vladimir batagelj · 2010-11-23 · v. batagelj: storitve spleta 2.0 in njihova uporaba v izobra...

'

&

$

%

Storitve Spleta 2.0in njihova uporabav izobrazevanju

Vladimir Batagelj

Univerza v Ljubljani

FMF, matematika

Kranjska gora, 18. april 2009

razlicica: April 16, 2009 / 10 : 42

V. Batagelj: Storitve Spleta 2.0 in njihova uporaba v izobrazevanju 1'

&

$

%

Kazalo1 Splet 2.0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1

2 Splet 2.0 – storitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2

19 Uporabe v izobrazevanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

20 Vprasanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

21 Splet 3.0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

22 Oglejte si sami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

s s y s l s y ss * 6


&

$

%

Splet 2.0

Pojem Splet 2.0 (Web 2.0) so skovali leta 2004 pri O’reilly Media Inc. za

poimenovanje sodelovalne uporabe spleta.

Splet 2.0 predstavlja naslednjo stopnjo v razvoju spleta in omogoca

komunikacijo, varno izmenjavo podatkov, souporabnost ter sodelovanje na

spletu.

Pri tem ne gre za spremembo tehnicnih osnov spleta temvec za spremembe

v nacinu njegove rabe – poenostavljeno: prvotni splet (Splet 1.0) je bil

namenjen predvsem branju, Splet 2.0 pa omogoca tudi pisanje.

Splet 2.0 temelji na odprtosti: odprta koda, vsebine in standardi.

Ustvarjanje, objavljanje, urejanje (organizacija), iskanje, ..., personalizacija,

koledar, geolokacija, ...



&

$

%

Splet 2.0 – storitve

Splet 2.0 sloni na naslednjih resitvah/storitvah:

• spletni dnevniki (blog),

• wikiji,

• folksonomije in uporabnisko oznacevanje,

• druzabna/uporabniska omrezja,

• izmenjava gradiv (slike, video, prosojnice, clanki, naslovi, clanki, ...),

• narocanje na gradiva (web feeds), posnetki (podcasts)

• izmenjava sporocil (klepet, sporocila, posta, razprave, konference (webinars),... twitter)

• mashups

• upravljanje vsebin in ucna okolja (LMS, CMS, VLE)

• iskanje

• . . . mobilne naprave



&

$

%

Tim O’Reilly: Web 2.0 Meme Map



&

$

%

Brian Solis: The conversation prism



&

$

%

Fred Cavazza: Social Media Landscape



&

$

%

Spletni dnevniki

Spletni dnevnik (blog = Web log) mogoca avtorju kronolosko objavljati

svoje prispevke (zapiske, mnenja, izkusnje, . . . ). Ostali uporabniki jih lahko

berejo in dajejo nanje pripombe.

Poleg casovne ureditve omogocajo tudi ureditev po oznakah (tag).

Omogoceno je povezovanje z drugimi dnevniki in narocanje (RSS).

Nekateri omogocajo sledenje sklicevanj (trackback).

Viri: Technorati, Google Blog search

Orodja: Blogger, WordPress



&

$

%

Wikiji

Wiki je orodje, ki je najbolj znano kot osnova Wikipedie.

Nov pristop k ustvarjanju skupne zakladnice znanja

je Wikipedia, kjer vsi uporabniki spleta lahko

prispevajo k njeni izgradnji. Ima pa tudi vgrajene

postopke samopreciscevanja.

Wikiji so veliko sirse uporabni.

Omogoca soustvarjanje spletisca. Vsak uporabnik lahko tudi doda svoj del

besedila ali stran. Na voljo je preprost oznacevalni jezik (wikitext), lahko

pa uporabimo tudi HTML. Ohranja se zgodovina nastajanja strani.

Problem je zagotavljanje zgradbe spletisca.

WikiSpaces (for teachers), Pbwiki, Wikimedia/MediaWiki, DokuWiki



&

$

%

Wikipedia



&

$

%

Pajek Wiki



&

$

%

Uporabnisko oznacevanje

Uporabnik lahko posamezne prispevke

oznaci z oznakami (tag) – gesli, ki opisu-

jejo njihovo vsebino. To omogoca per-

sonalizacijo, povezovanje in lazje iskanje

vsebin.

skupno oznacevanje, oznacevanje, oblaki

oznak, Flickr, Many Eyes



&

$

%

Wikipedia: Web 2.0 tag cloud



&

$

%

Narocanje

Namesto, da sami pregledujemo po seznamu splet-

nih naslovov, nam orodja za razpecevanje (sindication)

omogocajo, da se na izbrane vire narocimo. Poseben

zbiralni program (agreggator) nam prevarja ali se je na

izbranih virih pojavilo nova vsebina (feed) in nas o tem

obvesti.

