zakonom, če gre za zavarovanje nekega upravičenega interesa ali pa gre

za uradno dolžnost države- pridobivati jih začnemo z rojstvom- neizvrševanje pravice ne pomeni odrekanje tej pravici.

9

Kotnik; December 200534. Pojasnite razliko med kavzo in nagibom ter pojasnite njun vpliv na veljavnost pr. posla!Kavza je podlaga ali razlog za sklenitev pr. posla; je tisti neposredni cilj, ki ga stranke želijo doseči s pr. poslom (npr. plačilo 1000 zaradi izpolnitve obveznosti iz naslova nakupa). Skupni namen pogodbenih strank. Če je kavza za sklenitev kakega pr. posla nedopustna ali če je ni, je pr. posel ničen.Nagib ali motiv je tisti posredni cilj, ki ga stranka s sklenitvijo pr. posla želi doseči, ki pa praviloma ni pomemben za sklenitev pogodbe (npr. plačilo 1000 za nakup kolesa, da se bom lahko vozil v šolo). Izjemoma je nedopusten nagib upošteven, če je bistveno vplival na odločitev pogodbene stranke in je drugi pogodbenik to vedel ali bi moral vedeti. Takšni pravni posel je neveljaven. (kupec kupi kolo, da se bo lahko vozil po parku pa ne ve, da je vožnja tam prepovedana, prodajalcu pa je to znano in tudi pozna nagib kupca). Zmota v nagibu je pri odplačnih pr. poslih pomembna le pri prevari, pri neodplačnih pr. poslih pa je vedno relevantna (povzroča ničnost). 35. Pravne osebe javnega prava!- Glavni opredelilni element je ustanovni akt, ki je zakon ali drug oblastni akt. - Načelo numerus clausus ne velja dosledno, ker lahko država z oblastnim aktom (zakonom) vedno ustanovi posebno pr. osebo javnega prava in ji določi status sui generis (javne agencije)Pomožni kriteriji pri razlikovanju od pr. oseb zasebnega prava so (opredelilni elementi): - izvajanje javnih pooblastil in javnih nalog,- uporaba prisilnih sredstev,- Izvajanje državnih (oblastnih nalog), - obvezen obstoj,- dolžnost javnih naročil,- obvezno članstvo, če gre za člansko obliko, …

Pravne osebe so: Korporacije javnega prav a:-območne (teritorialne) korporacije (zajemajo osebe na določenem območju -občine)-osebne korporacije (združenja oseb, ki jih povezujejo enaki poklici – zdravniki, ali druge sorodne lastnosti ali cilji – npr. gospodarski; gospodarske zbornice,…)-realne, interesne korporacije (povezovanje oseb glede na lastnino na nepremičnini ali določenih stvareh – lovske in ribiške zveze, KGZ,…) Ustanove javnega prava (namensko vezano premoženje,namenjeno posebnim javnim nalogam):

Javni zavodi (posebna oblika združenj za posebne vrste dejavnosti, ki niso gospodarske; organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva,.. ali drugih dejavnosti, če cilj dejavnosti ni pridobivanje dobička; javni zavodi se ustanovijo za opravljanje javnih služb, izjemoma tudi za druge dejavnosti. Ustanovijo jih država , občine,… Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register.)

Javni skladi (pr. oseba javnega prava, ki upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ga je država ali lokalna skupnost namenila za zagotavljanje javnega interesa – javni finančni sklad; javni nepremičninski sklad; javna ustanova; Ustanovi ga država - Vlada ali lokalna skupnost)

Javne agencije (so samostojne pr. osebe, ki se ustanovijo za opravljanje regulatornih, razvojnih ali strokovnih nalog v javnem interesu, če zanje z zakonom ni predvidena druga statusna oblika)

10

Kotnik; December 200536. Razlika med osebnimi in človekovimi pravicami!Osebnostne pravice so civilne pravice, osebnost varujejo proti vsem in ne le državi. So tudi človekove pravice in ne le osebnostne (zdravja, telesne integritete, časti in ugleda, imena, lastne podobe, zasebnosti…(po Finžgarju)). Njihova narava je nepremoženjska, lahko pa je sankcija za njihovo kršitev premoženjske narave. Mogoče jih je z zakonom omejiti, vendar mora biti podan upravičen interes ali pa uradna dolžnost.So absolutne, nepodedljive, neprenosljive neločljivo povezane z osebo (nosilcem). Z njo nastanejo in tudi ugasnejo. Človekove pravice so temeljne pravice. Država je dolžna vzpostaviti pravno varstvo za varovanje teh pravic. Vzpostaviti mora pravni sistem, ki varuje človekove pravice tako horizontalno kakor tudi vertikalno. varovane tako proti posamezniku kot proti državi. Pri človekovih pravica gre predvsem za vertikalno odnos država – državljani. Tipične so: enakost pred zakonom, javnost sojenja, pravica do pravnega sredstva, načelo zakonitosti v kz…Njihova narava zavzema tudi vse ostale nivoje prava: premoženjske (ne samo osebnostne, nepremoženjske), – gospodarske, socialne, ekonomske pravice, pravice pred državnimi organi,…

37. Uzance za blagovni promet!Uzance so posebna vrsta kodificiranih običajev, ki veljajo v trgovini t.j. blagovnem prometu. Ti običaji morajo biti takšni, da lahko iz njih izpeljemo pr. pravilo, urejajo medsebojna pr. razmerja strank – ustvarjalno vplivajo na nastanek, obseg, spremembo in prenehanje medsebojnih pravic in obveznosti strank. Značilno zanje je, da so vsebovale domnevno voljo strank in so imele zato naravo dispozitivnega zakona. Stranke pa so lahko uporabo uzanc tudi izključile.Uzanca ni trgovinski običaj! Trgovinski običaj je nastal v poslovanju zaradi medsebojne trgovske ustrežljivosti. To so običaji, ki zajemajo več določenih strok ali pa splošno trgovinsko poslovanje. Pravilo je, da pri nas med trgovinskimi običaji in uzanci ni nobene pr. relevantne razlike.

38. Pravna pravila kot vir civilnega prava!Pravna pravila se kot vir civilnega prava uporabljajo na podlagi zakona o razveljavitvi predpisov (ZRPP) izdanih pred 6.4.1941 -Ta ZRPP dopušča, da smemo pod določenimi pogoji uporabljati pr. pravila, ki jih vsebujejo zakoni in predpisi izpred 6.4.41,če niso v nasprotju s pravnim redom (npr. iz ODZ), pr. red sam pa posameznega področja ne ureja (pr. praznina)Upoštevati je potrebno tudi ustvarjalno vlogo sodišč, ki uvajajo v življenje nova splošna pr. pojmovanja, čeprav sodna praksa ni formalni pravni vir.

39. Primeri omilitve ničnosti !Ničnost pomeni absolutno neveljavnost pr. posla, ki sploh ne ustvarja pr. učinka med strankami. Štejemo, kot da pr. posel ni bil sklenjen. Sodišča in drugi državni organi jo upoštevajo po uradni dolžnosti. Pravni posel je ničen, če je predmet nemogoč, nedopusten, nedoločen. Predmet je nedopusten, če je v nasprotju z ustavo, zakonom, moralo. (OZ 35, 36)Pri ničnosti je treba upoštevati pravilo: »kar je enkrat nično, je za vedno nično«! Kadar organ presoja ali je pravni posel ničen zaradi kršitve ustave, prisilnih predpisov, morale mora presojati namen predpisa iz katerega ničnost izhaja in ali morda predpis ne otkazuje na milejšo sankcijo. Konvalidacija je ozdravitev pr. posla. Pr. posel ostane v veljavi, če je prepoved manjšega pomena in sta stranki že izpolnili del ali celotno obveznost. Konvalidacija je možna, če gre za prepoved manjšega pomena. Konverzija; o konverziji pravnega posla govorimo, ko je pr. posel, ki sta ga stranki sklenili, ničen, istočasno pa izpolnjuje pogoje drugega pr. posla, ki ostane v veljavi, ki bi ga stranke želele, če bi vedele, da je posel ,ki ga sklepajo ničen. Šteje lahko, da obvelja ta drugi pravni posel za katerega so izpolnjene predpostavke.Delna ničnost, če je nično samo kakšno določilo pogodbe potem pogodba lahko ostane v veljavi, črta se samo sporni člen. Pravni posel ostane v veljavi, tudi če je nično določilo zanjo pogoj, če je namen ugotovitve ničnosti ravno v tem, da bi se pogodba določila znebila in bi veljala brez njega. Če je pogodba prepovedana samo eni stranki pogodba ostane v veljavi stranko (ki ima prepoved) pa zadanejo ustrezne posledice.

11

Kotnik; December 2005

40. Zahtevek za prenehanje kršitve osebnostnih pravic!134. OZ: vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa:

1. da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši njegova osebnostna pravica (nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja,..),

2. da prepreči tako dejanje in 3. da odstrani njegove posledice

Sodišče ali drug pristojni organ lahko odredi, da kršitelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plačati prizadetemu določen denarni znesek – civilna kazen.

41. A na svojem zemljišču skoplje jamo in s tem B prikrajša za vodo - B bi ga toži, A pa vseeno misli, da ni naredil nič narobe.

42. Pretrganje in zadržanje zastaranja!Zastaranje je pr. dejstvo, ki ex lege ustavi ugovor; je proces, ki pripelje do izpremembe pravice. Zastarajo samo terjatve, razen, če je v zakonu izrecno zapisano, da terjatev ne more zastarati. Pravica se spremeni iz civilne iztožljive v naturalno neiztožljivo samo, če se uporabi ugovor zastaranja.

Pretrganje zastaranja pomeni, da zaradi določenega dejstva zastaralni rok preneha teči. S tem se izniči vso pretečeno zastaranje, razen, če ni morda prisotno tudi zadržanje zastaranja.Vzroki za pretrganje zastaranja:

1) pisno pripoznanje dolga, pravice2) dajatev za zavarovanje dolga3) delno poplačilo dolga4) tožba za sodno ugotavljanje5) izvršilni postopek

Zadržanje zastaranja pomeni,da med določenimi osebami določen čas zastaranje ne teče. Ko odpadejo razlogi za zadržanje zastaranja, se zastaranje nadaljuje.Razlogi za zadržanje:

1) med zakonci ali zunajzakonskimi pari2) med otroci in starši v času trajanja rodit. Pravice3) med skrbnikom in varovancem4) med okupacijo za osebe v vojni,5) če prišlo do nepremagljivih ovir (OZ 363)

Zadržanje zastaranja za mladoletnike: terjatev zoper mladoletnika, ki nima zastopnika zastara po dveh letih od pridobitve poslovne sposobnosti (OZ 362)43)Avtonomno varstvo pravicPri avtonomnem varstvu pa stranke prepustijo reševanje sporov avtonomnim (nedržavnim) organom – najpogosteje arbitraže, mediacije in poravnave, alternativni načini reševanja sporov, pogajanja. Avtonomno varstvo temelji na pogodbeni svobodi.Odločba arbitraže je izenačena s sodno odločbo in je izvršilni naslov.

44) Sodna praksa kot vir civilnega prava. Sodna praksa je uporaba pravil v konkretnih zadevah na sodišču. Praviloma je ne štejemo med formalne pr. vire. Vrhovno sodišče vodi evidenco sodne prakse sodišč v RS in spremlja sodno prakso meddržavnih sodišč. Skrbi za enotno sodno prakso. Občna seja vrhovnega sodišča sprejema načelna mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov, sprejema pravna mnenja o vprašanjih sodne prakse, odloča o pobudah za izdajo ali spremembo zakona, določa način spremljanja sodne prakse na sodiščih. Pravno mnenje senata vrhovnega sodišča se lahko spremeni samo na novi občni seji. Nižja sodišča upoštevajo sodbe višjih sodišč, čeprav ne zavezujejo formalno.

12

Kotnik; December 200545) Societeta. -Societeta je združenje 2 ali več oseb, ki se zavežejo, da si bodo s svojimi prispevki prizadevali doseči skupen namen.

