OBLIGACIJE!1. Condictio ob turpem causam

Zavrnitev zahtevka nepoštene stranke. Gre za nedopustno dejanje izpolnitve, pri kateri je nedopustnost na strani obeh strank. Takšna pogodba je nična, sodišče pa lahko zavrne kondikcijski za-htevek, saj je ta moralno nedopusten.

2. Enostranski pravni posel ali enostranska obveznostna pogodba - RAZLIKA

Razlika je v številu izraženih volj. Pri enostranskem pravnem poslu samo ena stranka izjavi voljo (oporoka, izdaja VP, ponudba, pooblastitev).Pri enostranski obveznostni pogodbi pa voljo izjavita obe stranki, vendar je le ena zavezana, druga pa upravičena (darilna, shranjevalna).

3. Jamčevalni zahtevki pri STVARNIH NAPAKAH - opredelite razmerje med njimi!

Jamčevanje za napake je dolžnikova odgovornost upniku, da stvar nima stvarnih ali pravnih napak. Jamčevanje se uporablja pri odplačnih pravnih poslih in ima objektivni pomen - zahtevki glede jamčevanja nastanejo ne glede na krivdo (objektivna odgovornost)

Stvarna napaka pomeni, da predmet izpolnitve nima določenih lastnosti (do-govorjenih, enostransko zagotovljenih, opredeljenih z vzorcem) ali pa gre za drugo stvar.

Jamčevalni zahtevki so:

• Izpolnitev pogodbe: zamenjava (genus) ali popravilo (species)

• Zmanjšanje kupnine (a* quanti minoris)

• Razveljavitev pogodbe (a* redhabitoria)

• Odškodninski zahtevek --- lahko se KUMULIRA z ostalimi jamčevalnimi za-htevki (povrnitev škode ALI refleksna škoda - tukaj ni kumulacije)

Vsi jamčevalni zahtevli so fakultativni in NI zakonitega vrstnega reda. Kupec se lahko sam odloči kateri zahtevek bo uporabil.

Pri izpolnitvi je potrebna sodna intervencija, pri zmanjšanju kupnine in razvel-javitvi pa le ta ni potrebna, ampak se lahko stranki sami dogovorita. Pri razvel-javitvi pogodbe moramo dati nasprotni stranki dodaten rok za izpolnitev pogodbe, če tudi sedaj ne izpolni, nastopijo sankcije kot pri fiksnem pravnem poslu.

Če postavimo en zahtevek in ta ni uspešen, lahko postavimo drugega, ne vztra-jamo pri prvem. Zahtevki se lahko razvrščajo od lažjih k težjim, v obratni smeri pa ne.

Stvarne napake so lahko: • očitne: grajanje v 8dneh od pregleda pri gospodarskih pogodbah nemudoma

• Skrite : grajanje v 8 dneh odkar opazi napakoPri gospodarskih nemudoma

Pravice stranke, ki je pravočasno grajala napake ugasnejo po 1letu od dneva obvestila. Pri refleksni škodi velja splošni zastaralni rok: sub: 3leta, obj: 5let

4. Posebne vrste cesije

Cesija je pogodba, s katero odstopnik (cedent - stari upnik) prenese (cedira) svojo terjatev na prevzemnika (cesionarja - novi upnik), brez sodelovanja odstopljenega dolžnika (cessus). Cesija je spremeba obligacijskega razmerja na aktivni (upnikovi) strani.

Posebni primeri cesije so:• INKASO CESIJA (fiducia cum amisso contracta) - obsega

A. ODSTOP NAMESTO IZPOLNITVEB. ODSTOP V IZTERJAVO

• ODSTOP V ZAVAROVANJE

Pri inkaso cesiji, v obeh primerih, tako v odstopu namesto izpolnitve, kot pri iz-topu v izterjavo mora UPNIK DOLŽNIKU izročiti vse izterjane presežkenad vred-nostjo njegove terjatve.

B. ODSTOP NAMESTO IZPOLNITVE

Namesto izpolnitve obveznosti dolžnik upniku odstopi terjatev ali njen delS sklenitvijo cesije dolžnikova obveznost ugasne do zneska odstopljene ter-jatve. Gre za posebni primer nadomestne izpolnitve (datio in solutum)

B. ODSTOP V IZTERJAVO

Namesto izpolnitve dolžnik odstopi upniku terjatev v izterjavo.Obveznost ugasne, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. Takšen odstop je za unika boljši, ker ohrani obveznost v prvotni obliki, če izterjava ni možna. Ter-jatev lahko pride v roke nezaželjenim upnikom (don Corleone), zato lahko dolžnik pri odstopu v izterjavo kljub NAZNANILU še vedno izpolni staremu up-niku.

• ODSTOP V ZAVAROVANJE - prejemnik je odstopnikov upnik

Odstopnik svojo terjatev do 3. osebe odstopi v zavarovanje lastnega dolga. Pre-vzemnik je dolžan kot dober gospodar / gospodarstvenik poskrbeti za izterjavo odstopljene terjatve nasproti 3. osebi. Po izterjavi prevzemnik obdrži znesek, ki je potreben za poplačilo njegove terjatve, presežek pa mora vrniti odstopniku.

5. CONDICTIO FURTIVA

Gre za nedobroverni prevzem izpolnitve, accipiensovo škodno dejanje. Če okoriščanec ni v dobri veri, ne gre več za povračilni, temveč za ODŠKODNIN-SKI ZAHTEVEK, kjer mora vrniti vse, za kar je ob prevzemu obogatel, vse za kar se je pozneje stvar povečala, pridobila plodove in koristi.Če stvari nima več, mora plačati njeno vrednost, tudi, če je bila stvar uničena po naključju (casus mixtus, ki ga je ustvaril), izjema je le višja sila. Odgovoren je torej za celotno škodo, za vrednost, ki bi jo stvar imela, če je ne bi pridobil.Če stvar proda, mora vrniti vrednost na dan, ko jo prikrajšanec zahteva. Uprav-ičen je zahtevati vrednost tistih izdatkov, ki so bile nujni in potrebni, odvzeti pa sme to, s čimer je stvar polepšal, če hkrati ne povzroči škode. Pravico do povračila stroškov ima samo v kolikor koristi še trajajo, oziroma kolikor pomenijo povečanje vrednosti stvari ob vrnitvi.

6. Mešana in zložena pogodbaZa mešano pogodbo gre, kadar se več pogodb zlije v eno pogodbo tako, da ta pogodba ne vsebuje posameznih pogodb v celoti, ampak le nekatere od nji-hovih sestavin. Lahko jih razlagamo (presojamo po pravilih) na tri načine: delitvena, absorbcijska ali kreacijska metoda. Če je mogoče opravimo delitev, kar pa ni vedno. Če je posel enoten je potrebno ugotoviti ali so nekatere sestavine pretežnega pomena (absorbcija). Če nič od navedenega ni mogoče, je treba postaviti nova pravila za to mešano razmerje - kreacijska metoda (primer: leasing pogodba)

Za zloženo pogodbo pa gre, ko stranke zložijo več različnih pogodb, bodisi in-ominatne (z zakonom neurejene), bodisi nominatnih. Sestava teh pogodb je takšna, da kljub enotnemu dogovoru še zmeraj obstajajo vse značilnosti

posamezne pogodbe. Pogodbe so le v medsebojni odvisnosti. Če ena pogodba i veljavna, tudi druga ni veljavna (podobno kot pri vzajemnih pogodbah) Primer: nekdo proda nekomu avto, ob enem mu da pa še garažo v najem.

7. Jamčevalni zahtevki pri PRAVNIH NAPAKAH - opredelitev in razmerje med njimi!

Za pravno napako gre, kadar na izpolnitvenem predmetu obstaja kakšna prav-ica tretje osebe, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje kupčevo pravico, pa ta o njej ni bil obveščen in tudi ni privolil, da vzame stvar, ki je obremenjena z njo. Pravne napake so tudi javnopravne omejitve, za katere kupec ni vedel, proda-jalec pa je za njih moral vedeti - nezazidljivost parcele). Za pravne napake je značilno, da so po naravi neodklonljive - izročitelj jih sam ne more odpraviti.

Gre za odgovornost za evikcijo - odvzem stvari: to je odgovornost odsvojitelja, da ne bo kdo tretji uveljavljal LP na stvari ali druge pravice. Evikcija je lahko popolna (3. uveljavlja in dobi posest na stvari) ali delna (uveljavlja zgolj služnost ali zastavo).

