VISOKOGORSKA JEZERA V SLOVENIJI

G R A D I V O

I V A N G A M S

•

.

' •

•

Uvod

Čeprav pripada znaten del jugoslovanske Slovenije Alpam, imamo razmeroma malo jezer, posebno večjih. N e k a j več je manjših, bodisi na nizkem krasu ali v visokih Alpah. Ko smo v Institutu za geograf i jo SAZU pristopili k š tudi ju naših jezer, smo uvideli, da za številna jezera m a n j k a j o osnovni podatki za raziskavanje. To vel ja posebno za visokogorska jezera. Tu je bilo t reba n a j p r e j ugotoviti lego jezer, pravilna imena, glede kater ih v naši l i teraturi ni ustal je-nosti, pa izmeriti n j ihov obseg, globine in temperature. Vse to smo skušali v okviru gmotnih možnosti napravit i s terenskim delom poleti 1959, 1960 in deloma 1961.

P r i nekaterih primerih j e nastal dvom, ali n a j vodno kotanjo imenujemo jezero ali mlako. Postavili smo se na stališče, da bomo označili za jezero samo stalne vodne kotanje . Jezero v Laštah in Jezero pod Splevto, k i j u tako imenu je jo domačini, zato t u k a j ne smatramo za jezeri, ker se kmalu po skopnenju snega presušita.

Zaradi majhnost i p r ide jo naša visokogorska jezera koma j k a j za gospodarsko izrabo. Za ribarstvo j e izrabljeno Krnsko jezero in morda bi lahko v podobne svrhe uporabili še Četrto Triglavsko. Mnogo večji pomen imajo za turizem in za znanost. Ker so majhna , so še posebno podvržena klimatskim spremembam in spričo inten-zivnosti površinskega preobl ikovanja se zdi, da so p r e j ali slej zapisana usodi, ki j i niso- ušla številna postvviirmska jezera, katerih sledove so našla geološka raziskovanja. Zato j e potrebno, da čim točneje ugotovimo današn je s tanje , šele nato bomo lahko v bodoče določevali smer, v ka te ro se razvi ja jo .

Podatki, razloženi v poročilu, ne izvirajo vsi iz istega časa in tako na nj ihovi osnovi ne moremo pr imer ja t i jezer med seboj. To vel ja posebno za temperaturne razmere, ki ponekod izražajo še s t an je neposredno po skopnenju snega, drugod pa dobo na jveč jega segret ja . Ker j e večina jezer ma jhn ih in plitvih, močno koleba z vodnim s tan jem vred obseg jezera. Čeprav j e upodobljeno le t renutno s tanje , načrti niso brez vrednosti, s a j se ob upadan ju vode krči jezero skladno z izobatami, k i so vrisane. Ob m e r j e n j u smo vsekali v obalne skale markaci je , da bomo lahko v bodoče merili višino vodne gladine. Če bomo hoteli napravit i kar to jezera ob

večjem vodostaju, bodo potrebne samo dopolnilne meritve na obodu. — Iz pregleda j e izpuščeno eno samo visokogorsko jezero, to pri planini Jezero, k i sta mu ob bioloških raziskovanjih ugotovila in objavi la osnovne topografske, temperaturne in hidrološke podatke A. Seliškar in H. Pehani (4).

Raziskovanje Triglavskih jezer j e finančno podprl Zavod za spomeniško varstvo LRS v Ljub l jan i , m e r j e n j e Krnskih in deloma Kriških jezer pa Uprava hidrometeorološke službe LRS v L jub l jan i . Obema institucijama vel ja naša topla zahvala.

Triglavska jezera*

O imenih jezer

Imena v knj ižni in govorni rabi niso us ta l jena in ni enotnosti o številu Triglavskih jezer. V tem elaboratu so jezera oštevilčena od severa proti jugu. V l i teraturi se j a v l j a j o še naslednja imena:

Za prvo jezero: po Tumi (3, 46) Jezero v Podstenju, po Lipovšku (6, 78) tudi Jezero pod Vršacem, prav tako po Badjur i (9, 299).

Za drugo jezero: po Tumi Rjava mlaka ali Jezero v Portnah, po Badjur i R java mlaka ali Jezero pod Kanjaveem, po Lipovšku Jezero pod Temenom ali R java mlaka.

Tre t j e jezero: po Tumi Zeleno jezero (3. 16), istotako po Badjur i in Lipovšku.

Četrto jezero: po Tumi Veliko Črno jezero ali Jezero v Led-vicah. Turna piše, da p rav i jo Bohinjci vsem jezerom do Ledvice R jave mlake, Tren tar j i , ki so pasli na jug do Komne, pa imajo drugačna imena (3, 48). Po Bad ju r i j e Veliko jezero, po Lipovšku pa Veliko črno jezero.

Peto in šesto jezero: Po Tumi (3, 48) Dvojno jezero pri Utah, po Badjur i tudi Jezera pod Tičarico, po Lipovšku Dvojno jezero.

* Triglavska jezera je raziskovala od 19. do 28. ju l i ja 1959 skupina s člani M. in B. Marussig, S. Pliberšek. V. Gams in pisec. Obseg jezer smo merili s teodolitom. last Društva za raz iskavanje j am Slovenije, razmake med globinskimi m e r j e n j i pa s kovinskimi žicami. Globinske tempera ture smo merili z obračilnim termometrom, l l idrokemične raziskave je opravil S. Pliberšek. t e d a j še laborant v Fizikalnem insti tutu univerze v Ljubl jani . Med raziskovanjem je vladalo hladno, dopoldne navadno oblačno ter rahlo vetrovno, popoldne rahlo deževno vreme. Glede na čas je bilo t e d a j v Dolini Triglavskih jezer še p rece j snega in zato je bilo v jezerih razme-roma visoko vodno s tanje , posebno v severnih. Na prvem jezeru so snežene in ledene plošče pokrivale sko ra j polovico gladine in ker je segalo snežišče izpod Kanjavca še globoko v jezero, na n jem nismo mogli meriti vseh elementov. — Pri m e r j e n j u obsega smo točke, ki so označene na kar tah, označili na skalah z minijem. Le s kompasom in meri lnim trakom smo merili obseg pri Mlaki v Laštah in v Mlaki pod Vršaki. Pri Četr tem jezeru smo se naslonili na načrt neznanega av to r ja iz leta 1952, k j e r je jezero za n e k a j metrov preozko.

Sedmo jezero: po Turni Črno jezero ali Jezero nad Komarčo (3, 48), po Badjur i Črno jezero v KomarčaJh. ali jezero pod Studorom (9, 293). po Lipovšku Jezero nad Komarčo, Malo Črno jezero ali Spodnje Črno jezero.

Karta PZS Juli jskih Alp v meri lu 1 : 75.000 ima vpisana na-s lednja imena: Jezero pod Vršacem, R java mlaka, Zeleno jezero. Veliko jezero, Dvojno jezero in Črno jezero. Če n a j številke za-m e n j a j o imena, hi n a j b o l j ustrezala rabi in značaju jezer: Jezero pod Vršacem, Rjavo jezero, Zeleno jezero, Veliko Triglavsko jezero al i Jezero pr i Ledvici, Dvo jno jezero in Črno jezero.

Ostale vodne ko tan je smo poimenovali: Mlaka v Laštali. ki j i Tuma pravi Jezero v Laštah (3, 48), a pr is tavl ja , da jo Tren ta r j i ne š te je jo med jezera, k e r presiha. Med jezera jo šteje Lipovšek.

Mlaka pod Vršakom. Lipovšek j i pravi tudi Snežno jezero. Kal pod planino Lopučnico' in Mlaka pr i Utah. S tako razdeli tvijo vodnih ko t an j na jezera in mlake se s t r inja

rabl jeno ime Dolina sedmerih Triglavskih jezer.

O legi jezer v Dolini Triglavskih jezer

Melik uporabl ja ime Dolina pr i Jezerih (5, 162) in Dolina Tri-glavskih jezer (5, 167), sicer pa se j a v l j a j o še imena Dolina sedmerih jezer, Zajezerska dolina. Dolina za jezeri . Dolina pri Jezerih. Je-zerska dolina, Dolina Zajezeram. Leži na zahodnem k r a j u slatenske plošče. Hidrološko so zlasti pomembni jurski , skrilavo apneniški skladi, ki v Dolini Triglavskih jezer m e j i j o na skladovite tr iadne apnence. V geomorfološkem pogledu ima značaj visokogorske doline samo v zgornjem, severnem delu med Prehodavci in IV. jezerom. Napre j proti jugu, k j e r se Jezersko pogor je (tako imenuje Melik gorski niz Velika Zelnarica—Tičarica—Studor, 5, 166) in Komensko pogor je (špičje—Bogatim) odmakneta, vlada v dnu že ravniški svet Komne, katerega vzhodni dolinasti svet še š tejemo k Dolini Triglavskih jezer. Vso dolino bi mogli v podrobnem razdeliti na:

a) Dol med Prehodavci in Zelenim jezerom. Je v smeri S-J v n. v. okoli 2000 m, dno j e sicer kotanjasto, v velikem pa ne visi v nobeno smer.

b) Dol med Zelenim in Velikim Triglavskim (IV.) jezerom j e v smeri SV—JZ. V dlnu, ki rahlo visi proti JZ, j e obilo grušča in po-dornega skalovja s Špičja, k j e r so v ovrš ju vidni sveži odlomi, ob katerih se ruši jo proti vzhodu nagnjeni skladi.

c) Dolinast svet med IV. in VI. Triglavskim jezerom, ki že pre-h a j a v ravniško Komno. V širšem dnu sta izrazitejša dva dola. eden na vzhodnem k r a j u , k j e r so jezera IV, Močilec, V in VI, drugi, m a n j izrazit, na zahodnem k r a j u od izpod Velikega Špičja do doline Lo-pučnice.

d) Lopnčn iš ko - Kos o v a dolina j e na stiku 150—200 m višjega dna severne Doline Triglavskih jezer in nižjega ravnika v n. v. okoli 1500 m, ki je značilen za Komno. Dolina, ki poteka v dinarski smeri, nad Komarčo obvisi. Iz n j e se za jeda dol proti opuščeni dolini Pod Kalom na Gorenj i Komni.