-Pravo tej obliki ne priznava statusa pr. osebe (ne priznava pr. subjektivitete).-Podlaga za nastanek je družbena pogodba. Če ima družba premoženje, gre za premoženjsko skupnost. Člani societete so člani pogodbenega razmerja in člani skupnega premoženja.-Družbena pogodba je neoblična in zakonsko urejena:

vsak je dolžan v družbo prispevati, kar je z pogodbo določeno (denar, stvar, pravica, terjatev, lahko pa tudi storitev, dopustitev ali opustitev, ki ima premoženjsko vrednost), prispevki so načeloma enaki, razen, če je s pogodbo drugače določeno (prispevek je lahko tudi raba ali uživanje premoženja)

družbeniki odločajo o pomembnejših zadevah soglasno (o uporabi dobička, vstopu novega družbenika, preklicu poslovodstva, prenehanju pogodbe,…); ali z večino 2/3 kvalificirano večino; poslovodstvo opravljajo družbeniki skupno in samostojno (vsak posebej, v skupini, eden izmed njih ali druga oseba, ki jo družbeniki imenujejo soglasno)

vsak družbenik mora posle družbe upravljati s tako skrbnostjo in na tak način kot s svojimi lastnimi posli (skrbnostjo dobrega gospodarja oz. dobrega strokovnjaka, če opravljajo dejavnost, ki je njihov poklic)

Vsak družbenik je upravičen do koristi in je dolžan nositi del izgube (deleži pri koristih in izgubah so enaki deležem prispevkov, če ni drugače s pogodbo določeno)

Indirektno zastopanje družbenika nasproti 3. osebam: pravice in obveznosti pridobi ta družbenik sam; direktno zastopanje: vsi družbeniki postanejo solidarni upniki oz. dolžniki (drugačen dogovor med družbeniki nima učinka nasproti 3. osebam) obveznosti družbenikov do upnikov ne prenehajo s prenehanjem družbe!

Na premoženju družbe, ki nastane s prispevki ali s poslovanjem družbe imajo družbeniki enake solastninske deleže, razen če pogodba ne določi drugače

Stroški in obveznosti nasproti 3. osebam se poravnajo iz premoženja družbe, če se ne, so dolžni to storiti družbeniki po enakih delih, razen če pogodba ne določi drugače (družbenik, ki je poravnal več, kot znaša njegov delež, ima pravico do povračila sorazmernega dela od drugih družbenikov - regres)

V družbo lahko vstopi nov družbenik, razen če pogodba drugače določa (dolžan je dati enak prispevek kot drugi družbeniki, upravičen je do koristi, ki nastanejo po njegovem vstopu v družbo; za obveznosti odgovarja le, če so nastale po njegovem vstopu) družbenik ne more prenesti svoj položaj na 3. osebo, na drugega družbenika pa le, če to dopušča pogodba ob izpolnjevanju pogojev iz pogodbe

Družbenik je lahko izključen s tožbo ali po odločitvi družbenikov samih (prizadeti sme s tožbo zahtevati razveljavitev sklepa, če meni, da je ta neutemeljen) – pravico ima do vračila tržne vrednosti svojega deleža (izplačan mora biti v 3 letih)

Družba preneha: -ko poteče čas za katerega je ustanovljena-ko je dosežen namen ali ko postane dosega namena nemogoča-po sklepu družbenikov

13

Kotnik; December 2005-če družbenik umre, izgubi poslovno sposobnost ali se je proti njemu začel post. stečaja,

likvidacije ali prisilne poravnave,-če je družbenik kot pravna oseba prenehal obstajati, -če je družbenikov delež po izvršbi pridobila kakšna 3. oseba-če je družbeniku z aktom državnega organa prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je

. nujna za doseganje namena dr. pogodbe -če družbenik odpove pogodbo (lahko, če je tako določeno v pogodbi)

Ob prenehanju družbe, so družbeniki dolžni opraviti likvidacijo (poravnajo obveznosti nasproti 3. osebam; nadomestijo družbenikom stroške in izplačila, ki presegajo to, kar je določeno v pogodbi; ostanek pa razdelijo med družbenike po enakih delih, ki veljajo za prispevke, razen če je v pogodbi drugače določeno). Če sredstva družbe ne pokrivajo stroške in obveznosti, morajo manjkajoči del pokriti družbeniki v razmerju, ki velja za prispevke.

46. Originarna pridobitev pravic! Pri izvirni ali originarni pridobitvi pravic pridobi naslednik (sukcesor) svoje pravice ne glede na pravice prednika. Kdaj se pridobi pravica izvirno, določa pozitivno pravo. Izvirno pridobi lastninsko pravico dobroverni kupec od tatu s priposestvovanjem, okupacijo zavrženega predmeta, prilastitev zaklada,… Praviloma gre za pridobitve pravic na podlagi zakona

47. Obličnost kot predpostavka veljavnosti pravnih poslov. Obličnost je zunanja manifestacija izražanja poslovno relevantne volje.

1. neformalna oblika ne zahteva nikakršne formalne oblike. Lahko je pisna ali ustna, konkludentno ravnanje, tudi molk (načeloma velja, kdor molči, ne soglaša) – ni vpliva na veljavnost pr. posla

2. formalna in realna oblika – če je predpisana ali se stranke dogovorijo - ad valorem, je pogoj za veljavnost (pisna oblika +priče; pisna oblika +potrjevanje dejstev; notarski zapis; sodni zapis; notarski zapis +priče;)

3. Forma ad probationem je predpisana za lažje dokazovanje pravnega posla. Neobličnost v tem primeru ne pomeni neveljavnosti, pomeni pa, da pravnega posla ne bomo mogli dokazovati.

4. slovesna oblika praviloma uporabljana za pravne posle javnega prava

Pravilo 1: Predpogodba mora biti sklenjena v isti obliki, ki se zahteva za glavno pogodboPravilo 2: Pooblastilo mora biti dano v obliki kakršna se zahteva za pravni posel za katerega je namenjeno (notarski zapis, če mora biti pravni posel sklenjen v obliki notarskega zapisa)

- Če obličnost ni nujna lahko pride do konverzije, če so izpolnjeni pogoji drugega pr. posla.- Če je oblika predpisana zaradi varstva samih strank, je konvalidacija možna, če pa je oblika predpisana zaradi varstva 3. oseb, konvalidacija ni mogoča!

48. Sistemi nastanka pravnih oseb (naštej in opiši v enem stavku) Koncesijski sistem – država da dovoljenje, vpis v register je deklaratorne naraveNormativni sistem – izpolniti se morajo določeni pogoji, ki jih država preveri; vpis v register je konstitutivnega značajaSvobodni sistem – pr. oseba nastane brez vmešavanja države ob izpolnitvi pogojev; vpis v evidenca samo zaradi nadzora

49. Numerus clausus oblika pravnih oseb!Numerus clausus je načelo omejenega števila pr. oseb ter prepoved mešanja oblik. Za pravne osebe zasebnega prava velja to načelo dosledno in v okviru tega lahko ustanovitelji ustanovijo le tiste pr. osebe, ki jih pr. red izrecno ureja.Za pravne osebe javnega prava pa ta prepoved mešanja oblik ne velja dosledno, saj poznamo izjeme t.i. dvojne družbe in pr. osebe sui generis, ki jih ustanovi DZ z zakonom (javne agencije,..) zaradi javnega interesa in zaradi zadovoljevanja le-tega!

14

Kotnik; December 2005

50. Sposobnost kot pogoj za veljavnost pravnega posla!Sposobnost za sklepanje pravnega posla imenujemo opravilna ali poslovna sposobnost; ki je potrebna za izražanje pr. relevantne (poslovne) volje, da se prevzamejo pravice in obveznosti.Fizična oseba pridobi popolno poslovno sposobnost s polnoletnostjo (18. letom), prej jo pridobi, če sklene zakonsko zvezo ali postane roditelj (z emancipacijo), če so za to pomembni razlogi. O tem odloča sodišče v nepravdnem postopku. Delno poslovno sposobnost pa pridobi že s 15. letom – sklepa lahko posle, ki mu jih pr. red, zakon dopušča (naprava oporoke, ostale pr. posle z dovoljenjem ali odobritvijo zastopnika ali skrbnika)Pravne osebe po večinskem mnenju nimajo poslovne sposobnosti, ker nimajo lastne volje. Lastno voljo pa imajo organi (ljudje), ki sklepajo pr. posle v imenu pr. osebe. Pr. oseba ima sposobnost za pr. dejanja v mejah zakona, statuta in drugih splošnih aktov (sposobnost za dejanja), nima pa poslovne ali voljne sposobnosti.

51. Derivativni prenos lastninske pravice Pri derivatnem načinu pridobi naslednik samo tiste pravice, ki jih je imel prednik – pr. nasledstvo.Pogoj:- nihče ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih sam ima (nemo plus iuris ad alium transferre postes quam ipse habet)- prenašalec ima pravico in razpolagalno moč (moč volje in možnost razpolaganja)- razpolagalne moči ni , če je izčrpana oz. je nima pravna oseba v stečajuPravice se lahko prenašajo:

- Translativno – na naslednika preide pravica v enakem obsegu, kot jo je imel prednik (prenos last. pravice)

- Konstitutivno – na naslednika preide drugačna in manj obsežna pravica, ki izhaja iz druge (prenos služnosti)

Pri translativnem prenosu pa poznamo še:- Univerzalno nasledstvo / sukcesija – preide vso premoženje ali njegov alikvotni del; prenos se opravi z enim samim pr. naslovom in pridobitnim načinom; mogoče je le v zakonsko predvidenih situacijah (npr. dedovanje)- Singularni nasledstvo / sukcesija – na naslednika preide samo posamezna premoženjska pravica ali posamezne, v skladu z načelom specialnosti individualizirane pravice

52. Terjatve (pojem in prenos) Terjatve so posebna kategorija pravic, ki upravičujejo subjekte, da lahko od drugih subjektov zahtevajo neko ravnanje (da nekaj dajo, storijo ali trpijo) ali zadržanje. Po naravi so relativne. Nimajo učinka proti vsakomur (učinkujejo inter partes), zato je za prenos potrebna samo sklenitev zavezovalnega (obligacijskega) pr. posla (npr. veljavna prodajna pogodba,..). Samo terjatev pa lahko tudi odstopimo 3. osebi z posebnim razpolagalnim pr. poslom – cesijo.Pri terjatvah sta pomembna 2 trenutka:

- nastanek terjatve (ko nekdo izpolni in s tem zaveže drugega)- zapadlost terjatve; pravne posledice se navezujejo na zapadlost!

Čas nastanka in čas zapadlosti se lahko ujemata, ali pa sta ločena. Tem pravicam oz. zahtevkom pravimo tudi zahtevki materialnega prava. Potrebno jih je ločiti od procesnih zahtevkov, ki se postavijo v procesnih aktih pred državnim organom. Procesni zahtevki pa navadno izhajajo iz materialnih zahtevkov ni pa to nujno. Terjatve se prenesejo s cesijo. To je razpolagalni pravni posel. Na prevzemnika preidejo tudi stranske terjatve (hipoteka, zastava…). Zastavljeno stvar sme odstopnik izročiti prevzemniku le s privolitvijo zastavitelja, sicer stvar ostane pri odstopniku. Neplačane zapadle obresti s cesijo preidejo na prevzemnika. Za prenos ni potrebno soglasje dolžnika. Odstopnik mora dolžnika o odstopu obvestiti. Izpolnitev pred obvestilom je veljavna, če dolžnik za odstop ni vedel. Če je terjatev odstopljena večim osebam pripada tistemu prevzemniku o katerem je bil dolžnik najprej obveščen ali se je pri dolžniku prvi oglasil.

15

Kotnik; December 2005

53. Vrednostni papir kot objekt civilnega prava (pojem, vrste in prenos) Vrednostni papirji so specifični, ker je stvar (papir) spojena s pravico. Poznamo:-materializirane vred. papirje (vred. papir + pravica)-nematerializirane vred. papirje (registriranje (vpis v zemljiško knjigo…) + pravica)Glede na intenzivnost spoja papirja in pravice ločimo:- popolne vred. papirje – (prinosni vrednostni papir) pravica se spoji s papirjem tako močno,da se začne obnašati kot stvar (spojitev v celoti) – za prenos pravice veljajo enake lastnosti kot za prenos papirja. Je pisna listina s katero se izdajatelj zavezuje, da bo na njej zapisano obveznost izpolnil njenemu zakonitemu imetniku. Za vrednostni papir šteje tudi zapis na mediju, če je to določeno s posebnim zakonom. - nepopolne vred. papirje – pravica ni močno integrirana v papir; posebej se prenaša pravica na papirju in posebej papir. – Imenski vrednostni papirji se prenašajo s posebno obliko cesije. Dolžnik ohranja ugovore, ki jih je imel zoper odstopnika, tudi proti prevzemniku. – Orderski papir glasi na prinosnika. Prenašajo se z indosamentom. To je zapis na listini, s katerim se ta prenese na pridobitelja. Običajno se nahaja na hrbtni strani orderskega vrednostnega papirja. Pri indosamentu se ugovori ne prenesejo in jih dolžnik ne more uporabiti proti prevzemniku.