Jamčevalni zahtevki so:

• Pridobitelj lahko zahteva, da izročitelj v primernem roku oprosti stvar pravice tretjega (species), če gre za genus je izročitelj dolžan dati drugo stvarbrez napake ---> če se to ne zgodi in 3. oseba odvzame stvar je pogodba razdrta ex lege

Če je zaradi pravice tretjega kupčeva pravica zmanjšana ali omejena, lahko za-hteva : a) znižanje kupnineb) Razdre pogodbo

Predpisano je grajanje, ki je potrebno šele, če se pokaže, da si tretji lasti prav-ico na stvari. Rok za uveljavljanje pravne napake je 1. leto, odkar je izvedel za pravico tretjega; če je tretji že začel spor v tem roku (6.mesecev od pravnomočnosti končnega spora)

Poleg jamčevanja ima upravičenec tudi odškodninski zahtevek (če ni vedel za pravice tretjega)Lahko pa vedno uveljavljaš tudi zmoto, saj sega v fazo stipulacije.

8. Modalitete prevzema dolgaGre za spremembo na dolžnikovi strani - pasivna stran. Je pogodba med starim in novim dolžnikom (prevzemnikom), s katero novi dolžnik stopi na mesto starega in v katero mora upnik privoliti! Ali pa pogodba med novim dolžnikom in upnikom, po kateri novi dolžnik pre-vzame prvoti dolg.

Ko gre za dogovor med D1 in D2 je prevzem dolga uveljavljen šele, ko upnik vanj privoli. Molk se šteje za odklonitev. Če upnik izpolnitev s strani nobega dolžnika (D2) odkloni, se pogodba obravnava kot prevzem izpolnitve. S tem, ko vstopi novi D2 izpolnitev je prejšnji dolžnik prost svoje obveznosti.Lahko pa pride do komulativnega prevzema, kjer ostaja D1 zavezan - ko je novi D2 prezadolžen, česar pa upnik ni vedel ali ni moral vedeti.

Kadar pa gre za dogovor med novim dolžnikom in upnikom, brez sodelovanja starega dolžnika govorimo o pristopu k dolgu, gre za komulativni prevzem, kjer je novi D2 v zavezi s starim D2, njuna zveza je solidarna (novi dolžnik NI porok!!). Od poroštva se razlikuje v tem, da novi dolžnik NIMA BENEFICIUM OR-DINIS in v primeru plačila NIMA REGRESNE PRAVICE proti staremu dolžniku.Upnik in novi dolžnik se lahko dogovorita tudi za privativen prevzem dolga.

9. Dualizem in monizem v obligacijskem pravu

Ali je v določeni državi uveljavljen monizem ali dualizem obligacijskega prava se presoja po dveh kriterijih.

1. Ali so pravila, ki veljajo za gospodarske subjekte urejena v posebnem za-koniku ali ne

2. Ali veljajo za gospodarske subjekte drugačna pravila kot za ostale sub-jekte

V Sloveniji imamo monizem, enoten obligacijski zakonik.

•Z vidika enotnega akta imamo monizem•Z vidika vsebine določb, ki jih ta akt ureja pa dualizem

10. Aleatorične pogodbeZa tvegane pogodbe je značilno, da se korist strank, ki jo prejmejo iz dogovora, ne da vrednotiti ob sklenitvi pogodbe. Vrednost izpolnitve je odvisna od nego-tovega dogodka. Ne vsebuje instituta čezmernega prikrajšanja (laesio enormis).

• Pogodbe o negotovem izidu dogodkov in pogodbe o negotovi stvari• Zavarovalne pogodbe• Pogodbe o preživljanju: - izročilna (čas življenja, prenos LP)

- pogodba o dosmrtnem preživljanju (ni prenosa LP pred smrtjo)- preužitkarska pogodba (užitek na nepremičnini za čas življenja)

11. Kvalificirana zmota

Gre za eno od napak volje. Kvalificirana zmota je prevara (dolus).Prevaranje dejanje, s katerim nekdo drugega spravi v zmoto, drži v zmoti z na-menom, da bi ta sklenil pravni posel. Tudi pri prevari gre za zmoto, vendar je

slednja nastala zaradi naklepnega dejanja sopogodbenika ali 3. osebe. Tudi molk je prevara, če ena stranka ve, da je v zmoti, pa ji tega ne pove. Pravna posledica prevare je izpodbojno upravičenje:

• Če prevara sopogodbenik lahko druga stranka zahteva RAZVELJAVITEV pogodbe, četudi zmota ni bistvena.

• Če prevara 3. oseba in je sopogodbenik to vedel ali moral vedeti in gre za odplačno pogodbo - možno pogodbo razveljaviti.

• Če prevara 3. oseba in gre za neodplačno pogodbo ima prevarana stranka izpodbojno upravičenje v vsakem primeru (sopogodbenik vedel ali ne)

Prevarana stranka ima v vsakem primeru tudi pravico zahtevati povrnitev nastale škode (odškodninska odgovornost prevaranta)

12. In fraudem legis agere!

Je obid zakona. Prepovedi, ki jo vsebuje kakšen zakon, se želijo stranke izogniti tako, da izkoristijo zakonodajalčevo pomanjkljivo izražanje. Po črki zakona ne kršijo prepovedi, v resnici pa želijo doseči to, kar je zakonodajalec skušal pre-povedati (primer: simuliran pravni posel)

13. Standard skrbnosti

Obligacijsko pravo pozna 3 vrste skrbnosti:

1) skrbnost dobrega gospodarja (velja za fizične osebe)2) Skrbnost dobrega gospodarstvenika (velja za pravne osebe)

Za ti dve skrbnosti se uporabljajo objektivna merila - v vsakem primeru splošno

3) skrbnost dobrega strokovnjaka (skrbnost iz poklicne dejavnosti)

Strokovnjaki morajo ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih. Uporabljamo subjektivna in objektivna merila.

Po načelu skrbnosti se razlaga in meri stopnja krivde.Skrbnost kot v lastnih zadevah (deligentia quam in suis)

14. Fiduciarni posi

So posli na zaupanje, učinke pravnega posla omejita stranki s pogodbo. Stranki želita ustvariti začasno stae, po katerem stranki z novo pogodbo spet ustvarita prejšnje stanje.Poznamo dve fiduciji:

1) fiducija cum creditore contracta - fiducija namesto zastave: namesto zas-tavne pravice se ustanovi varščina. Fiduciant obdrži stvar, medtem ko ima

fiduciar varščinov obliki lastninske pravice ustanovljene s posebnim konsti-tutom. (Ko dolžnik plača upniku mu ta vrne stvar)

2) fiducia cum amico contracta - lastniška fiducija: nekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravičenec, toda pridobljenih stvari trajno ne potrebuje - odstop terjatve samo začasno, kasneje jih odsvoji nazaj! (in-caso cesija - odstop namesto izpolnitve, odstop v izterjavo)

15. NičnostGre za absolutno neveljavnost. Nanje se lahko sklicujejo pogodbene stranke ter njihovi singularni nasledniki in univerzalni nasledniki, tretje osebe, ki imajo pravni interes, javni tožilec. Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti.

Razlogi za ničnost:

1) pogodba nasprotuje ustavi ali prisilnim prespisom ali moralnim načelom (pogodba, ki te prepovedi krši pa ni nična, če namen kršenega pravila od-kazuje na drugo sankcijo, če zakon v posameznem primeru predpisuje dru-gače (člen 86 OZ)

2) predmet pogodbe je nedopusten, nemogoč, nedoločen ali nedoločljiv

3) podlaga pogodbe je nedopustna ali pa je sploh ni

4) pogodba ni sklenjena v predpisani oz. dogovorjeni obliki (stranki sta se do-govorili za posebno obliko - forma ad valorem)

5) oderuška pogodba

6) pogodbo je sklenila poslovno nesposobna oseba

7) pogodbo je sklenila pravna oseba zunaj svoje pravne sposobnosti (ultra vire)

Pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, pogodba je nična od same sklen-itve pogodbe (ex tunc). Sodba, ki ugotavlja njčnost je ugotovitvena - deklara-torna sodba.

Nemožnost konvalidacije: nična pogodba ne postane veljavna, če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti kasneje preneha.Obstajata dve izjemi nemožnosti konvalidacije:

• Konvalidacija zaradi majhnega pomena prepovedi in pogodba je bila izpol-njena

• Konvalidacija oderuške pogodbe - oderuška pogodba ostane v veljavi z us-treznimi spremembami, če oškodovani zahteva, da se njegova obveznost zmanjša na pravičen znesek, pa sodišče zadevi ugodi.

Konverzija: če nična pogodba izpolnjuje pogoje za veljavi kakšne druge pogodbe velja druga pogodba (namen strank, če bi vedeli zadanejo ustrezne posledice

Relativna ničnost: sklenitev pogodbe je z zakonom prepovedana samo eni stranki. Pogodba ostane v veljavi, stranko - kršitelja pa zadanejo ustrezne posledice.