Po Rakovcu (4 a, 90) je izdelala Dolino Triglavskih jezer Bo-hinjska Sava, k i j e tekla v panonu površinsko od Kanjavca proti jugu. Skupno z drugimi pr i toki Save j e zakrasela v vsej Dolini. Pot le j sta Dolino preoblikovala predvsem korozi ja in ledeniki.

Ledeniška akumulac i ja d rob i r ja sicer ni očitna, pri podrobnem študi ju pa se j e izkazalo, da j e zelo pomembna za obstoj jezer.

Koča na Prehodavcih s toj i na vzpetinici, k i j e v vrhu iz moren-skega drobi r ja . Tega j e mogel tu odložiti samo ledenik, ki je drsel prot i severu in se j e n a vrhu Trebiškega in Zadnjiškega dola raz-veji! ter na Prehodavcih odlagal moreno. V Laštah so skale izredno dobro ledeniško zglajene in dokazu je jo drsen je znatnih ledeniških gmot. Med Jezerom pod Vršacem in Zelenim jezerom so v dnu doline morenski nasipi neizraziti, p r i nekater ih pa j e le očitna izbočenost proti severu. Izpod Hribar ic j e segel v dno Doline velik v rša j po-dornega kamenja . Vzhodno od Zelenega jezera se pod tem drobir jem začenja in prot i j ugu n a d a l j u j e hrbtiček, k j e r je na skalni osnovi odložen morenski material . Njegovo lego. si na j laže razložimo ob postavki, da j e tekel ledenik prot i severu, a ga je tu odbijal lokalni ledenik s Hribaric. Tudi morenski nasip na južni strani Velikega Triglavskega jezera si lahko razložimo z odtokom ledu proti severu. Vsi ti znaki govorijo za odtok ledenika od izpod Velikega Špičja proti severu. Ta smer j e severno, od Zelenega jezera očitna. Ledenik, ki j e od tu tekel v dolino Soče, se j e moral sicer do Prehodavcev rahlo vzpenjati , nato. pa j e imel hi t rejš i spust kot proti Bohinju usmerjeni ledenik.

I. T r i g l a v s k o j e z e r o a l i J e z e r o p o d V r š a c e m

ima na top. kar t i v meri lu 1 : 50.000 n. v. 1993 m. Leži na koncu Doline Triglavskih jezer , k j e r j e pred spustom površ ja v Zadnjiški dol skalni hrbtiček, k i povezuje Kanjavec s Prehodavci. Jezero leži v dnu kotanje , ki j e med Prehodavci in Kanjavcem. Med n jo in kotanjo, v kater i je Jezero v Laštah (po tu izraženem kr i te r i ju Mlaka v Laštah), j e morenski nasip, vendar j e iz razmer okoli jezera očitno., da j e ko tan ja večidel živoskalna. Apneniški skladi okoli jezera so rahlo zvijugani. V pobočju Vršaca nad jezerom vpadajo proti SV, na južni s trani jezera pa proti SZ. Jezerska ko tan ja j e v rahli skladovni kadunj i , k i p re ide na zahodni strani jezera v rahlo antiklinalo. Na n jenem vrhu so pri jezeru svetlosivi tankoplasioviti j u r sk i apnenci, ki s labo reag i ra jo na HC1. Taka lega skladov ne-

dvomno zavira jezerski odtok, ki gre domnevno v Zadnjiški dol, k Soči. Spričo te domneve so po p rv i svetovni vojni potegnili me jo med I ta l i jo itn Jugoslavijo južno od jezera.

Od vseh Triglavskih jezer j e I. jezero n a j d a l j e pod snegom. V jezero sega in ga pozimi povsem prekr i j e obsežno snežišče izpod Kanjavea. Ob ogledu 7. j u n i j a 1959 smo videli, da se je v snegu p ravkar pričela izoblikovati vodna kotanja , ki je imela 5 m premera

SI. 1. Jezero pod Vršacem 22. julija 1959, fotografirano od juga. Spodaj levo je eden od površinskih odtokov

Foto Gams

in pbl metra globine. Ob m e r j e n j u 21. j u l i j a 1959 j e segalo snežišče izpod Kanjavea še vedno v jezero, ki je narisano na kart i spričo tega v nekoliko drugačnem obsegu kot j e tedaj , ko j e povsem prosto snega. Le med točkami 1 in 4 (glej karto) ter 2 in 3 je bil breg povsem kopen. Okoli tri petine jezerske površine so prekr ivale ledene in snežene plošče. Globino in temperaturo smo mogli meriti samo med njimi. Izpod snežišča, ki j e na melišču, j e p r iha ja l znaten vodni dotok na severni strani. Na nasprotni s t rani se j e voda po-vršinsko odtekala na dveh k r a j i h . En odtok se j e po n e k a j deset metrih izgubil med skalnim drobir jem, sosednji pa j e dosegel vrh že omenjene ma jhne antiklinale, k j e r j e ponikal v skalne razpoke. Slišati j e bilo njegov podzemski odtok proti SZ, to j e v smeri skladov.

N a d n u j e z e r s k e k o t a n j e j e k a m e n i t i d r o b i r . N a j v e č j a i z m e r j e n a g l o b i n a j e z n a š a l a 5 m. O d v r b a d o t a l j e v l a d a l a v j e z e r u h o m o t e r -m i j a s t e m p e r a t u r o 0° C .

JEZERO / 12.VH.1Q59 MCD/L MHAKUSS/C

® U£K7FN7[ TCUKRTTML

O O o 0 10 20 iOm \ ' ' ' 1

Karta 2

N a j u g o z a h o d n e m b r e g u j e 1—2 m v i sok n a s i p d r o b i r j a , k i ga j e v e r j e t n o od lož i l k r n i š k i l e d e n i k i zpod V r š a c a . G l e d e n a z n a t n o n a d -m o r s k o v i š ino in na d o l g o t r a j n o s t snežišča , k i n e k a t e r a h l a d n a l e t a s p l c h ne s k o p n i , s k l e p a m o , da se j e t a l e d e n i k u m a k n i l r a z m e r o m a k a s n o . T e m u v p r i d g o v o r i t u d i o b s t o j j e z e r a , k i ga v s e d a n j i h r az -m e r a h ž i v a h n o zas ipa me l i šče .

II. T r i g l a v s k o a l i R j a v o j e z e r o

Na jug. topografski kar t i v meri lu 1 : 50.000 ima 2002 m n. v. in j e v tistem severnem delu Doline Triglavskih jezer, katere dno ne visi v nobeno smer in k j e r j e v dnu obilo drobi r ja . Severni jezerski

JEZERO II.

breg j e skalen, apnenec j e skladovit in skladi vpada jo za 6° proti 190°. Skalno površ je se nad jezerom hi t ro dvigne, nato pa izravna v lašte, k i zadržu je jo padajoče k a m e n j e z ostenja. V n j e m so južne j e sveži odlomi, pod n j imi pa obsežen v r ša j pod ornega kamenja , ki sega še v jezero na južnem k r a j u . Dno jezera in zahodno pobočje sestavlja kameniii drobir . Med t. 8 in 10 (glej karto) j e v jezeru niz

večjih skal, k i so ve r j e tno ostanek n e k d a j višjega morenskega nasipa. Razen na vzhodnem k r a j u , k j e r so podorni balvani, je v dnu drobnejše kamenje , med kater im j e v večjih globinah n e k a j mulja .

7. j u n i j a 1959 j e bilo jezero še zasuto s snegom. Na redkih mestih j e bilo obrežje kopno in snežene plošče ob n jem razlomljene. Voda med nj imi j e imela 0,0°. Ob m e r j e n j u 27. ju l i j a j e segal sneg do vode le še na redkih mestih in jezero j e imelo visoko vodno stanje. Po

SI. 2. Drugo Triglavsko ali Rjavo jezero 22. julija 1959, fotografirano z južne strani Fo(o G

pripovedovanju planincev se do pozne jeseni vodna površina skrči na obseg, ki jo ima na kar t i izobata 7 m.