54. Pojasnite razliko med realnim dejanjem in pravnim. poslom! Primer realnega dejanja!Realno dejanje je ravnanje določene osebe, je pozitivno – nekaj da, stori; ali negativno – nekaj dopusti ali opusti. Je, v nasprotju s pravnim poslom, tisto človekovo ravnanje, pri katerem pravni red veže pravne posledice na dejanja ne glede na voljo strank. Sem spada npr. najdba stvari, okupacija, avtorsko delo ali izum, silobran, ravnanje v skrajni sili…Pravni posel pa so tisti izrazi volje, ki imajo pravno posledico. Z njimi stranke pridobivajo, spreminjajo ali ukinjajo določene pravice.

55. Pogoj!Pogoj je negotovo dejstvo (v prihodnosti, sedanjosti ali preteklosti), na katerega navezujemo nastop neke pr. posledice. Določajo jih stranke same.Vrste:

- Odložni ali suspenzivni pogoj – pr. posledica, pr. razmerje ali pravica nastane z nastopom ali nenastopom dogodka, ki je kot pogoj nastavljen.

- Razvezni ali resolutivni pogoj – pr. razmerje nastane takoj; pr. razmerje pa preneha, če dogodek nastopi ali ne, odvisno kako je zastavljen pogoj (pozitivno ali negativno)

- Hoteni ali potestativni pogoj – nastop ali nenastop dogodka je odvisen od volje neke stranke- Naključni ali kavzalni pogoj – nastop ali nenastop ni odvisen od volje strank- Nemogoč in nedopusten pogoj – dogodek, ki ga stranke predvidijo, se ne more ali ne sme uresničiti

56. Prepoved zlorabe pravice!Pravice iz obligacijskih razmerjih so omejene z enakimi pravicami drugih. Izvrševati jih je treba v skladu s temeljnimi načeli (enakopravnost subjektov, dispozitivnost,..)in z njihovimi namenom.Pri izvrševanju svojih pravic, se morajo stranke vzdržati ravnanja, s katerim bi bila otežena izpolnitev obveznosti drugih udeležencev.

57. Premoženjski substrat kot podlaga pr. osebe!Stvarni ali premoženjski substrat predstavlja premoženjsko podlago pravne osebe. To je najpogosteje denar (zlasti ob ustanovitvi), lahko pa so tudi premičnine, nepremičnine ali pravice. Za premoženje se lahko opredeli vse kar ima premoženjsko vrednost.Kot stvarni vložek pri gospodarski. družbi pa se lahko pojavi tudi t.i know kow , ki pa mora biti trajen, vrednost pa mora biti gospod. ugotovljiva.Če je premoženje obvezni element pravne osebe mora ustanovitveni akt vsebovati obvezne določbe o premoženju in določati premoženje. Lahko pa vsebuje tudi tudi vire pridobivanja, način upravljanja…

16

Kotnik; December 2005

58. Pojasnite pojem in funkcijo pridobitnega načina in navedite pojavne oblike pridobitnega načina za stvarne pravice na premičnih stvareh!Pridobitni način je 3. pogoj za pridobitev pravice s pomočjo pr. posla (poleg pr. naslova in razpolagalnega pr. posla). Modus adquirendi je po svoji naravi realno dejanje, ki pomeni zunanjo manifestacijo prenosa pravice s katero postane pr. posel transparenten navzven.Za premične stvari se zahteva pridobitni način izročitev =traditio; dejanska izročitev, ki lahko pomeni prepustitev posesti (premična stvar se izroči fizično v oblast upravičenca) ali pa simbolična izročitev (izročitev ključev od avta pomeni izročitev avta)Pri nepremičnini je razpolagalni posel zemljiškoknjižno dovolilo (enostranski pravni posel), pridobitni način pa je vpis v zemljiško knjigo. Pri relativnih pravicah pridobitni način ni potreben.

59. Standardi kot vir civilnega prava!Standardi so merila, ki jih v določenem družbenem okolju splošno priznavajo in upoštevajo (družbeni, poklicni, strokovni standardi; nanje se pr. predpisi večkrat sklicujejo) – so ustaljena, splošna in povprečna merila, to kar se največkrat zgodi.Standard »dobrega gospodarja«, »dobrega gospodarstvenika«, »dobrega strokovnjaka«,…

60. Varstvo osebnostne pravice do časti in ugleda!Oškodovanec ima:

- Na voljo ima sankcije: preklic izjave in popravek besedila ter objava sodbe (namen sodbe je predvsem odstranitev kršitve)

- Povrnitev premoženjske škode, ki je bila storjena z kršitvenim dejanjem- Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, če okoliščine , stopnja bolečin in trajanje to

opravičujejo

61. V kakšnem roku je mogoče uveljavljati izpodbojnost in v kakšnem ničnost pr. posla?Ničnost ali absolutno neveljavnost upoštevajo sodišča in drugi državni organi po uradni dolžnosti; nanjo pa se lahko sklicujejo vsaka oseba, ki ima interes in država. (Neposredno v postopku ali s tožbo na ugotovitev ničnosti)Pravica do uveljavljanja ničnosti nikoli ne zastara .

Pogodba je izpodbojna: -če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna-če so bile pri sklenitvi napake glede volje strank-če je v zakonu tako določeno (npr. čezmerno prikrajšanje)

Izpodbojnost se uveljavlja s tožbo na podlagi tožbene oblikovalne pravice. Vložitev tožbe je vezana na prekluzivni rok (1 oz. 3 leta).Izpodbojnost - subjektivni rok – 1 leto od kar je upravičeni zvedel za napako

- objektivni rok – 3 leta od sklenitve pr. poslaPravni posel postane NEIZTOŽLJIV, ko je prišlo do zastaranja!Pogodbena stranka, v katere interesu je bila ugotovljena izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi. Njen sopogodbenik lahko zahteva, da se izreče ali ostaja pri pogodbe ali ne v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni. Če se ne izreče, se šteje, da je pogodba razveljavljena.

17

Kotnik; December 2005

62. Pojasnite temeljno razliko med civilno kaznijo in odškodninsko sankcijo!Civilna kazen je kazen, kjer se prvotno zahteva izvršitev; če pa le ta ni uspešna, je kazen plačilo v denarju (premoženjska)Odškodninska sankcija je sredstvo ali način s katerim se povrne škoda. Lahko je naravna oz naturalna (restitucija ali povrnitev v prvotno stanje)in denarna oz. civilna (ekvivalenca oz denarni znesek, ki ustreza ocenjeni škodi. Satisfakcija oz. zadoščenje, denarna odškodnina za prizadejano moralno ali materialno škodo).Odškodninska sankcija je znotraj civilne kazni.

63. Kaj razumemo po pojmom avtonomno varstvo pravic? Primerjajte tovrstno varstvo z državnim varstvom pravic!

Avtonomno varstvo pravic Državno varstvo pravicAvtonomni, nedržavni organi Državni organi, praviloma sodiščaArbitražeAlternativno reševanje sporov (ARS / Ang. ADR)Pogajanja in poravnaveMediacija

S pravnovarstvenim zahtevkom: s tožbo (dajatvena – kondemnatorna; ugotovitvena –deklarativna; konstitutivna) s predlogom

Stranke pooblastijo arbitra z arbitražnim sporazumom za bodoče ali že nastale spore. Odločba arbitraže je izenačena z odločbo sodišča in je izvršilni naslov.

Nasprotna stranka se brani z zanikanjem dejstev in ugovori

64. Pojasnite odnos med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom in praktični primer!Zavezovalni pr. posel je obligacijski pr. posel, pr. naslov na podlagi katerega se nekdo zaveže, da bo prenesel pravico.(Npr. Če hočem dobiti kolo, ga kupim; s prodajalcem sklenem prodajno pogodbo, ki mi daje pr. naslov)

Razpolagalni pr. posel pa je stvarnopravni posel, ki učinkuje neposredno na pravico z namenom razpolage s pravico(prenos, obremenitev, sprememba ali ukinitev pravice). Gre za izraženo voljo, da se s pravico razpolaga.(Npr. kolo kupim z dvostranskim pr. poslom. Prodajalec izrazi voljo, da proda kolo (last. pravico prenese na kupca), kupec pa izrazi voljo, da kupi kolo.)

Toplak: »Je stvarnopravni posel, ki učinkuje v sferi pravne razpolage. Pravna razpolaga predstavlja: prenos, obremenitev, spremembo ali ukinitev pravice.

Učinkuje neposredno na obstoječo pravico tako, da jo:- obremeni ali omeji z novo pravico- obstoječo pravico prenese iz premoženja ene osebe v premoženje druge osebe.

Za veljaven prenos lastninske pravice se zahteva zavezovalni pravni posel, ki ga razumemo kot sporazum med odsvojiteljem in pridobiteljem glede prenosa lastninske pravice. Odsvojitelj izjavlja svojo voljo, da lastninsko pravico prenaša. Pridobitelj pa voljo, da lastninsko pravico sprejema.

Za razpolagalni pravni posel veljajo splošna pravila za pravne posle, določena v OZ. Tem splošnim pogojem je treba dodati še POSEBEN POGOJ, da ima ODSVOJITELJ razpolagalno sposobnost!

18

Kotnik; December 200565. Pojasnite načelo specialnosti (določenosti) v civilnem pravu in pojasnite pojme določenost in določljivost predmeta obveznosti!Načelo specialnosti: Samo individualno določena samostojna stvar je lahko predmet stvarnih pravic, razen če zakon določa drugače.Določenost predmeta obveznosti pomeni, da je predmet stvarnih pravic posamičen, singularen. Povsem jasno je, kaj se prenaša.Določljivost predmeta obveznosti pa pomeni, da predmet še ni določen, ga pa lahko na podlagi določenih lastnosti določimo.

66. Vpliv nagibov na veljavnost pr. poslov!Nagib je vzrok zaradi katerega hoče stranka s pr. poslom doseči poslovni namen in praviloma ni pomemben za veljavnost pr. posla.Pri odplačnih pr. poslih je zmota o nagibu pomembna le pri prevari (nekdo namenoma z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejstev napelje drugega, da sklene pr. pogodbo) – stranka lahko zahteva razveljavitev, prevarana stranka ima pravico do odškodninePri neodplačnih pr. poslih pa je zmota o nagibu vedno relevantna (se lahko vedno razveljavi)

67. Pojasnite načelo dispozitivnosti v civilnem pravu!Načelo dispozitivnosti pomeni svobodno voljo strank. Od strank je odvisno, ali želijo stopiti v civilnopravno razmerje ali ne oz. kakšno vsebino mu želijo dati (stranke se svobodno dogovorita o ceni, pogojih, o sestavinah pr. razmerja…). kogentnih (zavezujočih) pravnih pravil stranke ne morejo spreminjati. Stranke same si lahko uredijo razmerje drugače, kot je to zapisano v zakonu.

68. Oblikovalno upravičenja – pojem ter njegova kritika in pojavnost v civilnem pravu.Oblikovalno upravičenje je posebna kategorija pravic, ki daje imetnikom moč, da sami z izjavo volje brez sodelovanja drugih učinkujejo na pr. položaj. Na ta način se lahko ustvari nova pravica, spremeni obstoječe pr. razmerje ali pa se pravica ukine.