Delna ničnost: se nanaša na ničnost posameznih določil. Celotna pogodba ni nična, zaradi ničnosti posameznega določila (razen če gre za pogodbeni pogoj ali odločilni nagib). Če je namen ugotovitve delne ničnosti odprava ničnega določila, pogodba ostane v veljavi.Pravne posledice njčnosti:

1) vrnitveni zahtevek - stranka vrne vse, kar je prejela ali plačati nado-mestilo

2) Zavrnitev zahtevka nepoštene stranke (condictio ob turpem causam)3) Odškodninska odgovornost (pogoji: krivda enega sopogodbenika in do-

brovernost oškodovanca, nastanej škode zaradi ničnosti pogodbe, vzročna zveza)

16. Ekskulpacijski razlogi objektivne odgovornostiObjektivna odgovornost je strožja od subjektivne; oškodovanec kdgovarja za škodo ne glede na krivdo, samo zaradi določenih okoliščin na njegovi strani!Oblogacijski zakonik pozna 3 objektivne odgovornosti:

1) odgovornost za drugega (duševno bolne, odgovornost staršev, drugih za mladoletnika)

2) Odgovornost za delavce3) Odgovornost za škodo zaradi nevarne stvari ali dejavnosti

Velja DOMNEVA VZROČNOSTI, če se ne dokaže nasprotno.

OZ določa oprostitev odgovornosti, če se dokaže:

1) višja sila (vis maior) - zunanjost vzroka, nepredvidljivost, neizogibnost, nemožnost odvrnitve

2) Ravnanje tretjega - nepredvidljivost, neizogibnost, trajnost posledic (sicer tudi solidarna odgovornost tretjega)

3) Ravnanje oškodovanca - nepredvidljivost, neizogibnost, trajnost posledic4) Privolitev oškodovanca - prispeval k nastanku škode

Ekskulpacijske razloge more zmeraj dokazati tisti, ki se nanje sklicuje - objek-tivno odgovorni subjekt!!

17. Kako vpliva ODPUST DOLGA enemu dolžniku pri pasivni soli-darnosti? Zunanje in notranje razmerje!

Odpust dolga je dogovor med upnikom in dolžnikom, po katerem se upnik odreče svoji terjatvi, dolžnik pa ta izrek izrecno ali s konkludentnim dejanjem sprejme.

Personalni odpust dolga: ko se dolg odpusti samo enemu dolžniku za zunanje razmerje pomeni, da dolžnik ni več dolžnik upnika. Celotni dolg se zmanjša za del, ki pade na tega dolžnika, ki mu je bil dolg odpuščen.

V notranjem razmerju med ostalimi dolžniki pa ima dolžnik še vedno ob-veznosti, ostali dolžniki imajo pravico zahtevati povrnitev dela obveznosti, ki pade nanj.

Realni odpust: odpusti dolg vsem dolžnikom!

18. Zahtevki pri alternativnih obligacijah in razlika do facultas alter-nativa

Alternativna ali izbirna obveznost, ki ima dva ali več predmetov v zavezi a le enega v izpolnitvi (enega obveznost izročiti). Pravico izbire ima dolžnik, če ni drugače določeno. Obveznost preneha, ko dolžnik izroči dolgovani predmet.

Zaradi določenega dogodka lahko pride do uničenja določenega enega ali več predmetov v izbiri. Ostane še en predmet. Nemožnost je lahko nezakrivljena (nihče ne odgovarja, obveznost se omeji na ostali predmet) ali zakrivljena.

Krivec nemožnosti Nosilec izbire Posledica

Dolžnik Dolžnik Ostali predmet se izročiDolžnik Upnik Upnik lahko zahteva drugi

predmet ALI odškodninoUpnik Dolžnik Dolžnikova obveznost

preneha, vendar lahko zahteva odškoodnino in izroči preostali predmet

Upnik Upnik Upnik lahko da odškodnino in zahteva preostali predmet

Pri fakultativnih obveznostih je v zavezi le ena stvar, dolžnik pa lahko ob-veznost izpolni tudi z drugim predmetom.

Če pride tukaj do nemožnosti predmeta po dolžnikovi krivdi, lahko upnik za-hteva le odškodnino, dolžnik pa se lahko oprosti odškodninske odgovornosti z izročitvijo fakultative.

19. Pactum de non cedendo (prepoved cesije)

Dolžnik in upnik sta se dogovorila, da upnik ne sme prenesti terjatve na drugega. Če pride do prenosa ta nima pravnega učinka.

Če je bila ob prenosu predložena listina o obstoju terjatve iz katere pa ne izhaja prepoved o prenosu, prenos učinkuje, če prevzemnik za prepoved prenosa ni vedel ali ni bil dolžan vedeti.

Pri gospodarskih pogodbah tak dogovor nima pravnega učinka in tudi pri os-talih pogodbah ne velja, če ni vključen v pogodbo.

20. Oderuška pogodbaJe pogodba, pri kateri stranka izkorist stisko ali težko premoženjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost drugega in si izgovori zase ali za nekoga drugega takšno korist, ki je v očitnem neso-razmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zaveza, dati ali storiti. Takšna pogodba je nična. Nanjo se lahko sklicuje vsak, ki ima pravni interes. Sodišče pazi na značilnosti oderuške pogodbe po uradni dolžnosti. Pravica do uveljavljanja ničnosti ne zastara.

Oškodovanec pa lahko zahteva, da se njegova obveznost zmanjša na pravičen znesek. Sodišče temu ugodi, če je mogoče. V tem primeru pride do ustrezne spremembe v pogodbi in le ta ostane v veljavi. Oškodovani lahko vloži za-htevek za zmanjšanje obveznosti v 5letih od sklenitve!

21. Odgovornost za premikajoča se motorna vozila

• Če je škoda nastala po krivdi izključno enega imetnika se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti

• Če je krivda obojestranska odgovarja vsak imetnik za vso nastalo škodo v sorazmerju s stopnjo svoje krivde.

• Če ni kriv nihče odgovarjata imetnika po enakih delih, razen če prav-ičnost ne zahteva kaj drugega.

• Če so tudi drugi udeleženci utrpeli škodo in v celoti ali deloma odgovar-jata oba imetnika je njuna odgovornost solidarna

22. Zastava pri cesijiCesija je pogodba, s katero odstopnik - cedent, prenese (cedira) svojo terjatev na prevzemnika - cesionarja, brez sodelovanja odstopljenega dolžnika (ces-susa)Je sorememba obligacijskega subjekta na aktivni starni (upnikovi).

S prenosom terjatve preidejo na prevzemnika (novi upnik) tudi vse stranske pravice (akcesorije) kot so pravica do prednostnega poplačila, zastava,

hipoteka, pravica iz pogodbe s porokom, pravica do obresti, pravica do pogod-bene kazni...

Vendar pri ZASTAVI velja izjema! Odstopnik, cedent sme izročiti zastavljeno stvar prevzemniku le, če zastavitelj - cessus v to privoli (volenti non fit iniuria - privolitev oškodovanca), sicer ostane stvar pri cedentu, ki jo hrani za cesionarja. Cesionar ima tako indirektno posest na zastavljeni stvari. Zastavna pravica preide, zastava pa ostane cedentu!

23. Posledice rebus sic stantibus, zahtevki in razmerje strank!

Pri sklepanju pravnega posla stranki racunata na normalne razmere (odsotnost vojne, epidemije...) Če pa pride do bistveno spremenjenih okoliščin klavzula re-bus sic stantibus omogoča, da se pogodba RAZVEŽE ali SPREMENI zaradi spre-menjenih okoliščin.Merili za kvalifikacijo spremenjenih okoliščin sta: Nepričakovanost dogodka in okoliščine

OZ določa, da so spremenjene okoliščine, če nastanejo po sklenitvi pogodbe in - otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke- ni možno doseči namena pogodbe IN- pogodba očitno več ne ustreza pričakovanju strank in bi jo bilo nepravično ohraniti v veljavi

Razveze pogodbe pa ni ogoče zahtevati, če bi ob sklenitvi bilo mogoče te oliščine pričakovati, se jim izogniti ali odkloniti oosledice.

Stranka, ki ji je oteženo ali ne more doseči namena pogodbe zahteva od sodišča da pogodbo RAZVEŽE. Nasprotna stranka pa lahko zahteva povrnitev pravičnega dela škode.Stranka, ki je upravičena si razveze mora o svoji nameri takoj obvestiti nasprotno stranko, ko izve za spremenjene okoliščine. Če tega ne stori odgo-varja za škodo.