Nismo mogli ugotoviti dotokov in odtokov. Domnevno priteče voda izpod melišč in snežišč, odteka pa se večidel skozi grušč v dnu. Povsem vododržna j e na jb r že samo na jg lobja ko tan ja , k j e r voda nikoli ne presahne. Na jveč j a globina, k i smo jo izmerili, j e bila 10,2 m. Toplotni gradient med dnom in gladino j e bil razmeroma majhen , 0,12°/m, od 6° na površini do 5° v globini 9,8 m.

III. T r i g l a v s k o a l i Z e l e n o j e z e r o

Na jug. top. kar t i v merilu 1 : 25.000 ima višino 1983 m. Leži na začetku tistega dela Doline Triglavskih jezer, ki vidno visi proti jugovzhodu. Zahodno dolinsko pobočje nad jezerom j e izrazito

JEZERO III. v O 22.VII 1959 MIRIL MMAKUSSK

I- 1 1 1 1 1

ledeniško zglajeno, o b a k r a j jezera pa so posuti kameniti bloki. Od severovzhoda, izpod Hribaric, sega do jezera vrša j meliščnega in podobnega skalovja . Na vzhodu j e že omenjeni kakih 40 m visok hrbtiček, ki loči jezero od dola, v katerem j e Mlaka pod Vršaki.

Jezero nima izrazite kotanje . Voda se zadržuje v na jn iž j ih delih ravni škega sveta, zato j e plitva in jezerska površina skladno z vodo-s ta jem močno koleba.

7. j u n i j a 1959 j e biila v snegu na mestu Zelenega jezera le dobro ped globoka vodna kotanja . Ob m e r j e n j u mesec in pol kasne je je bilo jezero že povsem kopno. Imelo j e t eda j visoko vodno stanje. Večina jezera j e imela m a n j kot 1 m globine in neizrazit breg, ker se j e voda razlivala med skalami. Manjši del pa je imel globine 1.5 do 2 m in tu se zadržuje stalno jezero. Kameniti drobir, ki ga ob-dobno preplavi jezero, j e videti r jav . Ob visokem vodnem s tanju je

SI. 3. Tretje Triglavsko ali Zeleno jezero ob visokem stanju 23. julija 1939, od severa

Foto Gams

videti jezero r javkasto. V območju stalnega jezera pa je dno zaradi alg, ki ras te jo na mul ju , zelenkasto. Odtod Zeleno jezero.

Dotoka nismo mogli ugotoviti. Verje tno p r iha ja iz drobi r ja izpod steze. Voda se j e odtekala med točkama 4 in 5 v skalni drobir . Dobrih 10 m vstran se j e podzemeljski odtok ponovno pojavil na površju med skalnimi bloki, a j e po n e k a j metrih spet poniknil. Njegovo k lokotanje pa j e bilo slišati še da l je proti jugu.

Vodno gladino smo izmerili od markaci jske luknje , vklesane v kamen poleg napisa »Prehodavci«, ki j e blizu razcepišča poti za Prehodavce in Hribarice. Vodna gladina je bila 222 cm pod mar-kacijo.

Jezero je biološko bo l j aktivno kot p re j šn j i dve. V n jem žive tritoni. Voda vsebuje več CaO1 (33,4 mg), pH j e 8,0.

JEZERO /V OBSEG JEZERA IN GLOBINE NA ČUTI I //.III. PO SKICI IZLETU 1952

Karta 5

I V. a 1 ii V e l i k o T r i g l a v s k o j e z e r o

Po Turni (5, 46) mu Bohinjci p rav i jo Jezero v Ledvicah »po ve-likih laštah nad jezerom, podobnim ledvicam«. Skalna grbina na severnem k r a j u jezera, ki zasluži to ime, j e visoka okoli 30 m in jo gradi skladoviti apnenec. Vzhodna stran jezera je meliščna, k j e r sega veliko melišee izpod M. Zelnarice naravnost v jezero. Na juž-nem k r a j u jezera, ki ima na top. kar t i v merilu 1 : 50.000 n. v. 1830 m. j e 20 do 30 m visoka vzpetina, na vrhu katere j e morenski drobir .

Če j e ne bi bilo, bi segal dol, ki se severno od Koče pri Triglavskih jezer ih n a d a l j u j e pod Jezerskim pogorjem, še v ko tan jo IV. jezera.

Skladi, iz katerih j e Ledvica, vpadajo strmo v jezero in tvori jo do globin 6 do 8 m njegov breg. Drugod je ko tan ja v grušču in v n j em ima jezero v višini ko lebanja jezerske gladine n e k a j metrov široko plitvino. Od nje navzdol j e tudi v grušču strm jezerski breg, ki se v globini 7 do 8 m v vedno debelejšem mul ju zravna. V za-

Sl. 4. Četrto ali Veliko Triglavsko jezero, fotografirano 23. julija 1959, od jugovzhoda Foto Gams

hodnem koncu jezera j e v globini 12 do 15 m širše dno. ka j t i tam. posebno med že omenjeno morensko vzpel i no in Ledvico, je jezero najširše, ker je n a j m a n j zasuto.

Dne 7. j u n i j a 1959 j e bilo jezero odta jano samo na bregovih. V severovzhodnem koncu smo slišali pod gruščem podtalni potoček. Drug dotok j e bil površinski, na nasprotnem bregu, kamor je pri-tekal okoli 20 in dolg izvk z zamočvirjenega zemljišča. Njegova temperatura j e bila 1.9° (zrak 5° C). Neznaten vir j e bil še v pret rž ju med Ledvico in južnim skalnim nadal jevanjem. Njegova tempera-tura 0° j e pričala, da mu d a j e vodo snežnica. Ob m e r j e n j u ju l i j a 1959 j e ostala samo še k rpa snega, ki j e s snežišča izpod Zelnarice segala do vode. Teda j j e bilo jezero za okoli 10 m širše kot ga p r ikazu je karta , ki j e v pogledu obsega povzeta po neznanem avtor ju . Njegova kar ta z datumom 27. do 28. j u l i j a 1952 ima vrisano na jveč jo globino

14 Geografski zbornik 2 0 9

14,95 m. Blizu tam smo namerili 14,7 m. Jul i ja 1959 sta bila dva od-toka, oba v gladini jezera, vzhodnejši pod že omenjenim morenskim nasipom, zahodnejši na stiku morenskega gradiva z apneniško skalo. Pr i nobenem ni bilo vidne l u k n j e in se j e voda vtekala v drobir, skozi katerega doseže živoskalne odprtine. Za nj ihov obstoj govori tudi d o k a j stalna gladina pr i nizkem vodostaju.

Tri indvajsetega j u l i j a 1959 j e temperatura vode postopoma pa-dala od 9,3° na gladini jugovzhodnega jezera do 4,5° v globini 13 m. Na severovzhodnem k r a j u j e padala od 6,5 do 4,5° C na dnu. Ker j e bila t eda j zračna temperatura 14,8° C, moremo hladnejšo vodo v severovzhodnem k r a j u pripisati hladnim dotokom.

Žal niso poznane pe t rografske razmere pod že omenjenim mo-renskim nasipom. Tako ne moremo odgovoriti, ali j e morena po-vzročila ojezeri tev, ali p a j e jezero, morda z nižjo gladino, obstajalo v ko tan j i že p re j .

Markaci jo za m e r j e n j e vodostaja smo vsekali na zahodnem koncu Ledvice blizu začetka profi la IV na kart i . Sedmega j u n i j a 1959 je bila gladina —99 cm, 23. j u l i j a pa — 179 cm.

D v o j n o (V. i n VI.) j e z e r o t e r M o č i l e c

Navezanost vodnega p re t akan ja na kontakt skrilavo-peščene j u r e z kompaktnim apnencem j e pr i Močilcu posebno očitna, sa j j e iz prve vse vzhodno obrežje. Na tem kontaktu j e skalni izvir Močilca in na jb rž tudi njegov ponor, k i ga zakriva morenski drobir. Van j se voda vliva kmalu pod jezom. Po n j enem klokotanju pod površino sodeč se odteka še da l je proti jugu. D a bi olajšali vodni tok, so sko-pali j a r ek mimo koče, ki se ga voda poslužuje ob visokem stanju , sicer pa ponika že p re j , po dotoku studenca pri koči, katerega vodo u s m e r j a j o k Močilcu prot i vzhodu padajoči skladi.

Pr i rodno s tanje pri Močilcu so močno spremenili, ko so ga za-gradili z jezom in s tem pridobili padec, potreben za pogon elek-tr ične centrale. Pred jezom j e bila j u l i j a 1959 globina 2,2 do 2,7 m in se j e proti severu zmanjšala na 1,5 do 2 m, t ik pred izvirom pa narast la na 3,7 m. Tu j e bila t eda j že pred posegom človeka ko tan ja z globino 2 do 3 m, ki pa zaradi majhnost i ne zasluži ime jezera.

Sedmega jun i j a 1959 j e bila gladina Močilca 101 cm pod mar-kacijo, ki smo jo vsekali v balvan pri izviru.