69. Kaj je pravni predmet (objekt) v civilnem pravu? Pojasnite razlikovanje med objekti I. in objekti II. reda.Predmet v civilnem pravu so:

1. premoženjska razmerja2. nepremoženjska razmerja, ki uživajo civilnopravno varstvo in je sankcija tudi premoženjska3. človekova dejanja, ravnanja (storitve in opustitve), pravice (premoženjske in osebnostne)

Objekti I. reda:-so predmeti naravnega sveta, ki jih je mogoče imeti v oblasti in jih je mogoče uporabljati-na teh predmetih se konstruirajo pravice-stvari (materialni deli narave, ki so drugačni od oseb in so sposobni, da jih človek obvlada zaradi zadovoljevanja svojih potreb -jih rabi, uživa in z njimi razpolaga)-duhovne stvaritve-opredmeteni izrazi oseb (slike, osebna korespondenca, avdiozapisi,..)Objekti II. reda:-so predmeti s katerimi je mogoče razpolagati (jih prenesti, obremeniti, spremeniti ali ukiniti)-so pravice, ki se konstruirajo na objektih I. reda in pravna razmerja

19

Kotnik; December 200570. Nesporazum in grožnja kot napaka volje.O nesporazumu govorimo, ko se pogodbeni volji strank nista ujeli. Gre za t.i. obojestransko zmoto. Stranki sta prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o: naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti. Pogodba ne nastane! OZ 16.O grožnji pa govorimo, če je stranka ali tretji z nedopustno grožnjo povzročil pri drugi utemeljen strah, tako da je ustrahovana stranka zaradi tega sklenila pr. posel. Stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe!Grožnja je vzrok za razveljavitev pr. posla, če so izpolnjeni 3 elementi:

- pri stranki se mora vzbuditi utemeljen strah (iz okoliščin je razvidno, da je grozila resna nevarnost življenju, ali telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega (OZ 45) objektivna merila – intenziteta grožnje, verjetnost uresničenja; subjektivna merila – telesne in duševne lastnosti stranke)

- grožnja mora biti protipravna (tisti, ki grozi, po zakonu ni upravičen groziti)- povzročiti jo mora nasprotna stranka ali tretji v sodelovanju z nasprotno stranko

71. Kdo je subjekt in kaj je objekt pri osebnostnih pravicah?Subjekt je strogo samo človek glede na dejstvo obstoja in njegove telesne značilnosti.Objekt so pravice, ki so neločljivo povezane s človekovo osebo in pravica, ki varuje človekovo osebnost. Povezane so s osebnimi dobrinami, kot so osebna svoboda, telesna integriteta, čast in ugled, svoboda vesti, nedotakljivost stanovanja,…

72. V čem je izrazit pomen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP – Rim 1950) v sistemu varstva temeljnih pravic? V čem se ta konvencija razlikuje od drugih mednarodnih aktov, ki varujejo temeljne človekove pravice in svoboščine?EKČP je mednarodna konvencija regionalnega značaja, ki prva na svetu vzpostavlja sistem nadnacionalnega sodnega varstva človekovih pravic. Državljani držav pogodbenic imajo po izčrpanju nacionalnih pr. sredstev pravico vložiti tožbo za varstvo na nadnacionalno sodišče za človekove pravice v Strassbourgu.73. V čem se razlikujeta korporacija in ustanova?

Korporacija UstanovaZdruženje oseb z nekim namenom, pridobitne narave

Na namen vezano premoženje

Ustanovitev s sklepom o ustanovitvi, sprejemom temeljnega akta in vpisom v sodni register – normativni sistem

Z ustanovnim aktom enostranske narave – inter vivos ali mortis causa - koncesijski sistem

Organi so: Mandatorna organa – skupščina ali občni zbor - uprava ali zastopnikFakultativni organi: *nadzorni organ *disciplinska komisija ali razsodiščeČlani - ustanovni - redni Avtomatično z izjavo volje - podporni Po odločitvi organa (izpolnjevanje - častni pogojev – strokovna združenja)

Organi so:Ustanovitelj (eden ali več)

Donatorji – prispevajo z neodplačnimi dariliDestinatarji – upravičenci iz ustanove

Uprava ustanove (najmanj 3 člani)1 član je predsednik, ki nastopa kot zastopnik ustanove

Članov ni!

Prenehanje:- Na podlagi sklepa skupščine- Oblastno prenehanje (Upravni organ tako

odloči)- Ex lege (na podlagi zakona)- Likvidacija – razdelitev premoženja - stečaj

Prenehanje:- izguba premoženja- doseganje namena postane nemogoče- upravni organ ugotovi, da ni več pogojev- cilj oz. namen je dosežen- če je v ustanovnem aktu tako zapisano;

odločitev uprave, ki ga mora potrditi pristojno ministrstvo

20

Kotnik; December 2005

74. Izpodbojnost pr. posla!Izpodbojni pravni posli so tisti, pri katerih lahko praviloma uveljavljajo neveljavnost samo stranke, tretje osebe pa v primeru, če se je ta pravica nanje prenesla ali pa jim jo je zakon priznal. Neveljavnost se uveljavlja s pomočjo tožbene oblikovalne pravice.Pravni posel velja, dokler sodišče na predlog stranke ne ugotovi, da je neveljaven.

Ugotovitev:Izpodbojnost je stanje, ko pogodba še vedno velja, vendar obstaja nevarnost, da bo postala neveljavna. Učinek take sodne ugotovitve velja od časa sklenitve pravnega opravila (ex tunc – za nazaj). Stranka, ki jo je takšen pravni posel prikrajšal, lahko zahteva povračilo koristi, ki bi jih imela od pravnega posla – negativna pogodbena korist, vrnitev tega, kar je na podlagi takega pravnega posla dala in podobno – če je bila v dobri veri. Razlogi za izpodbojnost pogodbe: -če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna-če so bile pri sklenitvi napake glede volje strank-če je v zakonu tako določeno (OZ ali drug predpis, npr actio Pauliana – čezmerno prikrajšanje))Posledica izpodbojnosti: Pogodbena stranka, v katere interesu je bila ugotovljena izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi. Njen sopogodbenik lahko zahteva, da se izreče ali ostaja pri pogodbe ali ne v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni. Če se ne izreče, se šteje, da je pogodba razveljavljena.Posledice razveljavitve:Če je bilo na podlagi izpodbojne pogodbe, ki je bila razveljavljena, kaj izpolnjeno, je to treba vrniti ali dati ustrezno denarno nadomestilo.Odgovor na razveljavitev:Pogodbenik, ki je kriv za izpodbojnost, je svojemu sopogodbeniku odgovoren za škodo, ki jo utrpi zaradi razveljavitve pogodbe, če ta ni vedel in tudi ni mogel vedeti za vzrok izpodbojnosti pogodbe. Pri nas pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s:1) potekom 1 leta od dneva, ko je upravičenec izvedel za izpodbojnost2) pretekom 1 leta od prenehanja sile3) pretekom 3 let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena – v vsakem primeru!Roki so prekluzivni!

75. Pojasnite razlikovanje med kavzalnimi in abstraktnimi pr. posli! Kakšno je v našem pravu razmerje med zavezovalnim in razpolagalnim pr. poslom?Praviloma so pr. posli kavzalni. To so posli, ki morajo imeti pravno podlago – nekakšen ekonomski smoter. V našem pravu se zahteva kavzalnost – pravni posli morajo imeti veljavno pravno podlago. Razen če zakon izrecno določa, da kavza (podlaga) ni potrebna. (Abstraktni pr. posli so izjeme in ne rabijo kavze (pravne podlage) (ček, menica, bančna garancija, pridobivanje lastnih delnic)npr. izstavitev menice – A se zaveže B, da mu bo dal nek znesek. Iz tega posla ni razviden poslovni namen strank.Posledica abstraktnosti: B tega denarja ne more iztožiti, ker ni poslovnega namena in ni jasno za kakšen pr. posel gre.Zavezovalni pr. posel je obligacijski pr. posel, pr. naslov na podlagi katerega se nekdo zaveže, da bo prenesel pravico.(Npr. Če hočem dobiti kolo, ga kupim; s prodajalcem sklenem prodajno pogodbo, ki mi daje pr. naslov)Razpolagalni pr. posel pa je stvarnopravni posel, ki učinkuje neposredno na pravico z namenom razpolage s pravico(prenos, obremenitev, sprememba ali ukinitev pravice). Gre za izraženo voljo, da se s pravico razpolaga.(Npr. kolo kupim z dvostranskim pr. poslom. Prodajalec izrazi voljo, da proda kolo (last. pravico prenese na kupca), kupec pa izrazi voljo, da kupi kolo.)

V Sloveniji je razmerje med zavezovalnim in razpolagalnim pr. poslov kavzalne narave – razpolagalni pr.posel je odvisen od zavezovalnega oz. zavezovalni pr. posel je kavza razpolagalnega pr.posla.

21

Kotnik; December 2005Npr. Pridobitev lastninske pravice s pomočjo pr. posla:- zahteva se obstoj in veljavnost pr. posla, ki je kavza - če je zavezovalni pr. posel ničen nična je kavza razpolagalni pr. posel je neveljaven

76. Pojasnite pojem in razlike med krivdno in objektivno odgovornostjo po slovenskem pravu.Krivdna odgovornost; povzročitelj je kriv za škodo, če je vedel, oz bi moral vedeti, kaj se bo zgodilo, ali, če je želel, dovolil, da se je škoda zgodila (naklep, malomarnost)Objektivna odgovornost je kavzalna odgovornost, odgovornost brez krivde. Ta se zaznava krajši čas kot krivdna odgovornost, nastane pa z uporabo določenih nevarnih dejavnostiZa obstoj odškodninske obveznosti povzročitelja škode mora obstajati vzročna zveza med škodnim dogodkom in posledicami tega dogodka

77. a) Matične knjige (pojem, namen, vrste) b) Ali je vpis v matično knjigo konstitutivne ali deklaratorne narave?Matične knjige so registri, ki dajejo pregleden razvid podatkov v naši državi in pred našimi predstavništvi v tujini. V Sloveniji nimamo več matičnih knjig (rojstna, poročna MK, MK umrlih), temveč imamo enotni matični register, kamor se vpisujejo vsi podatki, ki so pravno relevantni (osebno stanje posameznikov, rojstva, sklenjene zakonske zveze, smrti,..)

Matični registri so javne knjige, zaradi tega imajo vpisi dokazno moč (vsakdo jih lahko pogleda; iz njih izdajajo izpiske na zahtevo prizadetih strank). V takem primeru govorimo o deklaratorni naravi matičnih registrov.Ko govorimo o konstitutivni naravi matičnih knjig, pa mislimo na razne sodne registre in evidence. Z vpisom v tak register pridobi združenje oseb pr. subjektiviteto in govorimo o nastanku pr. osebe.

78. Pojasnite pomen pojmov damnum emergens – lucrum cessans.damnum emergens – dejanska, prizadejana škoda (zmanjšanje premoženja, povzročitev telesnih in duševnih bolečin, strahu)lucrum cessans - izgubljeni dobiček (preprečitev povečanja premoženja)

79. Naštej in na kratko opiši pr. sredstva civilnega prava za varstvo osebnostnih pravic.1. Ugotovitvena tožba – izkazati je treba pr. interes na zahtevano ugotovitev; lahko se zahteva ugotovitev da obstaja oz. ne obstaja pravica ali pr. razmerje. Vloži se takrat, kadar ni pogojev,da se vloži kakšna druga, dajatvena tožba.

2. zahteva za objavo sodbe, popravka, preklic izjave (178 OZ)-

3. Zahteva za prenehanje kršitve pravice osebnosti in odstranitveni zahtevek - Vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, ali kakšna druga osebnostna pravica; da prepreči tako dejanje in odstrani njegove posledice.Sodišče ali drug prisojen organ lahko odredi, da kršitelj preneha z dejanjem. Kršitelj ne preneha prizadetemu denarni znesek.

4. Odškodninski zahtevek- povrnitev gmotne škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev- povrnitev negmotne škode; objava sodbe ali popravka na stroške oškodovalca

- denarna odškodnina za nematerialno škodo pripada oškodovancu, če okoliščine primera, stopnja bolečin ter njihovo trajanje to opravičujejoDa bi obstajala odškodninska odgovornost morajo biti izpolnjene predpostavke za obstoj odškodninske odgovornosti:

obstoj škode, protipravno dejstvo (napravljen je bil delikt), vzročna zveza med škodo in deliktom,

22

Kotnik; December 2005 odgovornost povzročitelja, krivda (naklep, malomarnost).

5.Obogatitveni zahtevek – ob neupravičeni, neutemeljeni pridobitvi oz. obogatitvi. Oškodovalec obogati na račun določene kršitve osebnostne pravice drugega, ob predpostavki, da je oškodovanec tudi zares utrpel določene duševne bolečine.

6. Popravek objavljenega obvestila; Pravico do popravka ima vsakdo. Zahteva lahko brezplačno objavo njegovega popravka objavljenega besedila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes. Zahteva se lahko v 30 dneh od objave obvestila oz. od dneva, ko je zainteresirana oseba izvedela za objavoTožba zoper odgovornega urednika, če ne objavi popravka – vloži se lahko v 30 dneh po preteku roka za objavo popravka oz. od dneva, ko je bil popravek objavljen na način, ki ni v skladu z zakonom.