Spremembo pogodbe lahko zahtevata obe stranki, če ena stranka ponudi ali privoli, da se pogodbeni pogoji pravično spremenijoin pogodba ostane v veljavi.

24. Upnikova zamuda

Mora accipiendi: upnik pride v zamudo če:- brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve- izpolnitev prepreci s svojim ravnanjem - je pripravljen sprejeti izpolnitev Djeve sočasne obveznosti, vendar ne nudi izpolnitve svoje obveznosti (pri dvostranskih obveznostih) - vendar ne pride v zamudo, če dokaže, da v času, ko je pravilno ponudil izpolnitev D ni mogel izpolniti.Posledice upnikove zamude:- prenehanje dolžnikove zamude (zamudne obresti nehajo teči)- prehod nevarnosti naključnega uničenja ali poškodovanja preide na upnika

- prenehanje pogodbenih obresti- dolžnost upnika, da dolžniku povrne škodo, ki je nastala zaradi njjegove za-mude- povrnitev stroškov hrambe

Dolžnik se lahko reši obveznosti s sodno položitvijo.

Dolžnik lahko tudi odstopi id pogodbe, če upnik ne sodeluje, postavi mu do-daten rok za sodelovanje , po tem pa bo štel pogodbo za razveljavljeno.

25. Odgovornost imetnika živaliGre za posebnen primer objektivne odgovornosti Poznamo dva primera: 1) odgovornost imetnika nevarne živali - odgovarja njen imetnik2) Odgovornost imetnika domače živali - odgovarja njen imetnik, razen če dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo.

26. Pacta sunt servandaGre za načelo pogodbene discipline.Stranki sta dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjata za njeno spolnitev. Obveznost ugasne samo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona.

Kar je pacta sunt servanda na področju kontraktov je neminem laedere na po-dročju deliktov (vzdržati se povzročanja škode).

27. Actio PaulianaTožba se uporablja za izpodbijanje prezadolženčevih ravnanj, ki so bila storjena v škodo upnikov in zaradi katerih dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev up-nikovih terjatev - izpodbojnost dejanj storjenih izven stečaja. Čas za uveljavl-janje tega zahtevka je 1. Leto od soornega dejanja pri odplačnih in 3. leta pri neodplačnih razpolaganjih. V primeru izpodbijanja v stečaju se izpodbijajo pravna dejanja storjena v zad-njem letu pred uvedbo stečajnega postopka, lahko se izpodbijajo, če dolžnik s premoženjem razpolaga brezplačno ali za neznatno plačilo.

Tretji lahko od prezadolženca zahteva da izpolni posel, ko pridobi novo pre-moženje.

28. Kvazidelikti

Gre za neposlovne obveznosti, obligacije nastanejo zaradi nastanka škode, kadar odgovorna stranka odgovarja ne glede na krivdo - predstavljajo institut objektivne odgovornosti!

29. KvazikontraktiGre za neupravičeno obogatitev, zaradi okoriščanja na eni strani in prikrajšanja na drugi strani. Skupaj z odškodninami jih imenujemo reparacijske obveznosti.

Povračilna obveznost nastane na tri načine, kot posledica:

1) GESTIJA (poslovodstvo brez naročila)2) KONDIKCIJE (izpolnitev dolga, ki ga v resnici ni - izpolnitev nedolga)3) VERZIJA (katerikoli oremik premoženja, ki povzroči pri eni stranki oko-

riščanje in pri drugi prikrajšanje)

Neupravičeno pridobitev je potrebno VRNITI ali nadomestiti vrednost dosežene koristi. Enako velja, če je pravna podlaga kasneje odpadla ali ni bila uresničena.

Predpostavke neupravičene obogatitve: • ŠKODNO DEJANJE• ŠKODA• VZROČNA ZVEZA• PRIKRAJŠANJE / OBOGATITEV

30. Venir contra factum proprium!

Nihče ne more priti v nasprotje s svojim prejšnjim ravnanjem. Nemoralno je kasnejše obnašanje, ki je v nasprotju s prejšnjim, nihče ni uprav-ičen zanikati pravni položaj, ki bi ga razumen človek lahko imel za ibstoječega, glede na njegove besede in obnašanje.

Primer: ena od strank zahteva izpolnitev, čeprav je iz njenega obnašanja izhaja,o, da do izpolnitve nima interesov.

31. Akcesorije pri NOVACIJIprenovitev je izredni način prenehanja obveznosti, po katerem se upnik in dolžnik sporazumeta, da bosta obstoječo obveznost nadomestila z novo, ter da ima nova obveznost drugačen predmet ali pravno podlago.

Pri novaciji PRENEHATA ZASTAVA IN POROŠTVO, razen, če ni bilo z zastavitel-jem ali porokom drugače dogovorjeno. Enako velja za druge stranske pravice, ki so bile v zvezi s prejšnjo obveznostjo.

32. Poslovna in neposlovna odškodninska odgovornost

Odškodninska odgovornost je odgovornost strank poravnati škodo, za katero je odgovorna.

Poslovne odškodninske odgovornosti nastanejo zaradi določene krštitve: 1. Pogodbena poslovna odškodninska odgovornost (ex contractus)

- kršitev pogodbe2. Izvenpogodbena poslovna odš. odg. (ex delicto) - poseg na tuje

premoženje, škodni dogodek in povzročena škoda

Neposlovne odškodninske odgovornosti nastanejo zaradi določenega de-jstva - to so druge civilne reparacije (gestija, kondikcija, verzija)

Razlikujeta se po:

1) temelju:

POO: subjektivno-objektivnaNOO: subjektivna ali objektivna2) v možnosti pogodbenega spreminjanja

POO: razširi, omeji ali izključiNOO: ni mogoče

3) obseg odškodnine

POO: povračilo škode (navadne in izgubljen dobiček) NOO: ne velja

33. Razlika med POOBLASTILNO IN POOBLASTITVENO pogodbo

Pooblastilna pogodba je dvostranski pravni posel, pri katerem pooblaščenec deluje kor direktni zastopnik (v tujem imenu na tu račun)

Izdati se more pooblastilo, ki je enostranski pravni posel

Pooblastitvena pogodba gre takrat, ko zastopnik deluje indirektno (v svo-jem imenu na tuj račun) v tem primeru pooblastilo ni potrebno, vendar ima indirektni zastopnik edicijsko dolžnost - po končanem poslu mora prepustiti korist.

34. Preklic in zožitev pooblastilaPooblastitelj lahko po svoji volji prekliče ali zoži pooblastilo, četudi se je tej pravici odpovedal v pogodbi. Obličnost ni potrebna, le izjava.

Pooblaščenec ima pravico do povrnitve nastale škode, če je bila ib tem kršena mandatna pogodba, podjemna ali kakšna druga.

Učinki nasproti tretjim osebam:

- ni učinka nasproti dobrovernim- pravica do povračila škode (če je pooblaščenec kljub prepovedi ali zožitvi pooblastila sklenil pogodbo s tretjo osebo, ki je bila dobroverna) - pooblastitelj ima v tem primeru pravico od pooblaščenca zahtevati povrnitev - ne od do-brovernega pooblaščenca.

35. Compensatio lucri cum damno! - korist ki nastane od šdnega do-godka in jo vračunamo v škodo - jo od nje odbijemoPri odmerjanju odškodnine velja načelo popolne odškodnine - položaj oškodovanca spet takšen, kot bi bil, če škodnega dogodka sploh ne bi bilo. Odškodnina pa ne sme biti večja od resnične škode. Pri tem je potrebno up-oštevati pravilo compensatio lucri cum damno, po katerem je potrebno vse morebitne koristi, ki jih je imel oškodovanec zaradi škodnega dogodka poraču-nati z odškodnino. Ta korist lahko nastane pri poslovni in neposlovni škodi.

36. Pobot! Izjeme od načela vzajemnostiKompenzacija je prenehanje nasprotnih terjatev med istima strankama, ki sta druga drugi obenem upnik in dolžnik.

Predpostavke: (VID PRIL)1. VZAJEMNOST2. ISTOVRSTNOST3. DOSPELOST4. IZTOŽLJIVOST5. LIKVIDNOST6. RESNIČNOST7. POBOTLJIVOST

načelo vzajemnosti pri pobotu: načeloma pomeni, da mora biti ena stranka hkrati upnik in dolžnik druge stranke in obratno. Če bi stranka hotela pobotati terjatev koga tretjega vzajemnosti ni!

