vizija razvoja javne sluŽbe strokovnih nalog v Živinoreji

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE

VIZIJA RAZVOJA JAVNE SLUŽBE STROKOVNIH NALOG V ŽIVINOREJI

Marta Hrustel Majcen, Jana Tavčar

Dan živinorejcev

Grm, 23. marec 2012


Javna služba strokovnih nalog v živinoreji

2. odstavek 72. člena Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02–ZUreP-1, (8/03-popr.), 110/02–ZGO-1 in 45/04-ZdZPKG)

Uredba o načinu in pogojih izvajanja javnih služb v živinoreji (Uradni list RS, št. 99/08).


Naloge javne službe strokovnih nalog v živinoreji:

Reprodukcija (spremljanje reprodukcijskih lastnosti, pregled oploditvene sposobnosti in zdravstvenega stanja plemenjakov, vodenje registra osemenitev, kontrola reprodukcije, preprečevanje parjenja v sorodstvu, izvajanje zahtevnejših metod razmnoževanja, nove tehnologije v razmnoževanju živali)

Selekcija (odbira živali za pleme, ocenjevanje lastnosti zunanjosti, ocena in odbira plemenjakov, ocena in odbira plemenic, program rabe plemenskih živali, biološki test, genski testi, preizkušnja potomcev, preizkus sorodnikov v pogojih reje, lastna preizkušnja v pogojih reje, lastna preizkušnja na testni postaji, testiranje na klavne lastnosti)

Ocenjevanje plemenskih vrednosti, Ugotavljanje proizvodnih oziroma delovnih lastnosti (kontrola mlečnosti, kontrola prireje mesa, rastnost, spremljanje molznosti,

meritve klavnih lastnosti, lastnosti kakovosti mesa)

Rodovništvo (vodenje rodovniških knjig za čistopasemske plemenske živali in vodenje registrov za hibridne plemenske živali, odbira in sprejem plemenskih živali v rodovniško knjigo oziroma register, preverjanje porekla, izdajanje zootehniških dokumentov)

Širjenje genetskega napredka (ohranjanje genetske variabilnosti, načrtna parjenja)

Razvojno raziskovalne naloge s področja izvajanja rejskih programov za potrebe skupnega temeljnega rejskega programa (STRP) (izvajajo se različne razvojno raziskovalne naloge, ki bodo v strokovne naloge na področju živinoreje vnesle najnovejša znanstvena dognanja in povečale učinkovitost izvajanja rejskih programov)

Ugotavljanje delovnih sposobnosti kopitarjev na tekmovanjih (zbiranje podatkov na tekmovanjih s kopitarji),

Izvajanje STRP (strokovno vodenje, mednarodno sodelovanje, objava podatkov, strokovno izpopolnjevanje izvajalcev javne službe strokovnih nalog v živinoreji, vodenje informacijskega sistema)

Spremljanje in napovedi medenja v čebelarstvu, Vodenje katastra čebelje paše.


IZVAJANJE NALOGPotrjeni rejski programi za posamezne vrste in pasme domačih živali (pogoji za RP- 29. člen zakona o živinoreji)z odločbo jih potrdi minister, za pet let.

Skupni temeljni rejski program (STRP) (33. člen ZoŽ) s katerim se določi potrjene rejske programe, ki se izvajajo kot javna služba strokovnih nalog v živinoreji ter sredstva za izvedbo teh programov. ?Minister, pristojen za kmetijstvo, z odločbo po uradni dolžnosti na podlagi strokovnega mnenja Sveta za živinorejo določi potrjene rejske programe, ki se vključijo v STRP.


Izvajalci nalog javne službe strokovnih nalog

v živinoreji -84.čl. ZoŽ Organizacije v živinoreji prizna/ odobri minister, pristojen za kmetijstvo, z odločbo za obdobje petih let. Vse navedene organizacije morajo za izvajanje strokovnih nalog v živinoreji izpolnjevati predpisane organizacijske, kadrovske in tehnične pogoje. V odločbah o priznanju oziroma odobritvi so natančno določene strokovne naloge v živinoreji, ki jih organizacije v živinoreji lahko opravljajo, področje in območje delovanja ter obdobje veljavnosti priznanja oziroma odobritve.