80. Voljna sposobnost in njen pomen v civilnem pravu. Voljna, opravilna sposobnost ali sposobnost za dejanja, je sposobnost, ki je odvisna od stopnje razuma in volje pr. subjekta. Je sposobnost osebe, da ima za pr. dejanja potrebno voljo, da lahko z lastnimi dejanji spreminja, prenaša ali ukinja pravice in obveznosti. Potrebna je prava, normalna volja. Voljno sposoben ne more biti, kdor ni pravno sposoben!Ločimo:

- voljno sposobnost za sklepanje pr. poslov = poslovna ali opravilna sposobnost (oseba lahko samostojno sklepa pr. posle, pridobiva pravice in se sam zavezuje; pomanjkanje opravilne sposobnosti lahko nadomesti z voljo zakonitega zastopnika – roditelj, posvojitelj ali uradnega skrbnika - skrbnik)

- voljno sposobnost za nedopustno ravnanje = krivdna ali deliktna sposobnost naklepno ravnanje (osebi, ki je krivdno ravnala, lahko naložimo za njeno ravnanje odgovornost) malomarno ravnanje (oseba zanemari tisto pazljivost, ki je potrebna, da ne pride do škodljive

posledice)

81. Sila kot element napake volje pri sklepanju pr. posla.Sila je lahko fizična prisila, ki jo kdo uporabi v trenutku sklenitve pr. posla. V takem primeru ni podana poslovna volja in pr. posel sploh ni veljaven. Stranka lahko takšen pravni posel izpodbija v roku 1 leta od prenehanja sile ali v treh letih od trenutka nastanka pravnega posla. V kolikor je pravni posel sklenjen zaradi grožnje, ki je povzročil utemeljen strah lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe. Strah je utemeljen, če grožnja pomeni resno nevarnost za življenje oz. telesni ali drugi dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.

82. Pogodbena volja kot vir civilnega prava!Pogodbena volja kot vir prava –so splošni pogoji, ki jih ena pogodbena stranka določi vnaprej pri sklepanju formularnih pogodb. Večinoma so napisani na hrbtni strani pogodb (standardiziran katalog klavzul) – so vir avtonomnega gospodarskega prava, ki ima dokajšnji vpliv na razvoj civilnega prava.

83. Kaj pomeni trditev, da je konkretna pravica voljne narave? Kaj uči teorija volje o naravi pravice in kaj interesno-voljna teorija?Konkretna pravica je voljne narave, kar pomeni, da ima nosilec možnost pozitivne ali negativne izbire (odločitev po lastni volji).Teorija volje meni, da je pravica po pravu dana moč posameznikovi volji, da gospodari na določenem področju oz. je oblast nad tretjimi osebami.Teorija interesa pravi, da je pravica interes, ki je pravno zavarovan.Interesno voljna teorija poudarja, da je pravica moč, ki jo pr. red poudarja kot sredstvo z zadovoljevanje človekovih interesov.

84. Ali je žival stvar? Pojasnite zakaj da oz zakaj ne!Živali so posebna vrsta objektov stvari. To so živi objekti narave, čuteča in inteligentna bitja, ki jim pravo nudi posebno varstvo – KZ (sankcionira mučenje živali), ZZŽ.

23

Kotnik; December 2005Da bi lahko živalim priznali pravice in sprejeli deklarativne akte, pa bi morali živalim priznati vsaj delno sposobnost imeti pravice, kar pomeni, da bi jih morali vsaj delno izenačiti z ljudmi.

85. Ugotovitvena tožba in varstvo pravic!Ugotovitvena tožba (deklarativna) – izkazati je treba pr. interes na zahtevano ugotovitev. Lahko se zahteva ugotovitev, da obstaja oz. ne obstaja pravica ali pr. razmerje. Vloži se takrat, kadar ni pogojev,da se vloži kakšna druga, dajatvena tožba.

86. Razlika med premičnimi in nepremičnimi stvarmi in pojem skupnosti stvari (zbirne stvari)?Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj s vsemi sestavinami. Vse druge stvari so premičnineSkupnost stvari ali zbirna stvar je več stvari, ki se po splošnem pojmovanju šteje za eno stvar. (npr. 2 čevlja sta 1 par čevljev)

87. Predpogodba!- Predpogodba je takšna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo kasneje sklenjena druga, glavna pogodba.Če je predpisana oblika pogoj za veljavnost glavne pogodbe, mora biti predpogodba sklenjena v isti obliki.- Veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe.- Če druga stranka noče skleniti glavne pogodbe, lahko sodišče na zahtevo zainteresirane stranke določi rok za sklenitev glavne pogodbe. Sklenitev glavne pogodbe se lahko zahteva 6 mesecev od izteka roka določenega za njeno sklenitev. (Če rok ni določen, pa od dneva, ko bi po naravi posla in okoliščinah pogodba morala biti sklenjena)- Predpogodba ne veže, če so se okoliščine od njene sklenitve tako spremenile, da ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takšne že ob sklenitvi.

88. Pojasnite razliko med garantiranimi in deklariranimi osebnostnimi (temeljnimi) pravicami. Kot kakšne bi opredelili osebnostne pravice, ki so naštete v Ustavi Republike Slovenije?

Deklarirane (formalne) Garantirane (zajamčene)- So v ustavi - Zanje jamči pr. red- Zakonodaja ali praksa pa ne daje garancij za varstvo

- tožba, naprej določen organ, predpisan postopek in sankcija (tožbe / zahtevki se lahko kumulirajo)

Osebnostne pravice naštete v URS so deklarirane in hkrati tudi garantirane, saj je v RS Ustava najvišji pr. akt, katerega določbe so človekove temeljne pravice, ki so tudi varovane s strani države. V Sloveniji predstavlja ustavno varstvo najvišje varstvo posameznih pravic.

89. Zadržanje zastaranja!Zadržanje zastaranja pomeni, da med določenimi osebami določen čas zastaranje ne teče. Ko odpadejo razlogi za zadržanje zastaranja se zastaranje nadaljuje.Zastaranje ne teče:

- med določenimi osebami v družini (npr. med zakoncema),- med mobilizacijo, vojno ter za terjatve oseb v vojaški službi,- če upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitev obveznosti,- proti mladoletniku ali drugim poslovno nesposobnih osebam,- proti osebi, ki služi vojaški rok.

90. Pojem razpolage s pravico! (glej tudi odg. 26)Pravica razpolaganja je upravičenje (funkcija) lastninske pravice. pomeni pravico lastnika, da s stvarjo razpolaga in z njenimi plodovi in jo daje v promet. Lastnik daje v promet pravico na stvari, ker pravni promet ne ustvarja neposrednih učinkov na stvari v realnem svetu. Pravna razpolaga predstavlja PRENOS, OBREMENITEV, SPREMEMBO ali UKINITEV pravice. Razpolagalni pravni posel je pravni posel, ki učinkuje neposredno na pravico z namenom razpolage s pravico. Gre za izraženo voljo, da se s pravico razpolaga. Za učinkovitost razpolagalnega pr. posla pa je potrebna tudi

24

Kotnik; December 2005RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST – t.j. posebna sposobnost, ki se načeloma izvaja iz lastninske pravice. Ta sposobnost pa se lahko prizna tudi osebi, ki ni lastnik (steč. Upravitelj). Lastnik pa lahko svojo razpolagalno spodobnost izgubi.Za pridobitev lastninske pravice je tako potreben:

- pravni naslov- razpolagalni pravni posel- pridobitni način

91. Prioritetno načelo!Poznejši pridobitelj, ki se je prvi vpisal, pridobi lastninsko pravico na nepremičnini. Prejšnji nevpisani pridobitelj pa ima načeloma le možnost zahtevkov proti odsvojitelju na osnovi neizpolnitve pogodbe.Če obstaja na isti stvari več stvarnih pravic, ima prej pridobljena stvarna pravica iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno stvarno pravico.

92. Simulirani pravni posli!Bistveno za simulacijo je, da obe stranki izjavita, da hočeta skleniti pravni posel, vendar v resnici tega pravnega posla nočeta skleniti. Stranki se zavedata, da s svojima izjavama ne izražata resnične volje. Pod simuliranim pravnim poslom se navadno skriva drug (prikriti) pravni posel, ki ga sicer hočeta skleniti, vendar zanj ne izjavita potrebne poslovne volje. Pri simulaciji je pravni posel ničen.ABSOLUTNA SIMULACIJA; stranki izjavita, da bosta sklenili določeno pravno opravilo, čeprav tega nočeta (A samo navidezno podari B nepremičnino).RELATIVNA SIMULACIJA; stranski skleneta namesto pravega posla, ki ga v resnici hočeta, drug pravni posel, ki ga v resnici nočeta, tako da prikrijeta tisto pravno opravilo, ki ga v resnici želita (A podari B avto, da to prekrije pred dediči pa skleneta prodajno pogodbo).

93. Pojem pravnega razmerja v civilnem pravu!Pravno razmerje je družbeno razmerje – to je razmerje med ljudmi. Civilno pravo ureja t.i. premoženjskopravna razmerja, to je razmerja, ki jih lahko merimo z denarjem in so pravno urejena. V civilno pravo uvrščamo tudi določena nepremoženjska razmerja (npr. osebnostne pravice, ker sankcija za kršitev premoženjska). Sankcije v civilnem pravu so samo premoženjske. Razmerje se pri večini civilnopravnih razmerij nanaša na STVARI, ki so predmet razmerja in s tem tudi pravic. Predmet razmerja pa so tudi človekova dejanja, ravnanja…Pogoj za civilnopravno razmerje je, da v njem obstaja vsaj ena pravica in vsaj ena njej odgovarjajoča lastnost. Civilno pravo ureja premoženjska razmerja med enakopravnimi subjekti: državljani in pravnimi osebami kot zasebniki.

94. Pojem akcesornih pravic!Premoženjske pravice so lahko samostojne ali odvisne.Samostojne (temeljne, glavne, principalne) pravice so tiste, ki nastajajo ali jih izvajamo samostojno, ne da bi predpostavljali obstoj še kakšne druge pravice.

AKCESORNE PRAVICE so odvisne pravice, ki predpostavljajo obstoj temeljne – samostojne pravice.Primer; pravica nasproti subsidiarnemu poroku = akcesorna pravica, zastavna pravica je akcesorna pravica, ki ne more obstajati brez glavne pravice.

25

Kotnik; December 200595. Deliktna sposobnost!Deliktna sposobnost je sposobnost odgovarjati za kazniva dejanja, prekrške, civilni delikt.Voljno ali opravilno sposobnost sestavlja POSLOVNA SPOSOBNOST (sposobnost, da nekdo s svojimi lastnimi voljnimi dejanji in delom pridobi pravice in sprejema obveznosti) ter KRIVDNA oz. DELIKTNA SPOSOBNOST, ki pa je tista voljna sposobnost, ki lahko tisti osebi, ki je krivdno ravnala, naložimo za njeno ravnanje odgovornost (naklepno, malomarno dejanje). Deliktne sposobnosti nimajo osebe do 7 let. Od 7 do 14 let je pogojna deliktna sposobnost, če se dokaže, da je bil pri povzročitvi škode sposoben razsojati. 14 – polna deliktna sposobnost.

96. Spregled in zlorabe pravnih oseb!Pravna oseba, kot poseben pravni institut je lahko predmet zlorab. Zlorabijo jo lahko njeni člani, družbeniki, lastniki, ustanovitelji…O spregledu pravnih oseb govorimo kadar zakon, drug akt ali organ zavestno prezre pravno osebo in prenese učinke na osebe, ki stojijo za to pravno osebo (člane, družbenike). Za obveznosti pravne osebe odgovarja družbenik, če storil pravno kršitev. Spregled je možen tako v zasebnem kot javnem pravu. V SLO je spregled pravne osebe določen v 8. člen ZGD . O spregledu pravne osebe govorimo takrat, kadar družbeniki za obveznosti družbe odgovarjajo s svojim premoženjem, in sicer ker: – so izrabili premoženje družbe in z njim ravnali kot s svojim lastnim – so v svojo ali korist nekoga tretjega zmanjšali premoženje družbe.

– če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov.–če so družbeniki družbo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je njim kot posameznikom prepovedan.

Jamčevalni spregled pomeni, da družbenik jamči za obveznosti družbe za katere sicer odgovarja pravna oseba.

97. Kakšna je vloga uzanc kot vira civilnega prava?Uzance so posebna vrsta kodificiranih običajev. Veljajo v trgovini. Uzance morajo biti takšne, da iz njih lahko izpeljemo pravno pravilo. Poznamo splošne uzance (veljajo za vse stroke) in posebne uzance (veljajo za točno določene stroke). Bistveno za uzance je,da so vsebovale domnevno voljo strank. Njihovo uporabo so stranke lahko izključile, morale pa so to izrecno uveljaviti.Sistematizirajo in zbirajo se v posebnih ZBORNIKIH pri Gospodarski zbornici Slovenije.OZ določa, da se za presojo posebnih ravnanj in njihovih učinkov v oblig. raz. med gosp. subjekti upoštevajo poslovni običaji, UZANCE in praksa, ki je vzpostavljena med strankami. Uzance so uporabljajo tudi če se stranke ne dogovorijo o njihovi uporabi. Dispozitivna norma OZ ima prednost pred uporabo uzanc.