Obstajajo tri izjeme

1) Cessus (dolžnik) ima pravico pobotati proti cesionarju (upnik2) svojo pro-titerjatev zoper cedenta (upnik1), ki jo je pridobil pred obvestilom o cesiji. Cessus ima proti cesionarju tiste ugovore, ki jih je imel do obvestila o cesiji proti cedentu

2) izjema pri večosebnih razmerjiih (solidarne obveznosti)

3) porok lahko pobota terjatev, ki jo ima zoper upnika glavni dolžnik

Kdor je dal svojo stvar v zastavo za tujo obveznost, lahko od upnika zahteva, naj mu zastavljeno stvar vrne, če je obveznost prenegala s pobotom!

37. IUS VARIANDI in alternativne obveznosti

Če ima kakšna obveznost dva ali več predmetov, vendar mora dolžnik dati le enega, da bi bil prost obveznosti, potem ima, če ni drugače dogovorjeno, prav-ico izbire dolžnik in obveznost preneha, ko izroči redmet, ki ga je izbral.

Izbira je opravljena in se ne more več spremeniti, ko stranka, ki ima to pravico, obvesti drugo o tem, kateri predmet je izbrala - od obvestila se šteje da je bila obveznost že od začetka enostavna in da je bila od začetka predmet obveznosti izbrana stvar.

38. Razlika med ekskulpacijskimi razlogi objektivne in subjektivne odgovornosti

SUBJEKTIVNA ODGOVORNOST: Gre za obrnjeno dokazno breme, da se olajša položaj oškodovanca: storilec mora dokazati, da ni kriv in če dokaže se ga razbremeni odgovornosti.

OBJEKTIVNA ODGOVORNOST: Strožja odgovornost, zakon upošteva tri ekskulpacijke razloge:1) višja sila2) Dejanje tretjega3) Dejanje oškodovanca

Ekskulpacijske razloge dokazuje tisti, ki se najne sklicuje.

39. Prenehanje obveznosti IPSO IUREGre za izjemi prenehanje obveznosti (po volji obeh strank, po volji ene stranke ni ipso iure) - prenehanje po ZAKONU!!Do tega pride v primeru združitve (confusio), prenehanja subjektov obveznosti ali prenehanje upnikovega interesa.

40. Periculum rei in periculum obligatoris pri podjemni in mandatni pogodbi

V pogodbenem pravu je zelo pomembno kdo trpi škodo, če pride do naključnega uničenja ali poškodovanja stvari.Razlikujemo med dvema pojmoma/

1. Periculum rei (nevarnost stvari): škodo nosi stvarnopravni upravičenec na stvari, praviloma je to lastnik

2. Periculum obligatoris (nevarnost pri obveznostih): pomeni, da za obligacijsko razmerje veljajo drugačna pravila o razdelitvi nevarnosti.

Razlika glede periculum rei:Mandatna pogodba - nosi mandant (naročnik), ker ima on koristPodjemna pogodba - nosi izvajalec, RAZEN, kadar da material naročnik

Razlika glede periculum obligatoris: Mandatna pogodba - nosi mandantPodjemna pogodba - nosi vedno podjemnik (izvajalec), razen če naročnik ne izpolnjuje svoje sodelovalne dolžnosti

41. Posebni primeri pristopa k dolgu! Prevzem premoženjske celote.

Gre za prevzem kakšne premoženjske celote ali posameznega dela. Pridobitelj s tem stopi v položaj oristopnika k dolgu, zraven starega imetnika in SOLI-DARNO odgovarja za vse dolgove premoženjske celote, do višine njenih aktiv. Odgovornosti pridobitelja ni mogoče izključiti!

42. Akcesorije pri transakciji - poravnavaTransakcija je dvostranska vzajemna pogodba, s katero se NEGOTOVO ali SPORNO razmerje spremeni tako, da se negotovost odpravi z VZAJEMNIM POP-UŠČANJEM, tako da se: - spor prekine- odpravi negotovost- določijo vzajemne pravice in obveznosti

Akcesorije: POROK IN ZASTAVITELJ ostaneta s poravnavo nadalje v zavezi (njuna odgovornost se lahko zmanjša, poveča pa samo če se strinjata). Ob-držita tudi vse ugovore.

Če je s poravnavo izvršena novacija obveznosti, je porok prost in zastava preneha

43. Pravno relevanta zmotaGre za napako volje - nezavestno soglasje. Zmota (error) je napačna predstava o določenih okoliščinah. Zmota je pravno relevantna, ko je BISTVENA (zmota o predmetu, osebi, odločilnih okoliščinah) in OPRAVIČLJIVA (če si ravnal dovolj skrbno in nisi kriv za zmoto). Za izpodbijanje morata biti izpolnjena ta dva pogoja. Odgovornost pri zmoti je objektivna.

44. Ekskulpacijski razlogi pri poslovni odškodninski odgovornosti

POO nastanejo zaradi določene kršitve, bodisi pogodbe (ex contractus) ali kršitve izven pogodbe s posegom na tuje področje (ex delicta).

Dolžnik se lahko ekskulpira, postane prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma je zamudil z izpolnitvijo ob-

veznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel oreprečiti, ne odpraviti ali se jim izogniti.

45. Razlika med POO, OO in NOORazlikujejo se v EKSKULPACIJSKIH RAZLOGIH!

POO: odgovorna oseba se razbremeni odškodninske odgovornosti če dokaže, da bi bil predmet obveznosti naključno uničen tudi, če bi ona svojo obveznost pravočasno izpolnila, okoliščine oa nastale po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogla preprečiti, odvrniti in se jim izogniti.

OO: odgovorna oseba mora dokazati, da je vzrok za škodni dogodek oz. ravnanj izven njene sfere (višja sila, dejanje tretjega, dejanje oškodovanca)

NOO: odgovorna oseba se razbremeni odškodninske odgovornosti, če dokaže, da NI KRIVA (ni bila deliktno sposobna oz. je ravnala z dolžno skrbnostjo)

46. Ope exceptionis in pactum de compesandoPobot je prenehanje nasprotnih terjatev med istima strankama, ki sta druga drugi upnik in dolžnik.

Vrste: Pogodbeni - pactum de compesandoEnostranski - ope exceptionis: pobotna izjava ene strankeZakonski - ipso iure: avtomatičnoProcesni - v sodbi: sodni pobotMultilateralni (večstranski)

Enostranski: do tega pride s pobotno izjavo in učinkuje za nazaj (odkar so stekli pogoji za pobot)

Pogodbeni: učinkuje od trenutka, ki ga določita stranki v pogodbi. Če ne določita ničesar velja od trenutka, ko postane pogodba veljavna.

47. Condictio sine causaKondikcija nastane, ko ena stranka izpolni neobstoječ dolg in druga v zmoti takšno izpolnitev sprejme. Tudi v primeru, da je pravna podlaga kasneje odpadla ali se proti oričakovanju ni uresničila.

Condictio sine causa je splošni povračilni zahtevek, zaradi prenehanja pravne podlage oz kavze. Nastane obveznost vrnitve oz. nadomestitve obveznosti.

48. KavzaPodlaga ali kavza je skupni namen pogodbenih strank, zaradi katerega sta pravni posel sklenili.Od kavze je odvisna veljavnost obligacijskega razmerja - obstoj in dopustnost kavze, sicer je pravni posel ničen.Nagib vplova na veljavnost pravnega posla v primeru, da je nedopusten in je bistveno vplival na enega pogodbenika, da je ta sklenil pravni posel in je drugi sopogodbenik to vedel ali bi moral vedeti. V tem primeru je pogodba nična! Pri neodplačnih pravnih poslih je pogodba nična tudi takrat, ko sopogodbenik ni vedel, da je nedopustni nagib bistveno vplival.

49. Nemo contra se subrogarse conseturGre za ohranitev ODSTOPNIKOVIH pravic. Prevzemnik z odstopnikom terjatve ne sme prito v slabši položaj glede varščin in stranskih pravic iz terjatve - na prevzemnika preidejo stranske pravice.

Če cedent del terjatve še obdrži (delna cesija), ima vrstni red plačila pred ce-sionarjem, ki oride na vrsto šele, ko je cedent poplačan. Lahko je dogovorjeno drugače.

1) cedent zaradi opravljene cesije ne sme prit v slabši položaj2) Upnik (cesionar) ne sme priti v slabši položaj glede varščin pri delni cesiji

50. Načelo pariteteZahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, velja tudi za njene poznejše spremembe ali dopolnitve.

Izjemi: Veljavne so poznejše ustne dopolnitve o stranskih točkah, o katerih oblična pogodba ne govori, če ne nasprotujejo namenu oblike.

Veljavni so poznejši ustni dogoovri, ki zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu strank.