Ob zelo visoki vodi teče Močilec površinsko do V. Triglavskega jezera pri koči.

Ob visokem s tan ju se gladina V. in VI. jezera sklene. Zato ju imenujemo tudi Dvojno jezero. Jezeri ležita ob kontaktu skrilavo-peščene j u r e s kompaktnimi apnenci. Na vzhodnem k r a j u V. jezera pokriva ta kontakt melišče, k i sega izpod Tičarice do jezera. Pre-kri lo j e tudi morenski hrbet , ki se južne je neprekr i t vzpenja med pogorjem in Dvojn im jezerom. Ker zadržuje melišče, čuva jezera pred nasipavanjem. Vzhodno od VI. jezera leži morena na drobno-

SI. 5. Dvojno jezero v ranem poletju 1959, ko imata jezero VI (spredaj) in jezero V (zadaj pred kočo pri Triglavskih jezerih) še sklenjeno gladino

Foto Gams

SI. 6. Dvojno jezero s Štapc poleti 1960 ob nizkem vodostaju. V. jezero (na desni) še zaliva kotanjico med morenskim nasipom in zahodnim do-linskim pobočjem, ki je poraslo z gozdom (desno zgoraj). Obe jezeri že

loči morenski nasip Foto Gams

1EZEM št. V. PRI KOČ;

MERJENO LSMM9 MERILA MMMUSSIG. I GAMS

Karta 6

sklado vitih skri lavih ju r sk ih apnencih, ki so razgaljeni nad pot jo Koča pr i Triglavskih jezerih—Komarča.

Zahodno dolinsko pobočje nad Dvojn im jezerom j e iz kompakt-nejših apnencev z večjimi vložki rdečih ilovic, ki so razkri te na vrhu poti proti Lopučnici in k i na jb rž tudi zavi ra jo vodni odtok.

SI. 7. Korozijski žlebovi na obrežni skali ob VI. jezeru. Bela ploskev med žlebovi je listnica

Foto Gams

Blizu n j ih j e v novi v skalo vsekani stezi vidna prepoka, ki poteka proti ponorom V. je-zera.

V. in VI. jezero r azdva ja ob nizkem vodostaju morenski nasip. Poleti 1959 so v n j em kopali gradbeno gradivo in razkri l i bel spran apniški drobir brez ilovnatih primesi. Manjši morenski nasip tvori zahodni breg V. jezera ob nizkem s tanju . Ob visokem s tan ju postane ta morena dolg pomol, ka j t i t eda j zal i je voda tudi manjšo kotanjo med n j o in skalnim dolinskim pobočjem. Kotanja se poglabl ja proti severozahodnem k r a j u , k j e r so skalni ponori. Ti so ob nizkem vod-

J EURO V/. 25. m 1959 MtfllL MMABUSS/e, / GAMS

n e m s t a n j u j e z e r a suh i , č e p r a v so za n e k a j m e t r o v n i ž j i ko t j e z e r s k a g l a d i n a . V m e s n i p r a g in m o r e n a s t a t e d a j d o k a j v o d o d r ž n a , p a t u d i o s t a l a j e z e r s k a k o t a n j a , k j e r v o d a n e u p a d e več z n a t n o , k a d a r se p r e n e h a o d t e k a t i v z a h o d n o k o t a n j i c o .

V l e t u 1959 smo ob n a š i h p r e g l e d i h naš l i n a s l e d n j e s p r e m e m b e v o d n e g a p r e t a k a n j a . P r v e d n i j u n i j a j e ime lo V. j e z e r o še v i d e n d o t o k iz g r u š č a na s e v e r n e m k r a j u , k i j e b i l d o m n e v n o v zvezi

z Močilcem. Sedmega j u n i j a j e bila gladina obeh jezer še sklenjena s pol metra globoko plitvino, k j e r j e voda počasi tekla iz V. v VI. je-zero. Pet indvajsetega j u l i j a se j e prekini la gladina med jezer i in tr i dni p r e j j e prestal tudi izvir v grušču pod kočo na severnem k r a j u V. jezera. T e d a j j e bila gladina 5,33 m pod markaci jo , k i med Kočo in jezerom zaznamuje na jv i š j e vodno s tanje v zadnj ih deset-let j ih. Rdeča mini jeva čr ta s pripisom letnice 1923 j e 840 cm pod pragom koče, ki ima na top. ka r tah n. v. 1683 m. Po teh računih se jezer i razdvoji ta, kadar j e gladina v n. v. okoli 1669 m. Približno pr i tem vodostaju preneha odtekat i voda iz V. jezera preko ožine v za-hodno kotanj ico. Dvaindvajsetega j u l i j a jezerski odtok ni več do-segel glavnih ponikev pod steno, ampak j e p r e j poniknil in tekel pod zemljo, sodeč po k loko tan ju vode, v obratni smeri kot na po-vršju. T ja , proti vzhodu, visi jo tudi skladi.

Kotanja V. jezera j e v severnem delu plitva, n j e n o dno pa -ni ravno. Gruščnat breg ima več metrov obsežno plitvino, od katere se na jugovzhodu in j ugu jezerski breg, čeprav je iz grušča, strmo, z okoli 22° naklona, prevesi pro t i dnu. V n j e m j e skalovje, med kater im vlada mul j .

Ob m e r j e n j u je temperatura vode postopno padala od 8,1° na gladini do 4,6° C v globini 7,7 m.

Za vzhodni breg Dvojnega j eze ra so značilni skalni bloki, med ka te re se razl i je voda ob visokem stanju. Pr i VI. jezeru tvori jo skalni pomol, ki kvar i krožni obris. Tudi to jezero ima dno iz skal-nega drobi r ja . Med večjimi bloki na dnu vlada v globinah mul j . Apniška skala j e le okoli točke 7 ter med točkami 1 in 4 (glej karto).

Odkar j e prenehal površinski vodni dotok iz V. jezera, nismo mogli ugotoviti dotokov v VI. jezero. Voda se j e odtekala med t. 2 in 3 v živo-skalno špranjo pol metra pod gladino. Ver je tno ima jezero zaradi tega skalnega odtoka pri nizkem vodostaju p rece j stalno gla-dino, medtem k o po kopnen ju snega in močnem deževju prece j na-raste.

S e d m o T r i g l a v s k o a l i Č r n o j e z e r o

leži okoli 700 m pred Komarčo na koncu Kosove doline, ki ima to ime po zemljiškem lastniku. Dolina se za jezerom razcepi. Severni dol, po ka terem poteka steza na Viševnik, se slepo konča, južni k r ak pa se brez večjih vmesnih vzpetin nada l j u j e do Komarče. Med obema j e skalni greben, ki j e ponekod -prekrit z morenskim gruščem.

Jezero leži na prelomu, ki ga izdaja različni vpad skladov. V jugozahodnem skalnem pobočju vpadajo skladi za 25° proti 235°, v stenah nad meliščem na nasprotni s t rani doline pa imajo s k o r a j navpični skladi smer 198°. Močne prepoke so tik ob jezeru pri t. 1. Na južnem k r a j u jezera so skladi rahlo zvi jugani in blizu tam, med točko 5 in 6 na karti , sega do vode večji v r ša j podornega skalovja . Tu prečka dolino prečna prepoka, ki j e opazna tudi v stenah Jezer-

skega pogorju nad meliščem, ki sega še v jezero. Prepoka poteka vzporedno s Komarčo. Vkl jub razpokanosti in apneniški snovi ob-s ta ja jezero, ki ima na top. ka r tah n. v. 1319 m.

Kotan ja j e večidel v- kamnitem drobi r ju . Po vsem dnu so raz-treseni skalni balvani, ki na pl i tvinah g ledajo iz vode. Breg j e na jbo l j s t rm na južni strani med točko 1 in 7, k j e r je na bregu skalna stena in k j e r j e n a j m a n j š e zasipavanje. Severni breg je me-

Sl. 8. Črno ali Sedmo Triglavsko jezero ob srednji nizki vodi, fotografirano s severne strani Fo(o G,

lišče, ki sega do dna. Le v večjih globinah je dno med balvani izravnal mul j .

Zaradi okoliškega smrekovega gozda je videti jezero temno. Od tod ime? N e k a j štorov j a leži v dnu. Njihovo razpadanje domnevno znižuje vsebnost kisika v jezerski vodi, ki ga j e m a n j kot v ostalih Triglavskih jezerih, povečuje pa vsebnost humusa, ki dela vodo temnejšo.