•Priznane Rejske Organizacije (odgovorne za izvajanje potrjenih rejskih programov in posamezne naloge izvajajo v celoti same, če so za to usposobljene, ali pa jih v skladu z drugim odstavkom 87. člena ZŽiv s pogodbo prenesejo na OO ali DPO)

•Odobrene Organizacije; ( testne postaje, osemenjevalna središča, organizacije za zbiranje podatkov na tekmovanjih s kopitarji in vzrejališča čebeljih matic).

•Druge Priznane Organizacije; (priznane za celotno območje Republike Slovenije in organizacije priznane za območje ene ali več upravnih enot)


Priznane rejske organizacijeIzvajajo rejske programe:

– rejske cilje, – velikost populacije, – rejske metode in selekcijske programe, – razvojne in raziskovalne strokovne naloge za potrebe povečanja učinkovitosti izvajanja

programa, – ukrepe za gospodarnejšo rejo domačih živali in za zagotavljanje širjenja genetskega

napredka ter kakovosti živalskih proizvodov, – letne programe uporabe posameznih plemenjakov in – način objave podatkov ter – sodelovanje in uporaba storitev rejskega programa


Druge priznane organizacijePriznane za celotno območje Republike Slovenije

– meritve proizvodnih lastnosti;– vodenje preizkusov v pogojih reje;– laboratorijski preizkusi in meritve;– vodenje in vzdrževanje podatkovnih zbirk, obdelava, posredovanje podatkov– razvoj in vzdrževanje enotnega informacijskega sistema v govedoreji;– spremljanje proizvodnosti;– napovedovanje genetskih vrednosti in objava rezultatov;– razvoj preizkusov in metod za izvajanje rejskega progama;– izdajanje zootehniških dokumentov;– naloge na področju razmnoževanja;

Priznane za območje ene ali več upravnih enot– spremljanje reje in prireje;– pomoč pri označevanju živali;– sodelovanje pri vodenju rodovniških knjig in registrov;– meritve pri preizkusu v pogojih reje;– laboratorijske analize za potrebe rejskega programa;– odbira plemenic;– preverjanje vodenja predpisane rejske dokumentacije;– spremljanje staleža in strukture pasemske črede;– načrtovanje razmnoževanja živali;– vodenje in vzdrževanje podatkovnih zbirk;posredovanje podatkov,obdelava podatkov;– spremljanje proizvodnosti goveda in interpretiranje rezultatov;


Osemenjevalno središče– redi plemenjake v skladu z rejskimi programi;– sodeluje z rejskimi organizacijami pri preizkusu plemenjakov;– imenuje strokovno telo, (predstavniki organizacij, za katere OO izvaja posamezne

naloge, in predstavniki izvajalcev osemenjevanja) za potrebe potrditve letnega programa, poročil o delu, ter za druge naloge;

– izvaja letni program dela, ki ga potrdi imenovano strokovno telo;– ocenjuje libido in plodnost plemenjakov;– odvzema, pregleduje, pripravlja in označuje seme;– opravlja promet s semenom, ki izpolnjuje pogoje iz 44. člena zakona;– ohranjanja biotsko raznovrstnost v reji;– vodi zbirke podatkov za svojo čredo, za pridobljeno in za porabljeno seme;– posreduje podatke PROima vzpostavljen sistem notranjega nadzora.


Št. PRO, OO, DPO po vrstah domačih živali

Vrsta domačih živališt. potrjenih rejskih programov PRO DPO OO

Organizacije v živinoreji skupaj

govedo 6 5 13 8 26

drobnica 9 1 10 1 12

prašiči 10 1 11 2 14

kunci 2 1 1

perutnina 2 1 1

konji 12 9 4 3 16

čebele 1 1 1 28 30

skupaj 42 19 39 42 100


Financiranje JS (79. čl. ZoŽ):proračun RS; delno/celotno plačilo opravljene storitve; sredstva, določena z zakonom;sklad za razvoj kmetijstva, drugi viri

Izvedba strokovnih nalog se od leta 1992 dalje financira le iz proračunskih sredstev. Rejci, lastniki živali ne sofinancirajo selekcijskega dela in tudi ne mlečne kontrole. Osemenjevalni centri poslujejo samostojno v okviru kmetijskih zavodov .