51. Izpodbojnost!

Ali relativna neveljavnost. Uveljavlja jo lahko samo tisti, v čigar korist je določena, univerzalni naslednik, javni tožilec, omejeno poslovno sposobna os-eba, če 3mesece po pridobitvi poslovne sposobnosti vložijo tožbo.

Razlogi za izpodbojnost:1) pogodbo je sklenila poslovno omejeno sposobna stranka2) Primsklenitvi obstaja napaka volke

3) OZ ali drugi zakon tako določa4) Čezmerno prikrajšanje (laesio enormis)

Pravica do uveljavljanja izpodbojnosti zastara:- objektivni rok: 3leta od sklenitve- subjektivni: 1leto ko je stranka izvedela za izpodbojnostne razloge

Sodba, ki ugotavlja izpodbojnost ima konstitutiven značaj.

Možnost konvalidacije - izpodbojna pogodba postane popolnoma veljavna, če se stranka upravičena za izpodbijanje izreče, da ostaja pri pogodbiPogodba prav tako ostane veljavna, če je stranka ne izpodbija v rokuLahko pa pride do konvalidacije kljub zmoti, če druga stranka pripravljena izpol-niti tako, kot da zmote ne bi bilo.

Konverzija ni potrebna - pogodba je veljavna dokler je stranka ne izpodbija.

Delna izpodbojnost - veljajo pravila o delni ničnosti

Sopogodbenik ima posebno pravico, da zaradi velike negotovosti zahteva od drugega, da se v 30dneh izjavi, ali ostaja pri pogodbi ali ne, če se v danem roku ne izjavi se šteje, da je pogodba razveljavljena.

Pravne posedice izpodbojnosti: 1) vrnitveni zahtevki - vrniti vse kar je prejela ali plačati nadomestilo2) Odškodninski zahtevki - odgovornost za razveljavitev pogodbe, če je

krivda enega in dobrovernost drugega, nastane šda zaradi razveljavitve - vzročna zveza

- odgovornost omejeno poslovno sposobnega prevaranta - poslovno omejena oseba odgovarja za škodo, če je z zvijačo prepričala sopogodbenika, da je poslovno sposobna.

52. Pasivna in aktivna solidarnostSolidarne obveznosti so po svoji naravi deljene obveznosti.

Vsak od več upnikov ima pravico zahtevati od vsakega dolžnika celotno izpol-nitev, tako da ostali upniki nimajo pravice ničesar več terjati ali ostali dolžniki niso ničesar več dolžni.

Nastanek:S pogodbo (izrecni dogovor - domneva se samo pri gospodarskih pogodbahZ zakonom (starši solidarno odgovarjajo skupaj z otroci)

Pasivna solidarnost je solidarnost dolžnikov:Vsak dolžnik odgovarja upniku za celotno izpolnitev obveznostiVsak upnik lahko terja celotno izpolnitev od kateregakoli dolžnika, dokler se ob-veznost v celoti ne izpolniObveznost preneha, ko en solidarni dolžnik izpolni celotno obveznost.

Pasivna solidarnost upniku zagotavlja večjo varstvo za izpolnitev terjatve.

Aktivna solidarnost je solidarnost upnikov:Vsak terja od dolžnika izpolnitev celotne obveznostiObveznost dolžnika preneha tkoj, ko je en solidarni upnik popolačan

Dolžnik lahko izpolni upniku po lastnem izboru, dokler določeni upnik ne terja dolžnika. Dolžnik je dolžan izpolniti tistemu, ki prvi terja.

53. Amortizacija in prejudic VREDNOSTNIH PAPIRJEVAmortizacija: papir na ime ali pi odredbu

Če je vrednostni papir izgubljen, ga sodišče razglasi za neveljavnega. Odločba o razveljavitvni ima KASATORIČEN UČINEK (listina se razveljavi) in KONSTITU-TIVEN UČINEK(odločba nadomesti listino)

Prejudic vrednostnih papirjev:

Če je za izvrševanje pravic iz vrednostnih papirjev predpisana določena storitev, preneha ta pravica, če se dejanje ne opravi v prekluzivnem roku. Vred-nostni papir je s prejudiciran - izgubi veljavo. Če vrednostni papir ni prejudici-ran, veljajo splošna pravila o zastaranju

54. Nedeljive obveznostiSo obveznosti za katere je značilno, da je predmet izpolnitve

1) naravno nedeljiv2) Pravno nedeljiv (določa pravna norma npr odškodninske obveznosti)

Nedeljivost na pasivni strani (več dolžnikov - smiselna uporaba pravil o soli-darni obveznosti):Upnik ne more razdeliti nedeljive obveznosti in zahtevati od vsakega dolžnika le del- če gre za generično določeno genus nedeljivo obveznost - vsak D vse- če gre za individualno določen species nedeljivo stvar - sodelovati morajo vsi Dji

Nedeljivost na aktivni strani (več upnikov):Med upniki ni pogodbene, niti zakonske predpisane solidarnosti. Posamezni up-nik lahko zahteva izpolnitev od dolžnika le, če so ga drugi upniki pooblastili za sprejem izpolnitve, sicer pa lahko posamezni upnik od dolžnika zahteva da:- izpolni vsem upnikom skupaj- predložitev pred sodiščem

55. Prenos vrednostnih papirjev na ime

Vrednostni papir je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost zakonitemu imetniku.Poznamo prinostniški, orderski in imenski vrednostni papri.

Imenski vrednostni papir se prenaša s CESIJO (razpolagalni pravni posel), imenske delnice pa se prenašajo z indosamentom.

56. Odgovornost delodajalca za delavca

Gre za objektivno odgovornost, kjer oškodovalec odgovarja za škodo ne glede na krivdo, samo zaradi okoliščin na njegovi strani.Poznamo tri vrste objektivne odgovornosti:1. Odgovornost za drugega2. Odgovornost za delavce3. Odgovornost za škodo nevarne stvari ali nevarne dejavnosti

Delodajalec (fizična ali pravna oseba) odgovarja za škodo, ki jo delavec povzroči:• Na delu (na delovnem mestu, času, področju) ALI• V zvezi z delom (škodna dejanja, storjena izven delovnega mesta, časa,

vendar v vzročni zvezi z opravljanjem dela)

Oškodovanec ima nelosredni zahtevek do delodajalca, razen, če ta dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba (specialni ekskul-pacijski razlog)

Oškodovanec ima pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca, če je ta škodo povzročil namenoma (neposredna odgovornost delavca za naklep). Podjetje, ki plača odškodnino ima regresni zahtevek proti delavcu, ki ga mora uveljavljati v 6mesecih od plačila odškodnine.

57. Preklic darila

Darilna pogodba je obveznostna pogodba, s katero ena stranka (darovalec) neodplačno prepusti drugi stranki (obdarjencu) kakšno stvar ali pravico, ta pa le to hvaležno sprejme.

Darilo je mogoče preklicati:1. Po darovalcu : - zaradi nehvaležnosti (kot dedna nevrednost, sodna inter-

vencija)- zaradi darovalčeve stiske (nima sredstev za preživljanje)- dobi prvega otroka

2. Po tretji osebi: - zaradi prikrajšanja nujnega deleža- prikrajšanja preživljancev- ogrožanja upnikov- neveljavnost akta (npr. Zakonske zveze)

58. Razlika med laesio enormis in condictio furtiva

Laesio enormis ali čezmerno prikrajšanje. Gre za to, da terjatvi bistveno odstopata, med njima je bistveno nesorazmerje. Lahko se uveljavi v 1letu po sklenitvi pogodbe. Druga stranka ni vedela za pravo vrednost, kar pomeni da je bila v dobri veri.

Conditio furtiva je nedobroverni prevzem izpolnitve, okoriščanec pa ni v dobri veri, ne gre za povračilni zahtevek, ampak za odškodninski.

59. Falsus procuratorGre za zastopanje brez pooblastitve, pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba, ki pooblastila sploh nima. Pogodba, ki jo sklene neupravičeni zastopnik, zavezuje neupravičenega zastop-nika samo, če pogodbena stranka pozneje odobri.Stranka lahko zahteva od neupravičeno zastopanega, da se izreče v primernem roku, če posel odobri, sicer se šteje, da pogodba ni bila sklenjena.Dobroverna stranka, ki ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni bila dolžna vedeti za odsotnost pooblastila, lahko zahteva povračila škode od neupravičenega za-stopnika.