98. Katere so predpostavke za veljaven razpolagalni pravni posel!Razpolagalni pravni posli so usmerjeni že na neko pravico, ki jo želijo spremeniti, prenesti, obremeniti, ukiniti. Predmet takih poslov je pravica ali pravno razmerje. Navadno so ti pravni posli abstraktni. Vsaka prejšnja razpolaga izključuje poznejšo, ki je z njo v nasprotju. Za veljavnost pravnega posla veljajo splošne predpostavke (pravila) za veljavnost pravnih poslov. (poslovna sposobnost, poslovna volja, dopustnost p.p., podlaga (kavza), obličnost, če je zahtevana). Poleg tega pa se za njegovo učinkovitost zahteva še RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST (glej odg. 26)

99. Razpolagalni pravni posel – pojem, predpostavke za veljavnost, razmerje do zavezovalnega pravnega posla, razmerje do pridobitnega načina. (glej tudi odg. 98)Z zavezovalnim pravnim poslom se stranka zaveže za določeno ravnanje. Z njim nastaneta terjatev in zaveza. Primer: Pri prodajni pogodbi se prodajalec zaveže, da bo določeno stvar prepustil kupcu, kupec pa s tem pridobi terjatev. Poleg te pogodbe se sklene še razpolagalni pravni posel, ko prodajalec izroči kupcu stvar, kupec pa prodajalcu denar.

Sam razpolagalni pravni posel ne zadošča za resnično razpolago s pravico. Pravno razmerje mora postati transparentno navzven in zato je potreben še ustrezen PRIDOBITNI NAČIN ali MODUS (izročitev stvari v fizično oblast).

26

Kotnik; December 2005Prenos lastninske pravice je sestavljen iz zavezovalnega in razpolagalnega dela. Zavezovalni del je zavezovalni pravni posel (kupoprodajna pogodba ali kaj podobnega). Razpolagalni del pa je sestavljen iz razpolagalnega pravnega posla in pridobitnega načina.Razpolagalni pravni posel je posel stvarnega prava. Da bo posel veljaven je potrebno stvar se tudi dejansko prenesti (pridobitni način). Z njim ustvarjamo učinke razpolage: prenos, spremembo, obremenitev, ukinitev. Lahko so enostranski ali dvostranski. Razlika je, ali gre za premičnino ali nepremičnino. Pri nepremičnini je razpolagalni posel zemljiškoknjižno dovolilo (enostranski pravni posel), pridobitni način pa je vpis v zemljiško knjigo. Pri premičnini razpolagalni posel ni tako očiten, je pa sporazum, da bo lastninska pravica prenesena (ta sporazum se ne sklepa posebej, ampak je dejansko volja za prenos in volja za sprejem LP), pridobitni način pa je izročitev stvari.

100. Kako lahko ustanovitelji in donatorji vplivajo na delovanje ustanove?Ustanova je skupek premoženja, ki mu je podeljena pravna subjektiviteta. Ustanovitelj s posebnim ustanovitvenim aktom nameni premoženje za ustanovo kot pravno osebo. S tem is zagotovi trajnost premoženja in svojega imena. Donatorji pa ustanovam darujejo svoje premoženje, za kar ne dobijo nobene protikoristi. Lahko so v organih ustanove. Ustanovitelj in donatorji lahko vplivajo na delovanje ustanove v fazi ustanavljanja, ko se določa namen za katerega se bo premoženje koristilo. Donatorji so lahko v organih ustanove. Kakršnokoli spremembo v delovanju ustanove mora odobriti pristojno ministrstvo.

101. Splošni pogoji poslovanja in standardi kot vir civilnega prava!Splošni pogoji poslovanja so zbrana pravna pravila, ki regulirajo določeno vrsto pravnih razmerij ali poslov ter so vir avtonomnega gospodarskega prava. Gre za pogoje, ki jih ena pogodbena stranka določi vnaprej pri sklepanju pogodb, najpogosteje pa so vsebovani v formularnih pogodbah. Objavljeni morajo biti na običajen način. Stranko zavezujejo, če so ji bili ali bi ji morali biti znani. Če se splošni in posebni pogoji ne ujemajo veljajo posebni. Nična so določila, ki nasprotujejo namenu pogodbe, poslovnim običajem. Sodišče lahko uporabo posameznih določil splošnih pogojev zavrne, če ti jemljejo drugi stranki pravico, do ugovorov ali so zanjo prestrogi.Standardi so merila, ki jih v določenem družbenem okolju splošno priznavajo in upoštevajo. Gre za ustaljena, splošna, povprečna merila (to kar se največkrat dogodi). Na družbene ali poklicne/strokovne standarde se pravni predpisi večkrat sklicujejo.

102. ODZ in njegov vpliv na civilno pravo v RS!Občni državljanski zakonik je pomemben vir pravnih pravil, ki jih uporabljamo tudi v našem civilnem pravu. Velja kot sekundarni pravni vir, v katerem so zajeta osnovna pravna pravila po katerih se presojajo pravna razmerja. Sprejet je bil leta 1818, noveliran pa 1915-16. Večji del zakona še danes velja. naših zakonih pa vsebinsko živi v modernejši obliki. Teoretično posamezne določbe pridejo v poštev na podlagi ZRPP pred 6. 4. 1941. Prevzel je rimsko pravo v obliki enega kodeksa.

103. Status društva med ustanovitvijo in pridobitvijo pravne osebnosti!Društvo ima poseben status v času po ustanovitvi do formalne pridobitve pravne sposobnosti. Govorimo o t.i. PREDDRUŠTVU. Le-ta obstaja od sprejema statuta do vpisa v register. Društvo postane pravna oseba z vpisom v register. Do vpisa v register se med družbeniki uporabljajo pravila o družbeni pogodbi. Oseba, ki pred vpisom v register nastopa v imenu predruštva odgovarja z vsem svojim premoženjem, če jih je več odgovarjajo solidarno. Če pri takšnem nastopanju družbeniki pridobijo kakšne pravice jih morajo kasneje prenesti na družbo. (ZGD 5)Teorija pravi, da je pravilneje uporabljati pravila, ki veljajo za društva brez pravne sposobnosti.

27

Kotnik; December 2005104. Avstrija je leta 1988 kot novelo vnesla v Občni državljanski zakonik (ODZ, ABGB) novi paragraf 285a, ki določa živali kot objekte civilnega prava. V slovenskem pravu to vprašanje ni urejeno. Ali se to določilo lahko uporablja v RS kot pravno pravilo in s tem subsidiarni vir civilnega prava ter zakaj?V RS žival štejemo kot posebno kategorijo objektov (stvari) civilnega prava, ki uživajo prav posebno varstvo. V veljavi je zakon o zaščiti živali ki ustvarja poseben zaščitni režim za živali in omejuje lastninsko pravico lastnika. Ker imamo na tem področju svoje predpise ne potrebujemo pravnih pravil ODZ kot subsidiarni vir civilnega prava.

105. Pomen razlikovanja med pravnimi normami javnega in zasebnega prava!Pravne norme delimo po vsebini na:

- zapovedujoče (upravno pravo)- pooblaščujoče (civilno pravo)- prepovedujoče (kazensko pravo)

Za civilno pravo je pomembna delitev norm na:- IMPERATIVNE (kogentne, prisilne): norme se morajo uporabiti takšne kakršne so ne glede na

to ali ustrezajo volji strank ali ne. Po svoji vsebini so prepovedujoče in zapovedujoče. Pomembne so za javni red in varstvo morale. (javne norme)

- DISPOZITIVNE NORME (dovoljevalne); stranke lahko izključijo njihovo uporabo – subsidiarna uporaba (zasebno pravo).

- SANKCIJE ZA KRŠITEV NORM: (stroge, absolutne): najstrožje (določa poleg civilne tudi kazensko sankcijo), stroga norma (civilna sankcija), milejša sankcija (civilna sankcija vendar samo na zahtevo stranke), norma brez strogosti (ni sankcije).

106. Kaj je rok (pojem, vrste)!ROK je potek določenega časa ali določen trenutek, zaradi nastopa katerega začne ali preneha določeno pravno razmerje. Gre za potek določenega časa (30 dni) ali za določeno časovno točko (20.6.1982)

Delimo jih na:1. ZAČETNE in KONČNE (začne se neka pravica ali konča), 2. DOLOČLJIV in NEDOLOČLJIV (ko bo prvič deževalo),3. GOTOVE in NEGOTOVE (negotov rok = pogoj!)4. MATERIALNI in PROCESNI5. ZASTARALNI in PREKLUZIVNI

107. Razlika med enostranskimi in dvostranskimi pravnimi posli ter odplačnimi in neodplačnimi pravnimi posli!Pravne posle delimo na enostranske in dvostranske, glede na to ali mora izraziti voljo ena ali več oseb. Pri enostranskih pr. poslih izrazi voljo ena sama stranka (ponudbe, oporoke, javne obljube…). Gre za enostransko izjavo volje. Delijo se na sprejemne in nesprejemne. Sprejemni so npr. pooblastilo, kjer ni nobenega učinka dokler pooblaščenec o pooblastilu ni obveščen in seveda se mora z njim strinjat. Nesprejemni so tisti, ki ustvarjajo učinke brez, da bi se tisti na katerega se posel nanaša prej o njem poučil (bil informiran) npr. oporoka. Dvostranske pravne posle imenujemo tudi pogodbe in so izraz soglasno izražene volje, na katero zakon veže določene posledice.

Pravne posle delimo glede na odplačnost na odplačne in neodplačne. Odplačni pravni posli so tisti, kjer se za korist iz pravnega posla plača nasprotni stranki ustrezna premoženjska korist. Neodplačni pa so tisti, kjer se za vrednost, ki se iz pravnega posla pričakuje, ne plača (darilna pogodba).

28

Kotnik; December 2005108. Zakaj družbeniki, delničarji, člani društva, ustanovitelji zavoda ipd. niso lastniki gospodarske družbe, društva, zavoda ipd.?

Zato, ker so delniške gospodarske družbe, društva, zavodi ipd. pravne osebe. Pravne osebe so subjekti prava, nad subjekti pa ni možno imeti lastninske pravice. Subjekti niso objekti. Subjekt je tudi človek, torej bi lahko imeli oblast tudi nad človekom. Subjekti imajo psihofizične lastnosti. Zlato v zobu postane del subjekta. Se spoji s telesom ni več stvar kot objekt prvega reda.

109. Ravnanje v stiski (skrajna sila) v civilnem pravu!O skrajni sili govorimo takrat, ko storilec zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil sočasno nezakrivljeno nevarnost, prizadene zlo (škodo).

110. Zmota kot element napake volje pri sklepanju pravnega posla!Zmota je napačna predstava o nekem elementu pravnega opravila. Gre za osrednjo napako volje.Najbolj pravno relevantna je BISTVENA ZMOTA in ZAKRIVLJENA. Zmota je bistvena, če se nanaša na:- bistvene lastnosti predmeta- osebo s katero se sklepa pogodba- okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, take pogodbe ne bi sklenila- Stranka, ki je v zmoti, ne more zahtevati razveljavitve pogodbe, če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu. Če je pogodba zaradi zmote razveljavljena, ima druga poštena stranka pravico zahtevati povrnitev škode, ki ji je zaradi tega nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti, za svojo zmoto ni kriva – OBJEKTIVNA ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST. Neodplačni posli: za bistveno zmoto šteje tudi zmota v nagibu, ki je bil odločilen za prevzem obveznosti.

111. Ničnost pravnega posla (pojem, kdaj so nični, omilitve, učinki, posledice, zastaranje)!Nični ali absolutno neveljavni so vsi tisti pravni posli, ki sploh ne ustvarjajo pravnega učinka med strankami in za katere štejemo, da sploh niso bili sklenjeni. Ničnost pravnega posla upoštevajo sodišča in drugi organi po uradni dolžnosti. Na ničnost pa se lahko sklicujejo tudi tretje osebe in dražva.Razlogi za ničnost: Pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, je nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru e predpisuje kaj drugega. Nična pogodba ne postane veljavna, če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti pozneje preneha. Pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne.Posledice ničnosti: Če je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe. Če to ni mogoče mora dati ustrezno denarno nadomestilo. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST – pogodbenik, ki je kriv za sklenitev nične pogodbe odgovarja svojemu sopogodbeniku za škodo, ki mu nastane zaradi ničnosti pogodbe, če ta ni vedel ali ni bil dolžan vedeti za vzrok ničnosti.Razlikujemo delno in popolno ničnost pogodbe.Omilitve ničnosti: KONVERZIJA in KONVALIDACIJA! (glej odg. 39)

112. Kakšen pravnopolitičen cilj zasleduje institut zastaranja?Institut zastaranja je pravnopolitične narave. Za družbo je pomembno, da se pravna razmerja čimprej uredijo, dar je koristno tudi za pravno varnost. Če ne bi poznali instituta zastaranja, se dolžnik nikoli ne bi mogel čutiti varnega, ker bi upnik lahko zahteval izvršitev svoje pravice, čeprav je od nastanka preteklo že veliko časa. Domnevamo lahko tudi, da tudi samemu upravičencu ni do tega, da svojo pravico izvršuje, če od zapadlosti zahtevka preteče dolgo obdobje. Če upnik nima pravega pravnega interesa, tudi zaščita ni potrebna. Daljše je obdobje, težje je tudi dokazati pravna dejstva iz katerih pravica nastaja in nasprotno – v teh rpimerih je dokazovanje in odločanje dvomljivo.