Priblizek stare zelje o lastnem casopisu. Omogocajo, da smo na tekocem z

dogajanjem na podrocjih, ki nas zanimajo. Omogocajo tekoce obvescanje

drugih o nasih dejavnostih.

Bloglines, GoogleReader

standardi: RSS, ATOM

Narocimo se lahko tudi na datoteke s posnetki (glasba, video, . . . ; podcast

= iPod + broadcast)

Podcast, PodcastAlley



&

$

%

Sporocanje in izmenjava sporocil

Nekatere storitve so ze zelo stare (elektronska posta, klepetalnice, razprave,

konference)

MSN, Yahoo, MeeBo

Gabbly

Twitter (kratka sporocila – 140 znakov)

Skype



&

$

%

Druzabna omrezja

So spletisca, ki omogocajo ustvarjati skupine

uporabnikov, ki medsebojno izmenjujejo razne

stvari in sodelujejo pri skupnih projektih,

razpravah, zabavi, sosolci, ...

MySpace, Facebook, Bebo, Hi5, Orkut, Friend-

ster, CyWorld, BSCW, Ning, LinkedIn, Second

Life, . . .

Habbo, Club penguin, Barbie girls

Wiki: Web 2.0, Social networking, seznam,

Razredna skupina, projektna skupina, uciteljske skupine (npr. predmetne)

Orodja: elgg



&

$

%

LinkedIn



&

$

%

Izmenjava gradiv

Povecini oblika druzabnih omrezij. Ena prvih spletnih storitev (FTP)

oblecena v sodobno preobleko.

• slike: Picassa, Flickr

• video: YouTube, Google Video

• prosojnice: SlideShare

• besedila: DocStoc, Scribd

• sklicevanja, clanki, spletni naslovi: Del.icio.us, Bibsonomy, arXiv

• razno: c-Net, 4shared, Giga size



&

$

%

’Mashups’ – Prilagoditve Google Map

Uporaba/vgrajevanje storitev Spleta

2.0 v uporabnikovih straneh. Npr.

povezava lastnih zemljepisnih po-

datkov z Google Map.



&

$

%

Ucna in druga okolja

Obstaja vrsta sistemov za pripravo (spletne razlicice pisarne (Office)) in

upravljanje z vsebinamo. Posamezni so prilagojeni izobrazevalnim rabam

(LMS, CMS, VLE).

Zoho, go2web20, Google Docs, Think Free, gOffice, Joomla, wiziq,

Moodle



&

$

%

Uporabe v izobrazevanju

Spletne resitve so neodvisne od operacijskega sistema, razmeroma neza-

htevne glede opreme, vecinoma brezplacne.

Dnevnik (ali wiki) ucitelja: - zabelezke o dejavnostih, zbirke spletnih

naslovov gradiv, koledar, povezave na strani povezane s predmetom,

sporocila (ucencem, kolegom, starsem), naloge za ucence

Dnevnik ali wiki ucenca: - koledar, naloge - pripombe, vprasanja in

odgovori

Dnevnik razreda: ucna gradiva, projekti, organizacijske zadeve - koledar,

pogovori o raznih temah

Razredni wiki



&

$

%

Vprasanja

Nadzor dostopa – kdo in kako? mozne operacije, zasebni deli.

Zaupanje. Vandali.

Avtorske pravice.

Zivost.



&

$

%

Splet 3.0

3C = Content, Commerce, Community — 4th C = Context — P =

Personalization — VS = Vertical Search

Web 3.0 = (4C + P + VS).



&

$

%

Oglejte si sami

Brian Benzinger: Back to School with the Class of Web 2.0

David Brear: OnLine Educational Workshops

Centre for Learning & Performance Technologies / Learning tools


vladimir batagelj · 2010-11-23 · v. batagelj: storitve spleta 2.0 in njihova uporaba v izobra...

Documents