Leto govedo drobnica prašiči konji perutnina čebele kunci SKUPAJ

2006 6.084.523 784.005 653.654 451.916 83.521 197.143 60.948 8.315.711

2007 6.046.042 780.358 652.314 460.303 83.458 196.972 60.901 8.280.348

2008 6.192.149 773.684 681.500 451.984 127.120 196.950 60.901 8.484.289

2009 6.133.170 706.925 560.028 423.815 117.326 180.850 50.720 8.172.834

2010 6.354.877 709.786 563.606 423.789 117.326 182.461 50.720 8.402.564

2011 6.039.125 674.526 536.614 402.600 111.460 173.341 48.171 7.985.837

2012* 6.041.976 674.204 524.145 400.334 111.460 173.348 48.168 7.973.635

Proračunska sredstva v EUR v letih 2006-2012


Število živali vključenih v rejske programe

Leto govedo drobnica prašiči kunci perutnina konji čebele skupaj

2006 82.833 20.954 25.366 695 4.982 2.995 2.200 140.025

2007 82.720 18.945 18.668 695 5.241 3.182 2.196 131.647

2008 82.516 21.300 16.096 695 5.944 3.182 2.404 132.137

2009 83.404 21.649 11.267 590 2.502 3.448 2.276 125.136

2010 84.723 21.100 11.503 590 6.200 3.448 2.303 129.867

2011 80.926 22.075 10.392 590 6.200 3.322 2.146 125.651

2012 83.614 22.200 8.921 594 5.689 3.548 2.146 126.712


Proračunska sredstva iz str. nalog /žival v letih 2006-2012

leto govedo drobnica prašiči konji perutnina čebele

* kunci SKUPAJ

2006 73,46 37,42 25,77 150,89 16,76 89,61 87,70 59,39

2007 73,09 41,19 34,94 144,66 15,92 89,70 87,63 62,90

2008 75,04 36,32 42,34 142,04 21,39 81,93 87,63 64,21

2009 73,54 32,65 49,71 122,92 46,89 79,46 85,97 65,31

2010 75,01 33,64 49,00 122,91 18,92 79,23 85,97 64,70

2011 74,63 30,56 51,64 121,19 17,98 80,77 81,65 63,56

2012 72,26 30,37 58,75 112,83 19,59 80,78 81,09 62,93

Št. PDM v JS v letih 2006-2012

leto govedo drobnica prašiči konji perutnina čebele kunci SKUPAJ

2006 223,12 20,60 11,85 8,66 2,30 3,79 2,69 273,01

2007 214,73 20,68 17,39 8,41 2,07 3,69 1,73 268,70

2008 201,57 19,33 16,92 8,63 2,91 3,69 1,73 254,78

2009 199,14 19,28 15,79 8,47 2,91 3,69 1,73 251,02

2010 196,13 19,79 16,35 8,10 2,91 3,69 1,73 248,70

2011 191,29 19,56 16,22 6,97 2,67 3,65 1,72 242,07

2012 186,57 19,25 16,06 6,90 2,64 3,61 1,70 236,73

Javno službo strokovnih nalog v živinoreji opravlja

skupno 315 zaposlenih (=236,74 PDM).