29

Kotnik; December 2005113. Pojem pričakovalne in oblikovalne pravice!Oblikovalne pravice so tiste pravice, ki v določenem pravnem razmerju pooblaščajo enega od subjektov, da z enostransko izjavo volje oblikuje medsebojno pravno razmerje. Bistvo je v načinu enostranskega oblikovanja razmerja (zato so pravotvorna upravičenja). Stranka z enostranskim ravnanjem (sprejemno izjavo) oblikuje neko pravno razmerje, druga stranka pa je zavezana, da prevzame pravno posledico, ki izvira iz oblik razmerja. Primer: pravica do odpovedi!Oblikovalne pravice delimo na:

1) USTANAVLJAJOČE – opcije (npr. predkupna pravica, ponudba)2) SPREMINJAJOČE – spreminjajo pr. razmerje (zmanjšanje kupnine)3) UKINJAJOČE - pravno razmerje odpovedo.

Za oblikovalne pravice je značilno to, da prva stranka ne potrebuje soglasja druge stranke, da to pravico izpolni. Sodišče ugotavlja le to ali je bila oblikovalna pravica izvršena.Tipične oblikovalne pravice: tožba za razvezo zakonske zveze, nazaj kupna pravica, zahteva za razveljavitev p.p. zaradi izpodbojnosti…

Pričakovalna pravica; ko pravica, ki je v nastajanju doseže takšen položaj, da drugi več ne morejo preprečiti njenega nastanka, imamo opraviti s posebej zavarovano kategorijo pričakovanja = pričakovalno pravico.Predstavlja posebno vrsto premoženjske pravice in je lahko v samostojnem pravnem prometu (lahko se zastavi, prenese, obremeni).Primer: pričakovanje kupca, ki mu je stvar izročena pod pridržkom polnega plačila kupnine, pripad dediščine dediču…

114. Kdaj lahko pravno zavarovano pričakovanje opredelimo kot pričakovalno pravico?Ko pravica v nastajanju doseže tak položaj, da drugi ne morejo več preprečiti njenega nastanka. Primer: A (sin) bo dedič po B (če ni zakonca). Pričakovanje dediščine je deloma zavarovano, saj sin lahko zanesljivo pričakuje da bo vsaj nujni dedič.

115. Razlika med pravnim in ekonomskim pojmom premoženja!Kaj je premoženje?V ekonomskem pomenu je premoženje vse, kar komu pripada ali kar kdo ima, brez razlike ali gre za stvari, pravice, interese in podobno, torej vse ekonomske dobrine (podobno pojmu lastnine).V pravnem pomenu pa je premoženje skupnost premoženjskih pravic, ki pripadajo določeni osebi. Osebnostne pravice ne spadajo v premoženje, ker ne morejo biti predmet pravnega prometa in nimajo denarne vrednosti.

116. Odškodninsko varstvo osebnostnih pravic!Oškodovani ima na voljo odškodninski zahtevek povrnitev materialne ali nematerialne škode. Lahko zahteva:

- denarno odškodnino za materialno (gmotna)škodo- denarno odškodnino za nematerialno (negmotna) škodo (pripada oškodovancu, če okoliščine

primera, stopnja bolečine ter njihovo trajanje to opravičujejo)- sodišče lahko na zahtevo oškodovanca določi odškodnino za bodočo nepremoženjsko škodo,

če je gotovo, da bo ta trajala tudi v bodočnosti.- Povrnitev premoženjske škode pri žalitvi časti ali širjenju neresnic.- objava sodbe ali popravka (preklic izjave in povrnitev stroškov popravka oz. objavo sodbe)- Obogatitveni zahtevek (verzija).

Odškodninska odgovornost pride v poštev samo, če so izpolnjene predpostavke za odškodninsko odgovornost.

116 a. Predpostavke odškodninske odgovornosti!1) Škodljivo dejstvo (nedopustno ravnanje, opustitev ali dopustitev)2) Odgovornost povzročitelja (krivda sposobne osebe ali objektivna odgovornost) – krivda= naklep, malomarnost, objektivna odgovornost = imetnik nevarne stvari, opravljanje nevarne dejavnosti…

30

Kotnik; December 20053) Škoda4) Vzročna zveza med škodo in dejanjem (deliktom).

117. Izpodbojnost in neiztožljivost pravnega posla kot posledici neizpolnjevanja predpostavk za veljavnost pravnega posla! (glej odg. 61)

118. Sankcija za neizpolnjevanje predpostavke poslovne sposobnosti pri sklenitvi pravnega posla!Stranka je opravilno nesposobna takrat, če ni izpolnila pogoje, ki jih predpisuje pravni red za pridobitev poslovne sposobnosti (če ni dopolnila 18. leta starosti oz. ji je bila poslovna sposobnost odvzeta). Poznamo popolno opravilno nesposobnost in omejeno opravilno nesposobnost.Poslovno omejeno sposobna oseba (dopolnjenimi 15 leti) sme brez dovoljenja svojega zakonitega zastopnika sklepati samo tiste pogodbe, ki jih ji dovoljuje sklepati zakon. Sklepa lahko pogodbe, ki bistveno ne vplivajo na življenje po polnoletnosti (18 letu). Skrajni rok za vložitev tožbe na razveljavitev pogodbe je 3 mesece, odkar mladoletnik pridobi polno poslovno sposobnost (OZ 44). Druge pogodbe takih oseb so IZPODBOJNE, če so sklenjene brez dovoljenja zakonitega zastopnika, vendar pa lahko veljajo, če jih le-ta kasneje odobri. Sopogodbenik ima pravico odstopiti od pogodbe, če ga je nasprotna stranka zavedla (je izjavila, da je polnoletna čeprav ni).Sopogodbenik poslovno nesposobne osebe lahko zahteva od zakonitega zastopnika naj se izreče o veljavnosti pogodbe v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni. Poštena stranka lahko zahteva povrnitev škode, ki jo je utrpela zaradi sklenitve pogodbe, ki je neveljavna.

119. Pravno-organizacijska oblika zavoda in razlika med javnimi in zasebnimi zavodi!Zavod je praviloma pravna oseba. Zavod tvorijo osebe (zaposleni) in stvari. Torej vsebujejo stvarni in personalni substrat. Za zavod je bistvena zunanje vidna institucija. V tem se tudi razlikuje od ustanov (osebe, stvari, vidna institucija). Ustanovijo jih država, občina ali druge z zakonom pooblaščene pravne osebe javnega prava. Ustanovijo se za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva… ali drugih dejavnosti, če cilj dejavnosti ni pridobivanje dobička. Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register. Ustanovi se, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev, začetek dela in ostali zakonski pogoji. Ustanovitelj delno ali v celoti zagotavlja sredstva za delo in ima pravico imenovanja organov in nekatere nadzorne pristojnosti. Sredstva lahko zavod pridobiva tudi s prodajo blaga, storitev na trgu…Dobiček lahko porabi za opravljanje dejavnosti. Za obveznosti zavod odgovarja z sredstvi s katerimi razpolaga. Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda.Javni zavodi opravljajo javne službe (kontrahirna dolžnost). Zakon določa v kakšnem primeru pride do prenehanja zavoda.Javne gospodarske službe izvajajo javni gospodarski zavodi.

Zasebni zavodi So ustanove katerih premoženje pretežno ne predstavlja denar ampak stavbe namenjene uporabnikom (šole, bolnišnice, študentski domovi…). Imajo podobne značilnosti kot javni zavodi (namen, področja opravljanja dejavnosti, organi…). Zasebni zavod nima članov. Ustanovitelj ima več pravic kot pri ustanovi, saj lahko odloči o prenehanju.

120. Pojasnite pomen francoske (Code Civil) in švicarske (Zivilgesetzbuch) civilne kodifikacije v primerjalnem in slovenskem pravu! 79Prva, hkrati pa najpomembnejša popolnejša kodifikacija civilnega prava, temelječa na kapitalistični privatni lastnini, ki jo odlikuje v narodnih okvirih svobodna menjava blaga, dela in storitev je Napoleonov Code Civile iz leta 1804. Val civilnega prava, ki je sledil francoski, se je širil v vse smeri in s tem tudi vpliv Code Civile glede sistemskih in vsebinskih vprašanj. Po njem se je zgledoval tudi avstrijski Občni državljanski zakonik iz leta 1811, ki je najpomembnejši pravni vir civilnega prava pri nas. Švico je val kodifikacije dosegel l. 1911 z Zivilgesetzbuch.

31

Kotnik; December 2005

121. V čem se kaže razlika pri uporabi bivših zveznih zakonov (zakonov SFRJ, zveznih predpisov) in uporabe Občega državljanskega zakonika? 56, 59

Ustavna listina za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS (UZITUL) v 4. členu določa, da se do izdaje ustreznih predpisov v RS smiselno uporabljajo tisti predpisi, ki so veljali pred 25.6.1991, v kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu RS in v kolikor ni s tem zakonom določeno drugače. Med pomembnejše predpise sodijo ZOR zakon o obligacijskih razmerjih), ZRPP (zakon o razveljavitvi pravnih predpisov, izdanih pred 6.4.1941 in med sovražnikovo okupacijo).Avstrijski obči državljanski zakonik pa se uporablja na podlagi 4. člena ZRPP. Ta določa, da mora sodišče v konkretnem posameznem primeru ugotoviti ali je dovoljena uporaba posameznega pravila iz starega zakona. Sodišče konkretne presoje ne sme opustiti. Pri čemer izhaja iz abstraktnega stališča, da določeno pravilo starega zakona ne velja kot pravno pravilo.

21.1.1991 je bila sprejeta Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS ter Ustavni zakon za izvedbo te listine. S tem je RS prevzela zakonodajno pristojnost v vseh zadevah, ki so bile dotlej z ustavo RS in ustavo SFRJ v pristojnosti SFRJ. V I. odst. 4 . člena ??? pa je določeno, da se do izdaje ustreznih predpisov RS v RS smiselno uporabljajo republiški predpisi, tisti zvezni predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona in če ni z ustavnim zakonom drugače določeno.Zaradi sprejetja Zakona o razveljavitev pravnih predpisov izdanih ped 6.4.1941 in med sovražnikovo okupacijo pa se lahko določbe ODZ-ja uporabljajo samo v obliki pravnih pravil, ki jih ti predpisi vsebujejo. Ta pravna pravila ne smejo nasprotovati veljavnemu družbenemu redu.

122. Kaj so uzance? V čem se razlikujejo od trgovinskih običajev? Kdo sprejema uzance in kaj je posebnost Splošnih uzanc za blagovni promet? (glej odg. 97 in 37)

123. Samopomoč kot sredstvo varstva pravic in zahtevkov ter katere druge načine varovanja pravic in zahtevkov poznamo?Najnižja stopnja varstva pravic in zahtevkov je samopomoč. O samopomoči govorimo, ko upravičenec sam zaščiti svoje pravice. Dovoljena samopomoč je pravica vsakogar, da odvrne kršitev pravice, če grozi neposredna nevarnost, če je taka zaščita nujna in če način odvračanja kršitve ustreza okoliščinam, v katerih nastaja nevarnost. Kdor pri dovoljeni samopomoči povzroči škodo tistemu, ki je povzročil potrebo po samopomoči, je ni dolžan povrniti. Samopomoč je lahko aktivna ali pasivna.

1) AKTIVNA SAMOPOMOČ je napad, če se obstoječe protipravno stanje spremeni z napadom. OZ nima določb o akt. samopomoči.