60. Predčasno plačiloDolžnik lahko svojo denarno obveznost predčasno izpolni.Nično je določilo, s katerim se dolžnik odpoveduje tej pravici. Dolžnik mora up-nika obvestiti o svoji nameri. Če dolžnik izpolni, ima pravico ODBITI obresti, za čas od dneva plačila do zapadlosti, le če je k temu opravičen po pogodbi ali je v skladu z običaji

61. Tretji kot ACCIPIENS

Ne ureja OZ. gre za izpolnitev, kot naraven način prenehanja obveznosti. Do tega lahko rpide, tudi kot tretja oseba izpolni ali sprejme izpolnitev. V tem primeru tretja oseba nastopa kot upnik in sprejme izpolnitev.

Poznamo dve izpolnitvi tretjemu: do tega pride le v izjemnih primerih1. Plačilo putativnemu dediču: dedič v resnici ni dedič, čeprav vsi mislijo da

je. Šteje se, da je izpolnitev veljavna, položaj pa takšen kot če bi nepravi dedič zastopal pravega.

2. Plačilo pooblaščencu, čigar pooblastilo je že ugasnilo: izpolnitev je vel-javna, če izpolnitelj brez svoje krivde ni vedel za prenehanje pooblastila

62. Oderuške obresti

Govorimao o domnevi oderuških obresti, kadar je dogovorjena obrestna mera zamudnih in pogodbenih obresti za več kot 50% višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti - takšen dogovor se šteje za oderuško pogodbo, razen, če upnik dokaže, da ni izkoristil stiske, težkega gmotnega stanja, lahkomisel-nosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za nekoga tretjega ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se je zavezal dati ali storiti. Ta domneva ne velja za gospodarske pogodbe!

63. Razlika glede veljave pogodbe in odškodnini pri prekoračitvi pooblastila in falsus procurator

Prekoračitev pooblastila: Pomeni sklepane poslov izven meja, ki so določene s pooblastilom. Posel ne velja, če ga zastopani ne odobri.

Če zastopani noče odobriti pogodbe, sklenjene v prekoračitvi pooblastil, za-stopani in zastopnik solidarno odgovarjata za škodo povzročeno dobroverni stranki, ki ni vedela ali ni bila dolžna vedeti za prekoračitev. Dobroverna stranka lahko takoj, ko izve za prekoračitev izjavi, da se ne čuti vezana, da bi čakala da se zastopani izreče.Glede feljavnosti velja v obeh primerih enako: ratihabicija potrebna, da bi pogodba obstala

64. Tretji kot solvensGre za izpolnitev kot naraven način prenejanja obveznosti. Do tega pride tudi, ko tretja oseba izpolni obveznost ali sprejme izpolnitev.

V tem primeru tretja oseba nastopa kot dolžnikin izpolni obveznost. Tretja os-eba se s pogodbo zaveže, da bo izpolnila obveznost nekoga drugega. Ne gre za pogodbo v korist tretjega, ampak je tretji zavezan kot izpolnitelj.

Primeri:1. Zastopanje (direktno ali indirektno)2. Prevzem dolga3. Pristop k dolgu4. Prevzem izpolnitve5. Poroštvo6. Asignacija

Upnik je dolžan plačilo tretjega sprejeti, če Ima ta pravni interesPo sporazumu tretjega in dolžnika

Upnik pa je vedno upravičen sprejeti izpolnitev tretjega tudi proti dolžnikovi volji, dolžnik lahko to prepreči le, če sam ponudi izpolnitev.Splošni pogoj je, da dolžnikov dolg ni strogo oseben.

65. Retencijska pravicaGre za utrditev onveznosti. Retencijska ali pridržna oravica je oravica, na pod-lagi katere sme imetnik pridržati stvar, ki jo je dolžan izročiti dolžniku, dokler mu dolžnik dolga ne plača. Temelji na zakonu, stranki se lahko zanjo tudi do-govorita.Predmet retencije so stvari in vrednostni papirji.

Dopustnost retencije: v skladu z moralo, stvar v posesti ali imetništvu

Če dolžnik ne llača se upnik poplača na enak način kot zastavni upnik (pred-hodno obvesti Dja) Posebnost retencijske oravice: ni stvarna, ni absolutna - če izgubi posest izgubi tudi pravico

Prenehanje:- prenehae terjatve- izguba posesti/ imetništva- če dolžnik ponudi ustrezno zavarovanje

Posebna vrsta retencije: retencija v meničnem pravu

66. Blanco indosamentIndosament je izjava na hrbtni strani vrednostnega papirja, v kateri sedanji up-ravičenec izjavi, da Vp prenaša. Tako se evidencirsjo prenosu.Blanco indosament vsebuje le podpis indosanta (prenosnika) - to je prazen in-dosament

67. Vrste objektivne odgovornosti za drugega:

1. Odgovornost za duševno bolnega2. Odgovornost staršev (splošna in posebna)3. Odgovornost za mladoletnika

68. Vrste indosamentovIndosament je izjava na hrbtni strani vrednostnega papirja, s katri sedanji up-ravičenec izjavi, da prenaša vrednostni papir, tako se evidentirajo prenosi.

Poznamo: popolni, blanco in na prinosnika indosament.

Popolni vsebuje vse podatkeNa prinosnika kjer se namesto imena osebe, na katero se prenaša napiše beseda prinosnik ali podobno. Velja enako kot blanco indosamentBlanco vsebuje samo podpis prenosnika - prazen indosament

69. Lombardni krediti

Gre za posebne tipe posojila, pogodbo na podlagi ZASTAVE vrednostnih papir-jev oz dragih kovin (banka odobri določen znesek)

70. Dva vidika producentske odgovornostiZa škodo, ki nastane ker proizvod nima lastnosti, katere producent razglaša mora producent odgovarjati.

Za producentsko odgovornost ki izvira iz napake produkta je naše pravo vzelo v poštev objektivno odgovornost (izdelek zaprt v embalaži) Proizvajalec odgovarja tudi za nevarne lastnosti stvari - ni preprečil z opozo-rilom, varno embalažo, ustreznim ukrepom, čeprav je škodo mogel preprečiti - subjektivna odgovornost!!

71. Casus mixtusGre za odgovornost za mešano naključje. Stranka povzroči položaj, ki je ugoden za nastanek škode. Škoda nastane zaradi dejstva, ki je neodvisno od ravnanja oškodovalca, vendar ne bi nastala, če ne bi povzročil nevarnega položaja. Nar-avne vzročnosti ni, vendar zakon določa vzročnost v naslednjih primerih1. Vmešavanje v tuje posle2. Kršitev varnostnih predpisov ( čiščenje snega na pločniku)3. Upnikova zamuda (najn pade nevarnost naključnega uničenja)4. Dolžnikova nedopusna ravnanja (dožnik povzroči nemožnost)

72. Komtrahirana dolžnost in odkupna pravica, razlike!

Pri kontrahirani dolžnosti gre za izjemo od načela avtonomije, gre za obvezno sklenitev in obvezno vsebino pogodbe (zavarovalna).

Pri odkupni pravici, ki jo ureja SPZ pa je enostransko oblikovalno upravičenje. Lastnik se zaveže, da bo drugi pogodbeni stranki pod določenimi pogoji NA NJENO zahtevo prodal določeno stvar. Ni prenosljiva, lahko pa se časovno omeji!

Odkupna pravica je osebna in obvezna za sklenitev, kontrahirana dolžnost pa pahko sklene pogodbo kdorkoli in obvezno!

73. Civilna kazen! (Ni pogodbena kazen!!!)

Civilna kazen je odškodnina za primer da šoda sploh ne nastane, ali pa stranka zanjo ni civilnopravno odgovorna. Govorimo o čistem penalu zaradi vasrstva pogodbene discipline. Ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti (za te že imamo obresti)

Primer: kršitev materialnih avtorskih pravic

74. Cesija! Vrste!

Cesija je razpolagalni pravni posel, s katerim cedent cedira svojo terjatev na cesionarja brez sodelovanja cessusa (odstopljeni dolžnik). (odstopnik odstopi svojo terjatev prevzemniku).Je sprememba obligacijskih strank na aktivni strani - upniki. Cesija spada med subrogacije in je akcesorni pravni posel.

Vrste:

1. Pogodbena cesija (cessio voluntaria) - na podlagi pravnega posla. Poslovni namen lahko odplačen ali darilni

2. Nujna cesija (cessio necessaria) - zakon stranki nalaga, da odstopi terjatev: npr. mandatar mora naročitelju prepustiti vse pridobljene koristi iz opravl-jenega posla.

3. Zakonska cesija (cessio legis) - terjatev preide na novega upnika po samem zakonu. Ni potrebo nobeno poslovno ravnanje. Npr. Porok, ki je popolačal dolžnikovo obveznost stopi v položaj upnika po samem zakonu!

75. Ne ultra alterum tantum

Tek zamudnih obresti ni več omejen do višine, ko je vsota zapadlih pa ne-plačanih obresti doseže glavnico. Člen v OZ je bil črtan!