Ker j e Črno jezero na jn iž j e od vseh Triglavskih, j e prvo pri vsakoletnih spremembah vodnega režima, prvo se spomladi od ta ja in prvo doseže poletno ogret je . Sedmega j u n i j a 1959 edino v n j e m ni bilo več snega in ledu, voda na površini j e imela 15,2° C pr i zračni temperaturi 14,8°. Vodna gladina j e bila 92,5 cm pod markaci jo , ki smo jo vsekali v skalo pr i točki 3 na kart i . Konec ju l i j a je vodna gladina padla na — 355 cm. Za jezero j e značilno veliko kolebanje vodne gladine. Svoječasno jezersko gladino nakazu je terasa na

JEZERO m

MEK1EN0 27. VII mi MERILA HMAKUSSie, LGAMS

f : PODVODNA SKALA

vzhodni strani jezera ob stezi, preden se od n j e odcepi pot na Pršivec. Je nad 10 m višja kot j e bila vodna gladina ob našem m e r j e n j u 27. j u l i j a 1959. Leta 1883 j e nekega dne jezerska gladina upadla v devetih urah za 2 m, naka r se j e spet dvigovala (2). Sodeč po na-črtu ing. Lučovnika (4) j e bila 29. j u n i j a 1934 za okoli 7 m višja kot konec j u l i j a 1959, ko smo namerili na jveč jo globino 13 m. Na istem načr tu ing. Lučovnika j e vrisano obrežje za 10. avgust 1934, ki se v glavnem u j e m a s s tan jem ob našem m e r j e n j u . Sedmo jezero j e med vsemi n a j b o l j toplo. Sedmega j u n i j a 1959, ko so bila prva Tri-glavska jezera še v snegu in ledu, j e imela površinska voda v Črnem jeze ru 15,2° C pri zračni temperatur i 14,8° C. Sedemindvajsetega ju-l i ja 1959 j e znašala tempera tura zraka 14,5, vode na površini pa 16,0° C. Do globine 5,8 m j e padla na 6,3° C, k j e r j e d o k a j stalna. Leta 1934 so našli na dnu 6,7° (4), konec ju l i j a 1959 pa 6,3° C.

Pretočne razmere niso znane. Znatno kolebanje gladine in visoke poletne temperature kažejo na slabo pretočnost. Ver je tno p r iha ja večina vode z melišča in se v kamni t i drobir spet odteka. Značilno je, da j e bila na pr imer 27. j u l i j a temperatura vode na dnu višja (6,7° C) kot v izviru Savice (5,5° C), k i izvira dobrih 500 m niže (v nad-morski višini 807 m).

SI. 9. Mlaka o Laštah, ki ji pravijo tudi Jezero v Laštah, poleti 1959 od SZ strani

Foto Gams

Ostale vodne kotanje v Dolini Triglavskih jezer

M l a k a v L a š t a h , znana pod imenom Jezero v Laštah, ima približno isto 11. vis. kot sosednji jezer i Jezero pod Vršacem in Rjavo jezero, ki s ta v istem dolu med Prehodavci in Zelenim jezerom. Na-h a j a se jugovzhodno pod Kočo na Prehodavcih v kotanj i , ki jo ločijo od sosednje morenski nasipi. Mlaka j e v kamnitem drob i r ju razen pri točki 1, k j e r j e obrežje skalno.

ttLAKA (JEZERO) VLASTAH

23. VII. 1959 Mffill I.6AMS

5 ™ 10 3om

Dne 7. j u n i j a 1959 mlake še ni bilo, k e r j e ko tan jo zakrival sneg. Še konec j u l i j a 1959 j e segalo snežišče do mlake med točkami 4, 5, 6 in 1. Voda j e bila globoka do 2 m in j e imela na površini 10° C.

N e k a j tednov po skopnenju snega se mlaka povsem presuši. Vse kaže, da se vanjo nateče voda iz okoliških snežišč in melišč in da počasi ponika v kamenit i drobir. Na obrež ju so znaki, da se dvigne voda še okoli 3 m više kot j e bila ob m e r j e n j u mlake s kompasom in merilnim trakom konec j u l i j a 1959. Lipovšek (6) šteje mlako med Triglavska jezera.

M l a k a p o d V r š a k i j e v podnožju Vršakov v dolu, k i j e na vzhodni strani že omenjenega morenskega grebena vzhodno od Zelenega jezera. Dol se končuje ob vrša ju skalovja izpod Hribaric. V njegovem dnu j e v grušču več kotanj . Le v eni, v t e j na koncu melišča in snežišča izpod Hribaric, se zadržuje voda.

MLAKA POD VfiSAK/

22 V/l. tW MEHU I GAMS

s 10. 20 JO m

Karta 10

SI. 10. Mlaka pod Vršaki (»Sneženo jezerce«), fotografirano 25. julija 1959 od SZ strani

Foto Gams

Dne 23. j u l i j a 1959 j e bila mlaka globoka do 1,2 m, čeprav je sneg še zapolnjeval severni del ko tan je in so snežene plošče plavale še po vsej severni polovici. Voda j e dotekala v mlako s severnega snežišča oziroma melišča pod nj im. Odtoka nismo ugotovili. Ver je tno ponika v kamenit i drobir. Podobno kot v Mlakah v Laštah se tudi ta posuši n e k a j tednov po skopnenju snega. Ob našem m e r j e n j u je imela voda 0,2° C pr i zračni temperatur i 5°.

SI. 11. Mlaka pri Utah z zahodne strani 25. julija 1959. Opazni sta dve višji obrežni terasi, kjer je več prsti in travja Foto Gams

M l a k a p r i U t a h j e med IV. jezerom in Močilcem v dolu, ki p r i h a j a izpod Vel. Špičja p ro t i JV k suhi dolini, po kater i po-teka steza od IV. jezera proti Koči pr i Triglavskih jezerih. Dno dola izpod Špičja j e vegasto zaradi zakraselosti in morenskega dro-b i r j a . Večji nasip j e SSZ od Mlake. Južno od n j e j e manjša peri-odična mlaka, ki j e bila ob našem m e r j e n j u suha in jo je izdajalo saino močvirno t r av j e in ravno dno iz humusne prsti.

Tudi ta mlaka je na stiku tankoplastovitih svetlosivih jurskih apnencev s kompaktnejš im apnencem na zahodu. Prvi j e razkrit blizu opuščene planine pri Utah, drugi pa zahodno od mlake, k j e r j e viden vpad skladov proti vzhodu, to re j h kontaktu, na katerem zadržuje morenski drobir vodni pretok v tla.

Dne 25. j u l i j a 1959 j e bila vodna ko tan ja dolga okoli 1() in široka okoli 5 m. Le pol metra vode j e bilo do dna, ki j e iz prsti in humus-

nega blata. Tudi kadar se voda presuši, o s t a j a jo mokrine, ki so bivališče mnogih pupkov.

M l a k i n a d M o č i l c e m sta zahodno nad Močilcem na skalni polici v dveh kotanjah . Severna ima trikotniški prečni profil s strmim vzhodnim bregom. Položnejši zahodni breg ima enak naklon kot proti vzhodu pada joč i skladi. V širokem dnu se nabere po kop-n e n j u snega stoječa voda, k i doteka tudi iz severnejšega studenca. Ko se presuši, os ta ja jo mokrine z močvirnim ras t jem.

N e k a j sto metrov južne j e j e ko tan ja z ravnim naplavnim dnom, ki j o r edke je zal i je voda. V zahodni polovici so aluvialni ponori. V dveh od n j ih j e bila ob naših ogledih konec j u l i j a 1959 pod hu-musno prs t jo razkri ta belkasta peščena ilovica-kreda. Pod n jo je ležala mastna temnosiva do modrikasta glina. Oba sedimenta sta jezerskega postanka. Jezero pa j e moglo imeti le 4—5 m globine, kol ikor j e visok skalni vzhodni breg.

K a l p o d p l a n i n o L o p u č n i c o je v začetnem delu dola v v. n e k a j pod 1530 m. Razmere so podobne tem pri mlaki zahodno od Močilca. Tudi tu j e v bližini večj i studenec, k j e r n a p a j a j o živino. V dnu kotanje , mimo ka te re vodi pot od Koče pri Triglavskih je-zerih proti Beli skali in Bogatinu, j e na debelo nasuta r j ava do rdečkasta ilovica, v kater i so- aluvialni požiralniki. Mlaka j e bila ob našem ogledu suha. Ker j e južno od n j e večji morenski nasip, mo-remo spričo obilice ilovice misliti na jezerski postanek le-te.

Krnska jezera*

Jezero D Lužnici

Vzhodno od B a tog niče (2163 m) se ob Pragu (2077 m) začenja dol, ki visi in se poglabl ja prot i JV. Njegovo jugozahodno pobočje j e večidel skalnato, nasprotno pa meliščno. Med Maselnikom (1906 m) in Škofiči (2012 m) se dol konča in tu se odpira v skalnem jugoza-hodnem pobočju pret rž je . Ob n j e m j e v koncu dola Jezero v Lužnici, ki ima po alt imetru n. v. 1775 m. Tuma (3, 32) pravi, da je »med Peski, Skril j em in Srednj im vrhom jezero Luža ali Lužnica«. Pa-s t i r j i iz soške strani, ki goni jo živino čez Prag na planino Pol je in do Krnskega jezera, imenu je jo Lužnico Malo jezero, ker pravi jo Krnskemu jezeru Veliko jezero.