2) PASIVNA SAMOPOMOČ je tisti napad, pri katerem se želi z napadom preprečiti protipravno stanje. Pasivno samopomoč dopušča zakon pri samoobrambi posesti, če sta podana naslednja pogoja:

- če bi bila sodna zaščita prepozna- če se odbija sila s primerno silo

Posebni primeri samopomoči so SILOBRAN (obramba, kije potrebna, da odvrne storilec od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad) in STISKA ali SKRAJNA SILA ( storilec zato, da bi odvrnil od sebe ali koga drugega istočasno nezakrivljeno nevarnost prizadene škodo (zlo)).Silobran je naperjen zoper osebo, skrajna sila zoper stvar.Načini varstva pravic in zahtevkov pa so:

1) samopomoč2) državno varstvo pravic in zahtevkov3) avtonomno varstvo pravic4) ustavno in mednarodno varstvo pravic

32

Kotnik; December 2005124. Razlika med družbo in naključno premoženjsko skupnostjo. Primer ene in druge!Pravna oseba (družba) je praviloma združba ljudi in premoženja, ki ima svoj trajen cilj, svojo organizacijo in organe, svoja pravila ter lastno premoženjsko odgovornost. Pravni red ji priznava status pravne osebe ter je nosilec lastnih pravic in obveznosti. Za naključno premoženjsko skupnost pa bi lahko rekli, da je to neka samostojna tvorba, ki nastane in obstaja sama po sebi.

125. Razlika med simuliranim pravnim poslom in fiduciranim pravnim poslom!Pri absolutno simuliranih pravnih poslih stranke izjavijo, da bodo sklenile določeno opravilo, čeprav tega nočejo – navidezna izjava proti sopogodbeniku = NIČNA.Pri relativno simuliranih pravnih poslih stranki skleneta namesto pravnega posla, ki ga v resnici nočeta, drug posel, ki ga v resnici hočeta, tako, da prikrijeta tisto pravno opravilo, ki ga v resnici želita = LAHKO OBVELJA.Pri fiduciranih pravnih poslih pa stranke nočejo prikriti drugega pravnega opravila in tudi ne moremo reči, da hočejo opraviti kako pravno opravilo, ki ga v resnici nočejo. S tem pravnim poslom hočejo stranke skleniti močnejše in širše pravno opravilo, kot je treba, da dosežejo določen namen.

126. Civilnopravno varstvo ugleda in dobrega imena pravne osebe! (glej odg. 25)

127. Oblastvene pravice – katere so in kaj je za njih značilno?Oblastvene pravice so tiste pravice, ki ustvarjajo pravno oblast subjekta na določenem objektu – stvari, pravici ali duhovni stvaritvi. Po naravi so absolutne, vendar imajo premoženjsko vrednost.Gre za t.i. stvarne pravice. Narava vseh stvarnih pravic je oblastvena – nosilcu zagotavljajo pravno oblast nad predmetom pravice. Poznamo:

- relativne oblastvene pravice (najem, zakup…)- obligacijske pravice so izključujoče pravice, premoženjske pravice- stvarne oblastvene pravice – izvrševanje pravic na stvari (temeljna je lastninska pravica)

128. Aktivna samopomoč. Kaj je to? Kako je z njeno dopustnostjo v našem pravu?Aktivna samopomoč je napad, če se obstoječe protipravno stanje spremeni z napadom. OZ nima določb o aktivni samopomoči. Kot posebno obliko samopomoči lahko štejemo le možnost osebe, ki ji je bila odvzeta posest Vi, Clam, Precasio, da znotraj roka z vložitev tožbe zaradi motenj posesti, znova odvzame posest .

129. Razlika med enostranskimi in dvostranskimi pravnimi posli in enostranskimi in dvostranskimi pogodbami! (glej odg. 107)Pri enostranskih pravnih poslih izjavi voljo ena sama stranka, pri dvostranskih dve… Bistveno je število položajev izjave volje. Večstranski pravni posli so npr. sklepi. Pogodbe so enostranske ali dvostranske glede na to ali ustvarjajo obveznosti samo za eno stranko ali za obe pogodbeni strani (pri kupni pogodbi je lahko na eni ali drugi strani več strank vendar ustvarja dvostransko obveznost)

130. Problematika koncepcije pravice na pravici?Gre za odnos z vsebino uporabe in razmerja z upravičenjem, da je mogoče stvar uporabljati, izkoriščati. Predmet užitka ali zastavne pravice na pravici so praviloma lahko vse prenosljive pravice. V bistvu gre pri pravici na pravici za posamezne samostojne obstojnosti temeljne pravice, pri čemer so ta upravičenja razdeljena med imetnikom pravice in upravičencem. Zato so pravice na pravicah nujno takšne narave kot pravice na katerih obstajajo. Primer: užitek na pravici, zastavna pravica na pravici, stvarna služnost na nepremičnini…

33

Kotnik; December 2005131. Razlika med pravnimi osebami zasebnega in javnega prava!Za zasebno pravo je horizontalno, javno pa vertikalno usmerjeno.

V javnem pravu se izvajajo oblastvene naloge. Za javno pravo gre, ko pravna oseba ravna oblastveno kot del državnega aparata. Zadeve javnega prava, zlasti upravnega prava, so praviloma v pristojnosti upravnih organov.Med pravne osebe javnega prava spadajo: država, federalne enote, občine, zbornice z obveznim članstvom, javni zavodi, javni skladi, izjemoma javne ustanove.Glavni opredelilni element je ustanovitveni akt, ki je zakon ali drug oblastni akt. Pomožni kriteriji so: izvajanje javnih pooblastil (ne sme biti odločilni kriterij saj lahko javno pooblastilo dobijo tudi pravne osebe zasebne ga prava in fizične osebe), javnih nalog, uporaba prisilnih sredstev, obvezno članstvo, obvezen obstoj (občine), dolžnost javnih naročil… Nekatere pravne osebe se sicer imenujejo javne, vendar le zaradi določnega namena. Nimajo pa javnopravnega statusa ampak so javne le zaradi določene lastnosti.

V zasebnem pravu so subjekti enakopravni. Temeljna je zasebna avtonomija, to pomeni pravico posameznika, da stopa v pravna razmerja in ji oblikuje po svoji volji. Velja razmerje enakopravnosti in prirejenosti ter imajo pravico samoodločanja. Zadeve zasebnega prava so v pristojnosti sodiščPravne osebe zasebnega prava so ustanovljene z zasebnopravnim aktom. To je pogodba, statut (društvo, d.d.), enostranski pravni posel (ustanova). Pravne osebe zasebnega prava nimajo javnih pooblastil, članstvo ni obvezno, vendar obstajajo izjeme. Pravne osebe zasebnega prava se delijo v dve skupini: pravne osebe, ki temeljijo na združenju oseb (korporacije, družbe societetnega tipa) in pravne osebe, ki temeljijo na združenju premoženja (ustanove).Temeljna vrsta korporacije je društvo.

132. (114). Pojasnite razliko med družbo in naključno premoženjsko skupnostjo. Navedite primer ene in druge. Družbo ustanovita dva ali več družbenikov. S tem ne nastane pravna oseba. (glej vprašanje 45).Naključna premoženjska skupnost pa ne nastane na podlagi volje solatnikov, temveč naključno. Primer: družba – več obrtnikov se združi, da bodo zgradili objekt in ga nato prodali. Naključna premoženjska družba: solastnina na podlagi dedovanja.

133. . Oblastvene pravice – katere so in kaj je za njih značilno! Oblastvene pravice zagotavljajo imetniku oblast nad stvarjo in omogočajo njeno podreditev ter prisvajanje njene vrednosti. Sem sodijo predvsem pravice stvarnega prava. Oblastvene pravice imajo publicitetni učinek, kar pomeni, da morajo biti navzven spoznavne. Poznamo dve temeljni vrsti oblastvenih pravic: lastninsko pravico in stvarne pravice na tuji stvari. civil vaje, zapiski\Civil skripta.doc str. 22

134. Pravnopolitičen cilj, ki ga zasleduje institut zastaranja?

Zastaranje je institut pravnopolitične narave, ker je za družbo najpomembnejše da se razmerja čim prej uredijo in da obstaja določena pravna varnost. Zastaranje prispeva k varnosti dolžnika, saj bi sicer vedno živel v strahu da bo upnik zahteval izpolnitve - tudi po zelo dolgem času. Po drugi strani pa lahko tudi domnevamo, da upnik nima interesa zahtevati izpolnitev če jo tako dolgo časa ne izkoristi. Poznamo pa še en razlog za zastaranje in sicer ta, da je po daljšem časovnem obdobju zelo oteženo dokazovanje dejstev povezanih z pravnim poslom.Posledica zastaranja je pridobitev ugovora zastaranja. Pravica zaradi zastaranja še ni prešla iz civilne v naturalno ampak je dolžnik pridobil ugovor zastaranja, ki pa ga mora uveljavljati. Sicer zastaranje ne pride do izraza. Zastaranje nastopi zaradi poteka časa. Terjatve zastarajo v 5 letih, terjatve, ki dospevajo letno ali v krajših časovnih presledkih zapadejo v treh letih, obresti zastarajo skupaj z glavnico (če niso že prej – 3 leta), terjatve ugotovljene pred sodiščem zastarajo v 10 letih. (OZ 346…)

34

Kotnik; December 2005

135. Pojem in pomen premoženja v civilnem pravu?Premoženje v ekonomskem pomenu je vse kar komu pripada ali kar kdo ima: stvari, pravice, interesi – vse ekonomske dobrine. Premoženje v pravnem pomenu je skupek premoženjskih pravic, ki pripadajo določeni osebi. V premoženje ne spadajo osebnostne pravice, ker nimajo denarne vrednosti in ne morejo biti predmet pravnega posla. Subjekti lahko imajo več premoženjskih skladov (skupnost pravic ločenih premoženjskih skladov). Za vsakega velja poseben pravni režim. Tako ima vsak od zakoncev dva sklada: eden je njegovo osebno premoženje, drugo pa je skupno premoženje, ki ga zakonca pridobita v času trajanja zakonske zveze. Solastninsko premoženje je skupnost premoženja, ki nastane tako da več oseb združi svoje premoženje ali delo v skupno korist.

136. Katere so posebne kategorije stvari? Kaj je značilno za denar?Posebne kategorije stvari so: deli človekovega telesa, vrednostni papirji, denar, živali.Denar predstavlja denarno vrednost. Ima kupno moč in denarno vrednost. Kadar govorimo o denarju praviloma mislimo na ti merili vrednosti. Lahko ga obravnavamo tudi kot numizmatični objekt, kot kovino, papir

137. Katera dejanja ne štejemo med pravne posle? (kaj niso pravni posli?)Pravni posli niso realna dejanja, ravnanja volje zaradi zavarovanja položaja, izjava volje z dejanskim učinkom, notifikacija.

- Realna dejanja: po naravi so materialna dejanja. To so tista ravnanja s katerimi izpolnjujemo svoje obveznosti. V kolikor obstaja dolžnost ravnanja na določen način (dolg 100€) ta izhaja iz pravne norme. Realno dejanje je izpolnitev ali neizpolnitev obveznosti. Lahko je povezano s pridobitvijo pravice. Npr. izdelava nove stvari ustvari lastninsko pravico. Realno ravnanje je tudi pridobitni način v zvezi s pridobivanjem pravic. Vpis v ZK, izročitev (traditia), pri premičninah se za realnim ravanjem skriva tudi konkludentno izražena volja. V zadnjem primeru pride do prekrivanja. Isto dejanje je realno dejanje in hkrati izjava poslovne volje. Realna ravnanja sama po sebi niso pravni posli.

- Ravnanja zaradi zavarovanja položaja: s tem dejanjem se zagotovi določen pravno zavarovani položaj. Npr. grajanje stvarne napake.

- Notifikacija: glej skr 2/50 - Izjava volje z dejanskim učinkom: npr. poziv k plačilu. V tem trenutku dolžnik preide v

zamudo. Na izjavo volje z dejanskim učinkom se veže pravna posledica (dolžnik je v zamudi).Pravna posledica ni nujno posledica volje pravnega subjekta. Poziv k plačilu je morda ravno zato, da ne bi prišlo do zamude.

138. Monetarni nominalizem?Če je predmet obveznosti določena vsota denarja mora dolžnik plačati določeno število denarnih enot, razen, če zakon določa kaj drugega.

139. Gospodarske pogodbe?Določbe OZ se nanašajo na vse pogodbe razen kadar je za gospodarske določeno drugače. Gospodarske pogodbe so pogodbe, ki jih med sabo sklepajo gospodarstveniki. Gospodarski subjekti so gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost. Terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v treh letih, zastaranje teče za vsako dobavo. storitev… posebej.

35