215 na KGZS in KGZ100 na BF, KIS, VF


LETO kg mleka % maščobe % beljakovin

2000 4405 4,17 3,38

2001 4588 4,22 3,39

2002 4689 4,26 3,39

2003 4772 4,23 3,38

2004 4775 4,27 3,40

2005 4737 4,21 3,34

2006 4826 4,17 3,31

2007 4992 4,13 3,29

2008 5002 4,11 3,32

2009 4963 4,07 3,36

2010 5031 4,02 3,35

2011 5079 4,03 3,37

izhodišče 4963 4,07 3,36

cilj 2015 5500 4,00 3,40

cilj 2011 5142 4,05 3,37

Dolgoročni cilj 7000 4,00 3,50

% doseženega cilja 98,77 100,41 99,90

% doseženega cilja 2015 92,35 100,75 99,12

Povprečna sprememba na leto 53,1 -0,020 -0,005

Letne fenotipske vrednosti in rejski cilji za lisasto pasmo


Rejski cilji za jezersko solčavsko pasmo

LETOŠt.plem. ovc vklj. v sel. prog.

Pop. gnezdo

Pop. dobaMed jag.

Prirast roj./odstav.

% ARR na lok. PrP

2000 3668 1,22 249 230

2001 3848 1,21 249 212

2002 4105 1,21 248 230

2003 4317 1,21 252 232

2004 4670 1,17 258 227

2005 5.003 1,20 262 244

2006 4934 1,18 257 230 16,3

2007 5138 1,18 259 235 17,7

2008 5248 1,20 263 232 18,7

2009 5102 1,18 273 238 22,1

2010 4984 1,16 268 230 27,7

2011 4482 1,16 267 248 27,3

cilj 2015 5190 1,23 280 240 29,0

cilj 2011 5057 1,20 287 235 22,3

Dolgoročni cilj 7000 1,60 240 280 50,0

% doseženega cilja 88,64 96,94 107,37 105,38 122,24

% doseženega cilja 2015 86,36 94,31 95,36 103,33 94,14

Pop sprememba/leto 112,402 -0,005 2,087 1,490 2,526


PRAŠIČI PASME SKUPAJ KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ

Št. rej v kontroli 89,72 -0,647 112,50 4,073

Št. prodanih mladic 66,46 222,217 -

št. svinj v kontroli 94,26 12,727

Št. živoroj. puj/gnezdo 121,24 0,236 104,42 0,072

Št. odstav. puj./gnezdo 120,22 0,184 98,09 0,005

KD/živoroj. puj. 116,01 -0,222 112,179 0,267

Gnezd/svinjo letno 93,10 -0,021

Poodstavitveni premor 196,44 0,021

št. živor. puj/svinjo 0,00 -0,123 168,25 -3,422

Konverz. krme (farme) * -0,004

Prirast v pitanju (g/dan) 93,00 2,762

Skupne izgube % * 0,528

Deb. hrbtne slanine (mm) 78,93 -0,081

Mesnatost pri 85 kg mase t.p. 102,12 0,711

Doseganje rej. ciljev v 2011 in ocenjene letne spremembe lastnosti za potrjene RP


Prednosti Slabosti

Potrjeni rejski programi za posamezne pasme domačih živali za 2011 - 2015

Razdrobljenost izvajalcev JS v živinoreji na različne pravne osebe

Regionalna pokritost in zagotavljanje različnih JS v živinoreji

Visoki upravno administrativni stroški za izvajanje javne službe

Zagotovljeni kadri, prostori in oprema za izvajanje JS Visoki stroški izvajanja JS

Kvalitetno opravljeno delo izvajalcev JS Nerealno postavljeni rejski cilji

Ugodna izobrazbena struktura izvajalcev JS Ne upoštevanje določil potrjenih rejskih programov (osemenjevanje z mladimi biki, križanja)

Informacijski sistemi in zbiranje podatkov o proizvodnih lastnostih živali

Majhne kmetije

Obdelave in analize zbranih podatkov, obveščanje rejcev Pomanjkanje interesa rejcev

Zaupanje potrošnikov v slovenski proizvod Slaba izobrazbena struktura rejcev

Neusmerjena proizvodnja na kmetijah

Pomanjkanje ekonomskih znanj

Slabo poznavanje in prilagajanje zahtevam trga, predelovalne industrije in potrošnikov

Veliko delovnega časa se porabi za koordinacijo izvajanja strokovnih nalog


Priložnosti NevarnostiEkološka pridelava Pomanjkanje finančnih sredstev

Zagotavljanje ustreznih količin živalskih proizvodov izenačene kakovosti za potrebe predelovalne industrije in trga