Vzhodna polovica jezera se za jeda v melišče izpod Škofičev. Tu je breg močno razčlenjen, k e r so na bregu v vodi in na kopnem več metrov debeli skalni bloki. Strme j ša skalna obala je na SSZ in na

* Merila j ih je od 14. do 18. avgusta 1960 skupina, ki so jo sestavljali D. Košir, V. Gams in pisec. Vreme je bilo razmeroma hladno, delno oblačno z vmesnimi padavinami, visoka s redn ja voda. Jezera so mer j ena s kom-pasom, razdal je z merilnim trakom, globinske tempera ture z obračilnim termometrom.

1 E Z E R 0 V L U Z N I C I '

16. VIII. 1960.

0 2,S 50 m 1 1 1 1 i 1 1 1 • • |

ZJZ strani. Prot i zahodu j e jezero izbočeno, ob bregu j e s t r av jem porasla plitvina, ki pride ob visoki vodi pod vodo. Obseg jezera se tu močno spreminja . Ob zelo visoki vodi teče voda površinsko iz jezera skozi ozko skalno pret rž je , ki ima v dnu kameniti drobir . Ker j e dno p re t r ž j a k o m a j k a k meter nad jezerom ob srednj i vodi. se jezerska gladina ne dvigne več kot 1—2 m. Po močnem dežju v noči od 15. na 16. avgust 1960 je gladina narasla za 45 cm. T e d a j j e bilo od jezera do konca pre t rž ja , k j e r se površje prevesi proti planini Leskovici, okoli 20 m kopnega.

Karta 11

Ob m e r j e n j u nismo našli vodnih dotokov. Voda pr i teka ver je tno razpršeno izpod melišča. V skalnem ZJZ bregu sta dva odtoka pod vodno gladino. Vlivanja vode v razpoki ni videti, pač pa ga j e mo-goče slišati. Pred pre t rž jem ponika voda na več mestih v grušč in mestoma tudi v skalne odprtine. Višje, včasih suhe ponikve so v dnu majhn ih aluvialnih ponorov. Ver je tno odteka voda pod pre t rž jem proti planini Leskovici. Zaka j pod pre t rž jem j e skalna grapa, v kater i izvira potok včasih više, ob suši mnogo niže.

Dne 16. avgusta 1960 smo po dež ju namerili na jveč 10 m globine. Na na jg lobl jem mestu j e dno p rece j ravno, ker ga sestavlja sivkasti mulj . Drugod so globine, posebno na JZ in Z strani, zaradi podvodnih skal zelo neenakomerne. Na površini j e imela voda 3,3°, v globini 7.9 m pa 4°. HomoteTmija j e vladala od 6 m navzdol.

Vse kaže, da j e veči del jezerske ko tan je v živi skali. Zaka j j e tu apnenec vododržen, ni znano. Nad jezerom j e v pobočju Masel-nika razkri t rdečkast, na videz peščenjakast apnenec, k i se po jav l j a tudi pri nekaterih drugih alpskih jezerih. Morda j e vložen tudi v dnu ko tan je in tam skupno z morenskim drobi r jem zadržuje vodni pretok.

Jezersko kotanjo j e mogel izoblikovati v pleistocenu ledenik, k i j e p r iha ja l izpod Praga in se j e v Lužnici zagozdil ter ril skozi pret rž je . Splošno u m i k a n j e ledenika se j e v Lužnici na jb rž za da l j časa ustavilo. Tako moramo računati tudi s povečano korozi jo vode, ki jo j e da ja lo topljen j e ledu.

Krnsko jezero

Tuma ga imenuje Jezero na Po l ju (3, 52), pas t i r j i na Pol ju pa mu pravi jo Veliko jezero. Tako mu pravi jo tudi Lepenci, kater ih paša mej i s Sočani blizu vzhodnega k r a j a jezera. Nj im pa pomeni Malo jezero Jezero pod Monturo. Ker pa se j e v turistični l i teraturi že povsem udomačilo' ime Krnsko jezero, os ta jamo pri n jem.

Krnsko jezero j e n a j v e č j e v naših visokih Alpah. Je v n. v. 1383 m, dolgo j e 370—380 m in široko do 150 m. Leži v dolu, ki se izpod Krna n a d a l j u j e prot i SV in nima ravnega dna. Prvo< stopnjo pomeni planina Na pol ju . Na pašniškem svetu okoli planine so pod večjimi j a r k i sveži čelni morenski nasipi. Po umiku ledenikov j e Na pol ju bilo ver je tno jezero, k i so ga hudourniki k a j kmalu pre-plavili z gruščem in izoblikovali današnjo ravnico. Kadar se topi sneg in po deževju, teče po naplavini potok do nasprotnega skalnega brega, v katerega ponika.

Pod Pol jem j e skalna stena, izpod katere se pahljačasto širi gruščnafa ravnica. Po n j e j pr i teka izpod Smohor ja hudournik, ki širi delto v jugozahodno jezero. Zaradi nizke obale se tu obseg jezera skladno z vodostajem močno spreminja . Ves južni jezerski breg je strm, ker sega tu v jezero melišče izpod Smohorja. Planinska transverzala j e spel jana po n jem. Severno od jezera j e pobočje pod

KRNSKO JEZERO n. VIII. 1960

° . . 5O mm I — i — . — . — I — I — , — I — — I

magnetni

hribom Lemežem večidel skalnato in sredi segajo do obale prepadne skale, ob kater ih se jezero n a j b o l j zoži. V severovzhodnem oglu sega do jezera melišče, v jugovzhodnem k r a j u pa stoj i kakih 10 m visoka grbina iz rdečih plastovitih apnencev. Med n jo in severnim pobočjem dola j e suhi dol, ki vodi proti planini Dupl je .

Jezero j e oblikovno- podobno Bohinjskemu, ki j e desetkrat dal jše in širše. Na jveč je globine so v zahodnem in vzhodnem k r a j u , k j e r j e jezero širše kot v sredi med meliščem izpod Šmohorja in Lemežem. Dne 17. avgusta 1960 smo nameril i na jveč jo globino 17,6 m v vzhodni polovici. Pod 12 m j e jezersko dno v m u l j u p rece j izravnano, nato pa se hitro dviga na vse strani, tudi proti jugozahodu m severovzhodu, k j e r j e ob bregu široka plitvina. V severozahodnem koncu vzbuja pozornost samostojna ko tan ja z globino do 7 m. Morebiti j e ostala po morenski akumulaci j i ali pa izvira v n jenem dnu voda.

Že v globinah 2—4m se začenja v dnu mul j , ki ga j e globlje vedno več.

Jezero nedvomno n a p a j a j o melišča na jugozahodni strani, ob visoki vodi pa tudi hudourniki izpod planine Polje. Sklenjenih pod-zemeljskih dotokov nismo našli, čeprav so ver je tni . Dva večja od-toka sta na vzhodni strani. P rv i j e v VJV oglu pod vodno gladino in ga izdaja širša kotanja , v katero stalno ponika voda. Ob srednj i in visoki vodi — s lednja je kot pri vseh visokogorskih jezerih po skopnenju snega — se voda površinsko odteka po strugi, v kater i že po 4 m toka doseže podnožje omenjene grbine in t a m k a j teče v jamo-. Ob nižjem vodostaju površinski odtok prestane.

Ob m e r j e n j u j e vladala homotermija pod 9 m globine. Više j e tempera tura vode postopoma naraščala in je bila zaradi hladnega vremena y v rhnj ih dveh metr ih enaka (okoli 12,6°), za to dobo raz-meroma nizka.

Jezero pod Monturo

Pas t i r j i mu pravi jo tudi Malo jezero, v nasprot ju z Velikim, Krnskim jezerom. V turistični rabi udomačeno ime Dupel j sko jezero j e v toliko neprimerno, ker jezero ni tik pr i planini Dupl je . Tik pod n jo je manjša , le dobrih 10 m dolga doka j stalna vodna kotanja , ki p r e j zasluži ime mlake kot jezera. Turist, ki ne ve za obe vodni kotanj i , bi lahko imel to mlako za Dupel jsko jezero.

Jezero pod vrhom Monturo (1951 m) leži v istem dolu kot Krnsko jezero-, in sicer v n jegovem severozahodnem koncu v n. v. 1260 m, k j e r se začne dno hi t ro dvigati. Nada l j evan je v večji višini je suha dolina med V. Babo in Debeljakoni , po kateri poteka pot proti Lepeni.

Blizu planine Dupl je j e dno dola razdel jeno v dve dolinici. V severni vlada skalnat , grbinast svet z neizrazitimi morenami, v južni pa j e dno tu in tam ravno, zapolnjeno z drobi r jem, mestoma

JEZERO POD MONTURO (DUPELJSKO JEZERO)

14.8. 1960.

močvirno in poraščeno z visokim t ravjem. Ver je tno so bila tu po umiku zadnjega ledenika manjša jezerca. Med dolinicama j e skalna grbina, v kater i so mestoma razkrit i rdečkasti, navidezno peščenja-kasti apnenci. Pod vzhodnim koncem grbine j e Jezero pod Monturo.

Jezerce zavzema dno širše kotanje . Na vzhodu mej i na melišče, ki se spušča v jezero izpod Monture. Skalni drobir vlada v dnu in na vsem ostalem obrobju, vendar le plitvo prekr iva skalno osnovo.