Načelo ultra alterum tantum pa še zmeraj velja za pogodbene obresti, ko pogodbene obresti prenehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico.

76. Obratovalna dolžnostKdor opravlja tuje posle kot poklic ali kdor se za to javno ponuja, mora v primeru, da noče sprejeti ponujenega naročila o tem nemudoma obvestiti drugo stranko, sicer odgovarja za škodo, ki nastane zaradi tega.Dolžnost osebe da odgovori na ponujeno naročilo!!

77. Parcialni posli

Gre za razmerje med solidarnimi udeleženci in sejanja, ki po svoji naravi ne učinkujejo na vse udeležence, učinkujejo samo proti tistemu upniku in tistemu dolžniku, pri katerem se zgodijo - sistem parcialnega učinkovanja.

Primer: zamuda enega solidarnega dolžnika nima učinka nasproti drugim dolžnikom!

78. Verzija!

Gre za neupravičeno pridobitev. Verzija se uporablja, ko pravo ne daje nobenega drugega varstva zaradi neupravičene obogatiteve. Razlog za verzijski zahtevek je neobstoječa kavza, ni pravnega temelja. Velja erga omnes - absolutno razmerje.(Npr banka nakaže moj denar nekomu drugemu)

79. Specialni primeri prevzema dolgaGre za spremembo na dolžnikovi - pasivni strani.

Poznamo tri specialne primere:

1. Prenos pogodbe:Z dolgovi se prenesejo tudi upniške pravice iz pogodbe. Za tak prenos morata dati privolitev upnik in dolžnik. Privolitev je veljavna, če je dana v predpisani obliki.

2. Prevzem premoženja (premoženjske celote):Značilno za to vrsto prevzema je načelo ultra vires - prevzemnik ni odgovoren za večji znesek dolgov, kot znaša vrednost premoženja.Načelo koneksnosti: dolgovi morajo biti v zvezi s premoženjem. Odgovarja soli-darno skupaj z dotedanjim imetnikom.

3. Prevzem hipoteke: Dolg zavarovan s hipoteko.Kadar je ob odtujitvi nepremičnine, na kateri je hipoteka med odtujiteljem in pridobiteljem dogovorjeno, da bo pridobitelj prevzel dolg nasproti hipotekarnemu upniku. Odtujitelj mora pisno zahtevati od hipotekarnega up-nika dase izjasni ali odkloni svojo privolitev v pogodbo, za kar ima 3mesece časa, sicer se šteje, da je v prevzem privolil.Odtujitelj ga more na to posledico opozoriti, sicer se šteje, kot da zahteve sploh ni bilo.

80. Vrste škode

Glede na jamčevalne zahteveke za napake stvari ločimo tri vrste škode:

1) damnum quad rem: škoda zaradi napake stvari

Kupec mora pravočasno grajati napake. Subjektivni rok je 8dni/nemudoma, ob-jektivni pa 6mesecev, da lahko uveljavlja jamčevalne zahtevke ((znižanje kup-nine, izpolnitev, odstop od pogodbe)

2) damnum circa rem: škoda zaradi zaupanja

Škoda nastane ker je upnik zaupal, da bo pogodba vredu izpolnjena. Jamčevalni zahtevki + povrnitev škode.Ta škoda je vezana na to, da je kupec pravočasno grajal in lahko komulira sku-paj z jamčevalnimi zahtevki!

3) damnum extra rem: refleksna škoda

Poleg prej naštetih škod in neodvisno od njih odgovarja prodajalec za škodo, ki je kupcu nastala zaradi napake na stvari tudi na drugih njegovih dobrinah po splošnih pravilih za odškodninsko odgovornost (sub:3leta, obj:5let)

81. Komutativna pogodbaJe pogodba, pri kateri vrednost izpolnitve ene stranke popolnoma ustreza vred-nosti izpolnitve druge stranke. Vrednost izpolnitve je znana že ob sklenitvi pogodbe, oziroma se lahko oceni.

82. AnatocizemJe prepoved obrestnega obrestovanja (obrestovanje obresti). Velja za zamudne in pogodbene obresti. IZJEMA: PROCESNE OBRESTI: Od zapadlih pa neplačanih obresti je mogoče za-htevati zamudne obresti od dneba, ko je bil pri sodišču vložen zahtevek za nji-hovo plačilo.

83. Upnikova in dolžnikova zamuda!

Dolžnikova zamuda: mora solvendi• Če ne izpolni v roku• Če ni roka, pa ne izpolni ko je pozvan (ustno, pisno, izvensodni opomin..)

Dolžnik NE pride v zamudo, če terjatev ni dospela, terjatev negotovo, ima ugovor ali je upnik v zamudi.

Posledice dolžnikove zamude:• Splošne: - odškodninska obveznost Dja- prehod nevarnosti na Dja- zamudne obresti (denarne obveznosti)

- aktiviranje zavarovanj- pogodbena kazen če je dogovorjena

• Poslovne posledice pri vzajemnih pogodbah:- razdor pogodbe- odstopno upravičenje- ugovori zaradi zamude (neizpolnitev, nepravilna izpolnitev, ugovor ogroženosti, zasledovalna pravica)

Upnikova zamuda: mora accipiendi• Brez utemeljenega razloga noče sprejeti v roku• Izpolnitev prepreči s svojim ravnanjem• Pripravljen sprejeti, ni pa pripravljen izpolniti svojega dela obveznosti

(razen, če dokaže, da ko je želel izpolniti D ni mogel!)

Posledice:-prenehanje Djeve zamude z vsemi posledicami- prehod nevarnosti na upnika- prenehanje teka pogodbenih obresti od dneva zamude- dolžnost povrnitev stroškov zaradi zamude- povrnitev stroškov hrambe

Dolžnik lahko reši obveznosti s sodno položitvijo.

84. Popolna odškodnina in pravična denarna odškodnina.

Škoda mora resnično nastati in biti pravno priznana. Da se predvideva odškod-nina. Je vsako prikrajšanje, ki nastane zaradi posega v pravice ali pravno zavarovane interese.Popolna odškodnina pri premoženjski škodi, gre za navadno škodo in izgubljen dobiček.

Za pretrpljene telesne, duševne bolečine, zaradi zmašanja življenskih ak-tivnosti, skaženosti, okrvitve ugleda pravne osebe, okrnitev svobode, razžalitve dobrega imena in smrti bljižnega ter strah pripada pravična denarna odškod-nina (stopnja bolečin, strah in trajanje) neodvisno od povzročitve premoženjske škode in tudi če te ni.

85. Pogodbena kazenJe dogovor med upnikom in dolžnikom, da bo dolžnik upniku plačal določen denarni znesek ali drugo premoženjsko korist v primeru:- neizpolnitve (upnik alternativno zahteva ali izpolnitev ali pogodbeno kazen)- nepravilne izpolnitve (zamuda, stvarne in pravne napake, krajevna nepravil-nost - upnik kumulativno zahteva izpolnitev in pogodbeno kazen (obvestilo, da si pridržuje pravico)

Pogodbena kazen je dogovorjena za ZAMUDO, če ni drugače določeno. Je akce-sorni sporazum. Lahko se zahteva tudi, če škoda NI nastala ali je manjša od

pogodbene kazni; če je škoda večja lahko upnik zahteva razliko do popolne odškodnine

Pomen pogodbene kazni je dvojen:1) kazenska funkcija - kot grožnja2) Odškodninska funkcija (stranki vnaprej določita odškodnino za škodo)

Predpostavke:- dopustnost (ne za denarne)- oblika (enaka kot glavna obveznost)- določenost (višina kazni)

86. PoroštvoPoroštvo je pogodba, s katero se porok zaveže nasproti upniku, sa se zavezuje izpolniti veljavno in zapadlo obveznost, če dolžnik ne bo izpolnil.Je akcesorna obveznost.

Poznamo solidarno in subsidiarno poroštvoPri solidarnem je vseeno, koga upnik terja najprej, poroka ali dolžnika.Pri subsidiarni mora najprej terjat dolžnika, šele nato poroka - beneficium ordi-nis.

Predpostavke: pisna oblika in poroštvena sposobnost (popolna poslovna sposobnost)

87. Predpostavke in pogoji odškodninske odgovornosti

Odškodninska odgovornost je obveznost stranke poravnati škodo, za katero je odgovorna. Zahtevek je restitucijski - vrnitev v prejšnje stanje.Pravilo o popolni odškodninski odgovornosti: položaj more biti takšen, kot da škodnega dogodka sploh ni bilo.

Predpostavke:- nedopustnost dejanja- škoda- vzročna zveza- krivda/ odgovornost