Vplivi globalizacije

Povezovanje posameznih živinorejskih panog v verige

Visoke cene repromateriala, goriv

Zaupanje potrošnikov v hrano slovenskega izvora Podnebne spremembe

Zdrava prehrana ljudi Nenadne spremembe zahtev trga

Izpusti toplogrednih plinov


Namen delovanja JS v živinoreji• Zagotavljane prehranske varnosti

• Zagotavljanje varne in kakovostne hrane in krme• Zagotavljanje dobrobiti živali• Ohranjanje biotske raznovrstnosti

• Približevanje rejskim ciljem v potrjenih rejskih programih• Izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja rejcev domačih

živali s povečanjem produktivnosti in zagotavljanje donosnosti • Izboljšanje kakovosti domačih živali in njihovih proizvodov• Povečevanje odpornosti domačih živali na bolezni


VizijaOperativna izvedba ciljev Resolucije v kmetijstvuKonkurenčna, odgovorna in trajnostna živinorejska proizvodnjaPovezanost v panogi in v agroživilski verigiIzpolnitev pričakovanj potrošnikov, družbe in zakonodaje (prehranska varnost, varna hrana in krma, dobrobit živali, ohranjanje biotske raznovrstnosti in varovanje okolja).

Učinkoviti podporni mehanizmi – ciljno usmerjeno strokovno znanje in prenos dognanj v prakso, praktični nasveti rejcem

Odgovorno ravnanje rejcev, države in vseh izvajalcev javnih služb


Napredek in razvoj tehnologij, sodelovanje različnih javnih služb in deležnikov v verigi.

Ljudje in kmetije: razvoj kmetij v učinkovite poslovne sisteme, izobraževanje in usposabljanje Razvoj učinkovitih poslovnih sistemov, ki so se zmožni prilagajati trgu, upoštevajoč podnebne razmere in zahteve potrošnikov. Več znanja na kmetijskih gospodarstvih na področju reje, prehrane, razmnoževanja, ravnanja in oskrbe živali, agronomije, ekonomije, zdravstvenega varstva rastlin in živali ter dobrobiti živali. Le na ta način bo možno izkoristiti genetski potencial živali in povečati proizvodnjo.

Krma baza: razvoj, ohranitev in upravljanje krmne bazeRaznolike danosti, odvisne od pokrajinskih značilnosti in vremenskih pogojev, velik vpliv na gospodarnost reje živali. Zagotoviti varno in kakovostno ter poceni pridelano krmo. Ureditev različnih vidikov pridelovanja krme od priprave in obdelave kmetijskih površin, izbire gnojil, izbire vrst in sort krmnih rastlin oziroma žit, oskrbe kmetijskih površin, uporabe FFS, spravila in konzerviranja krme in čimbolj izkoristiti naravne danosti.

Živali: povečevanje njihove proizvodnje,dobrobit živaliŽivali: Povečanje produktivnosti živali se zagotavlja s povečevanjem genetske vrednosti posamezne živali. Genetika določa možen potencial proizvodnje, ki ga živali lahko dosežejo. Uporaba živali visoke genetske vrednosti pripomore k gospodarnosti reje, vendar pa to področje zahteva ureditev prehrane živali, razmnoževanja, postopkov reje, načinov vhlevitve, oskrbe in vzreje živali, zagotavljanja dobrobiti živali ter zdravstvenega varstva.

Naravni viri: razvoj in ohranitev ključnih virov proizvodnje Ohranitev ključnih virov proizvodnje kot so zemlja, voda, energija, zrak, hranilne snovi in živali, konkurenca zanje zaradi urbanizacije, posegov v okolje in drugih dejavnosti.


VESELI BOMO DOBRIH PREDLOGOV, KI BODO GRADILI SVETLEJŠO PRIHODNOST V SLOVENSKI

ŽIVINOREJI!

HVALA!

vizija razvoja javne sluŽbe strokovnih nalog v Živinoreji

Documents