15' 227

Jezero j e plitvo in majhno, vendar stalno. Dne 14. avgusta 1960 j e znašala na jveč ja globina 3,6 m. Znaki pa so, da upade še za kak meter.

V jezerski ko tan j i ni strmih bregov. Dno poraščajo zelene alge. Jezero začne nas ta ja t i v poznem po le t ju na snegu, ki ga vetrovi obilo nametejo. Voda pri teka tudi po skopnenju snega izpod melišča in v izvirku na JJV bregu. Ob meri tvi sicer nismo mogli ugotoviti sklenjenih odtokov. Ker pa ima v zahodni polovici jezera nedaleč od brega manj ša ko tan ja obliko požiralnika, h ka teremu vodijo struge, j e verjetno, da ima tudi sklenjeni odtok pod vodno- gladino.

Zaradi plitve vode n jena temperatura zelo koleba o-d dneva do dneva. Dne 14. avgusta 1960 j e znašala temperatura izvirka na JJV bregu 4,3°, na jezerski gladini ob zračni temperatur i 9,50° pa 6,4°, v globini 3 m pa 4,7°. Tik ob dnu, v globini 3,6 m, je bila malce višja, 5,6° C.

Jezerska kotanja je oblikovno podobna številnim drugim kota-njam, iz kater ih se poleti umakne večje snežišče. Niso znani vzroki, z a k a j j e vododržna. Po plitkosti in močnem kolebanju obsega spo-minja še n a j b o l j na III. Triglavsko jezero.

Kriška jezera*

se n a h a j a j o na Kriških podih. Imena za jezera niso ustal jena. Uporab l j a jo imena Prvo, Drugo in T r e t j e Kriško jezero, pr i tem pa ni enotnosti, pr i katerem jezeru začnejo šteti. Bad ju ra (9, 223) ime-n u j e -prvo na jv i š j e jezero pod Križem (2410 m), t rentarskim pastir-jem, ki gonijo na pašo na Kriške pode, pa j e p rvo na poti na jn iž j e jezero. Turna (3, 39) imenuje spodnje jezero I. Križko jezero ali Jezero po-d Šplevto. Zadnje ime ni povsem primerno, ker j e po pri-povedovanju past i r jev med Šplevto in Pihavcem v večji meliščni ko tan j i Jezero pod Šplevto, ki nastane ob kopnenju snega in t r a j a le n e k a j tednov. Bolj pr imerna -so imena Spodnje Kriško in Zgornje Kriško jezero, ki so tudi na kar t i Jul i jskih Alp v merilu 1 : 75.000. Ker bi morali ti dve oznaki dopolniti še z umetnim imenom Srednje Kriško jezero, ra jš i uporab l jamo oznake t rentarskih pas t i r jev , ki p rav i jo »Jezero pri studencu«, »Jezero pod Grivo« in »Jezero pod Križem«.

* Osnovne meritve je izvršila pri Jezeru pri studencu in Jezeru pod Križem od 17. do 19. avgusta 1960 skupina s člani D.Košir , V. Gams in pisec. Smeri so mer j ene s kompasom, razdal je z merilnim trakom, vodne tempera ture z obračilnim termometrom. Vreme je bilo delno oblačno, hladno, visoka voda. Ker je bilo Jezero pod Grivo t e d a j še pod snegom, smo ga izmerili 3. septembra 1961 (V. Gams in pisec), ter ob t e j pril iki izmerili t empera ture še pr i ostalih dveh jezerih. Ta čas so bila še vsa jezera brez snega.

Jezero pri studencu

Jezero zavzema na jn iž j i del krnice, ki j e med Šplevto in vzpeti-nami vzhodno od Grive. V to kotanjo segajo obsežna melišča, zgoraj s Pihavca, spodaj s šplevte. Od jezera v n. v. 1880 m (po altimetru)

SI. 12. Jezero pri studencu ali Spodnje Kriško jezero, fotografirano 2. septembra 1961 s severa. Zgoraj iznad jezera stadialne morene, ki segajo

do roba Kriških podov l 'oto Gams

do roba, s kater im se površ je Kriških podov strmo pregane proti dolini Zadnjice, j e le dobrih 40 m sveta, s kater im se ko tan ja odpira na JZ. Tu se vrsti jo stadialni morenski nasipi ledenika izpod Pi-havca. Ne more jo pa bi t i vzrok recentne zajezitve vode, ka j t i na JZ strani jezera p r iha ja povsod na površ je skala. Tik pod že omenjenim robom Kriških podov j e živoskalni studenec, ki izvira po naših me-ritvah okoli 3 m niže od jezerske gladine. Od leta 1%0 j e zaje t v korito, n jegova voda pa se niže kmalu izgubi v tla in se nato za kra tek čas še enkra t prikaže.

J E Z E R O PRI STUDENCU

(SPODNJE KRIŠKO JEZERO)

18. VIII. 1960.

V vso s e v e r n o po lov ico j e z e r a s e g a j o m e l i š č a in g r u š č n a t i d r o b i r j e na b r e g u t u d i d r u g o d , r a z e n n a J JZ s t r a n i p o d Šp lev to , k j e r sega s t r m o s k a l o v j e n e p o s r e d n o v j e z e r o . N a j b r ž z a r a d i m o r e n s k i h n a -s i p o v a l i z a r a d i n a s i p a n j a d r o b i r j a , k i se poz imi s snež i ščem v r e d p r e s t a v i g l o b o k o v j e z e r s k o k o t a n j o , g l o b i n e j e z e r a ne n a r a š č a j o

enakomerno od bregov proti sredini. Po vsem dnu vlada grušč. Večji skalnati bloki so posebno na JJV in na ZSZ strani. Izmerili smo na j -večjo globino 9,5 m.

Jezerska gladina ver je tno ne koleba več kot 1—2 m. Po dežju v noči od 18. na 19. avgust 1961 j e narasla za 35 cm. Ker je bil 18. av-gusta 1960 sneg še na vsem SSV bregu, j e znašala temperatura povr-šinske vode 1—2 m od snežišča 6,0°, v globini 7 m pa 4,4°. Na na-sprotnem, južnem bregu je imela voda na površini 6,8°. Dne 3.sep-tembra 1961 j e imela voda na površini pod skalnim bregom ob 19h

14,8°, v globini 1 m pa 13,4°. Celokupna trdota j e t eda j • znašala 3,8° NT.

Studenec, po katerem ima jezero v domači govorici ime, dobiva vodo tudi od drugod in ne samo iz jezera. Na to bi kazala naslednja m e r j e n j a . Dne 18. avgusta 1960 j e imel temperaturo 4,3°, to re j man j kot je znašala temperatura v dnu jezera, 3. septembra 1961 pa 5,8", celokupna trdota pa j e bila 4,4° NT. Razlike med n j im in jezerom so t eda j znatne.

Jezero pr i s tudencu j e na j tople jše med Kriškimi in j e edino primerno za kopan je ob posebno lepem vremenu.

Jezero pod Grivo

V turistični l i te ra tur i j e znano pod imenom Drugo Kriško jezero. Leži pod vzpetino Grivo- na SV strani. Griva, na kater i stoji v n. v. 2052 m Pogačnikov dom na Kriških podih, j e v osnovi skalna, v ovršju pa jo prekr iva morenski drobir. Med n j o in Križem ter njegovim izrastkom proti V j e več sto metrov dolga in po oceni kakih 70 m globoka živoskalna kotanja . Njeno dno se poglablja v glavnem proti JZ, to j e pod Grivo, ki se dv igu je strmo, mestoma s prepadnimi stenami. V severni polovici ko tan je se v manjš ih jamah stalno za-d r ž u j e sneg. Včasih se nabere tudi v severnem delu mlaka, ki jo ne-kater i turis t i imenuje jo »četrto Kriško jezero«. Je k ra tko t r a j en pojav in ne zasluži imena jezera, posebno, ker ne nastopi vsako leto.

Jezero zavzema na jn i ž j e dno ko tan je tik pod Grivo. Kotanjo pozimi na debelo zamede sneg in v n j e m se v poznem pole t ju prične nabirati voda. Med vsemi slovenskimi alpskimi jezer i se začne n a j -kasne je in nekatero jesen sneg in led ne izgineta povsem iz jezera. Ko smo konec avgusta 1960 meril i ostala Kriška jezera, se je na snegu pod Grivo šele začela tvoriti ma jhna mlaka. Ob m e r j e n j u dne 3. septembra 1961 ni bilo snega ne v jezeru in ne na njegovih bregovih. Le nad vzhodnim bregom j e bilo manjše snežišče na t amka j šn j em melišču. Ker se jezero pod Grivo na jkasne je znebi snega, j e od vseh kr iških na jh ladnejše . Hladno ostaja tudi zaradi temperaturnega obrata, ki se jav l ja v kotanj i še potem, ko skopni sneg. Dne 3. septembra 1961 j e ob jasnem, čez dan sončnem vremenu znašala zračna tempera tura ob 6.30h ob jezeru 4,8°, sredi severnega pobočja Grive 6,4, nekoliko više 7,2 in na prehodu čez Grivo vzhodno

SITUACtJSKA SKICA

Karta 15

SI. 15. Kotanja severno od Grive, na kateri stoji Pogačnikov dom Temna lisa v dnu je Jezero pod Grivo, fotograf irano 2. septembra 1961 od i V

Foto Gams

od Pogačnikovega doma 8,2° C. Ko j e okoli osme ure posijalo sonce v kotanjo, so se temperature izenačile.

Na vsem bregu sega v jezero- melišče, razen na SV strani, k j e r se iz jezera dv igu je skala in k j e r j e slab s t r e l j a j od jezera večji rno-renski nasip, edini porasel s travo. Skora j na vsem bregu je neka j metrov široka gruščnata ravnica, k j e r so bili sledovi višje jezerske gladine. Les j e voda odložila še kake pol metra nad tedanjo gladino.

Po pr ipovedovanju planincev gladina ne upade znatno niže kot j e bila ob času mer j en j a .

Vsa ko tan ja j e v grušču, ki j e le v na jveč j ih globinah prekri t z mul jem, vendar ne tako debelo, da ne bi iz n jega molele večje skale. Bregovi so položni, osrednja dnika j e sko ra j ravna in tam so na-merili na jveč jo globino 7,8 m. Toplo in sončno- vreme je v rhn jo vodo segrelo. Temperatura vode j e do globine 5 m padala povprečno za 0,2° C/m, niže pa j e vladala homotermija 2,4° C. Tolike diference so možne le na dnu kotanje , k j e r j e vetrovnost manjša.

Celokupna trdota jezerske vode j e znašala na površini 15 mg/l. ka r je n a j m a n j od jezer, k j e r smo merili kemizem.

Nismo našli sklenjenega odtoka ne dotoka.

Jezersko kotanjo so očitno izoblikovali isti činitelj i kot vso ko tan jo ob Grivi. Te pa do sedanje globine ni mogel izdolbsti lede-nik, ka j t i ledene gmote so na dnu morale mirovati in so se lahko odtekale le v rhn je plasti. Te so obrusile stene, v katerih je v skla-dovitih apnencih vse polno jam. Imajo najčešče 1—2 m širok l i jakast okrogli vhod in se kmalu zožijo na 1 m in manj . Nekatere imajo okrogli prečni profil do drugega vhoda, druge pa se n a d a l j u j e j o v

SI. 14. Jezero pod Grivo ali Drugo Kriško jezero od blizu s severne strani 2. septembra 1961

Foto Gams

šp ran je in jezike med skladi. Ver je tno jih je napravila voda, ki se je na boku odtekala z ledenika.

Če teda j izključimo ledeniško erozijo pri poglobitvi kotanje do sedanj ih globin, ostane predvsem korozi ja vode, ki jo je nekda j da ja lo top l jen je ledu in danes snega. Pod stalnimi snežišči j e skala vlažna vse polet je, kar tudi pospešuje korozijo. Posebno na zgornjih Kriških podih j e vse polno jam, v katerih ostaja sneg do druge jeseni.

Jezero pod Križem

Z nadmorsko višino 2154 m (7) je na jv iš je jezero v naših Alpah. Leži v krnici na zgornjih Kriških podili med Gubnom, Kriškim ro-bom in Križem. S teh pobočij segajo v jezero v vsej severni polovici melišča, ki j ih pozimi in še pozno v polet je prekr iva sneg. Ob mer-

J E Z E R O POD K R I Ž E M

19. VIII. 1960.

j e n j u a v g u s t a 1960 j e s e g a l s n e g v j e z e r o š e n a v s e j s e v e r o v z h o d n i s t r a n i , k j e r z a t o n a k a r t i b r e g n i v r i s a n p o v s e m t o č n o . N a j u ž n i s t r a n i s e g a d o j e z e r a s k a l n o , l e 2—3 m v i š j e p o v r š j e , k i j e l e d e n i š k o z g l a j e n o m se p o č a s i s p u š č a p r o t i j u g u , to j e p r o t i k o t a n j i z j e z e r o m p o d G r i v o . S e v e r n a m e l i š č n a s t r a n j e z e r a j e d o t o č n a , j u ž n a s k a l n a p a o d t o č n a . N a j u g o v z h o d n i s t r a n i se o d p i r a v s k a l n i b r e g j a m a , v

katero se odteka voda v gladini jezera. V podzemlju ji j e mogoče slediti še n e k a j metrov, ko teče več ali m a n j vodoravno. Po izjavi oskrbnika Pogačnikovega doma tov. Pol janska je leta 1933 ing. Kna-felc barva l vodni odtok iz jezera. Po treh dneh se j e barvana voda pojavila v Krnici. Po isti izjavi b a r v a n j e Jezera pod Grivo in Jezera pr i Studencu ni uspelo.

Jama, v ka te ro se odteka jezero, je nastala ob prelomnici, ki j e vidna tudi na obrežnem skalovju. V pobočju Kriškega roba j e

SI. 15. Zgornji Kriški podi s krnico med Gubnom (sredi), Kriško steno in Križem (desno). Pod melišči se komaj vidi jezerska gladina

Foto 3. sep tembra 1961, Gams

severno od jezera več prelomnic, ki se nada l ju j e jo v jezersko kota-njo. Vendar ta vk l jub temu drži vodo, ker j o zapo ln ju je kamnit i drobir .

Jezersko dno se od bregov le počasi poglablja in doseže 9,6 m globine. Edino v večjih globinah j e dno peščenato, sicer pa gru-ščasto.

Ker je vodni odtok v gladini jezera, se dobro zadržu je v nižj ih legah hladna voda in temperaturni gradienti so nadpovprečni. Dne 19. avgusta 1960, ko so plavale po jezeru še razlomljene ledene in snežene plošče ter j e segal sneg še na širokem obrežju v vodo, j e vladala v jezeru homotermija 0,8° do blizu dna, k j e r je bila temperatura 2,3°. Dne 3. septembra 1961 j e temperatura vode z glo-bino postopoma padala do 7 m, k j e r j e bila 5,1°, niže pa 4.6". Ta dan j e bila gladina za 40 cm višja kot leto poprej .

Celokupna trdota j e znašala 25 mg/1, pr i temperaturi zraka 11,2° pa j e imela voda 3. septembra 1961 na vrhu 15,2°. Sonce more t eda j p rece j segreti v rhn jo vodo.

Nekaj skupnih značilnosti visokogorskih jezer v Julijskih Alpah

Vsa omenjena jezera ležijo v visokogorskem kraškem svetu v apnencih. To pa zahteva razlago ne samo, kako j e jezerska ko tan ja nastala, ampak tudi vzroke, z aka j v n j ih voda ostaja na površju . Zaka j podobnih vrtač, uval in dolov, kot so jezerske kotanje , j e v okolici obravnavanih jezer veliko in nimamo razloga, da bi za nj ihov nastanek iskali drugih vzrokov k 0 t so bili t i pr i nastanku jezerskih ko tan j . Upoštevati moramo vsa j tri preoblikovalne procese, erozi jo (korozijo) ledenikov, pospešeno korozijo padavinske vode in pospe-šeno korozi jo snežnice na koncu nekdanj ih ledenikov in nekdanj ih in sedanj ih snežišč. Vsi t r i j e povzročajo raznosmerni strmec in zato j ih j e toliko- teže ločiti. Vzemimo ko tan jo Dvojnega Triglavskega jezera. Da jo j e preoblikoval ledenik, pr iča jo ledeniško zglajene skale tik pr i Koči pri Triglavskih jezerih. Skupno z Močilcem ima podobo, ki j e na krasu običajna: v območju dotoka j e dolinasta, v območju požiralnikov pa se razširi. Kakor se nam zdi pospešena ko-rozi ja v območju večjih vodnih pretokov razumlj iva, v kraški lite-ra tur i ni dovolj dokazana tudi na koncu večjih in t r a jne j š ih snežišč in melišč. Z n j i j u se vse leto-, posebno obilno pa ob topi j en j u snega, odceja voda, ki pospešeno korodira. O tem nas prepr iča jo številne konte, ki so na koncih stalnejših snežišč pod stenami Malega Tri-glava, Na prodih za kočo Planiko, pr i Kalvar i j i in drugod. Po-večani vodni pretok pospešuje korozijo tudi na koncu ledenika, k j e r na s t a j a jo brezna, kot na pr imer Triglavsko. Ni brez pomena za na-stanek k o t a n j dejstvo, da sega jo v vsa jezera pozimi snežišča, poleti melišča. Edina izjema j e T re t j e Triglavsko ali Zeleno jezero, ki nima prave živoskalne kotanje .

Vzroke za vododržnost k o t a n j moremo iskati v posebnih petro-grafskih lastnostih in akumulac i j i d rob i r j a . V Dolini Triglavskih jezer ležijo vsa jezera od I. do VI. na kontakt ih z jurskimi drobno-plastovitimi skrilavo-peščenimi skladi, na k a r sta opozorila že Koss-mat (21, 99) in Melik (5 a, 58). Rdečkasti, navidezno peščenjakast i vložki so omenjeni pr i Jezeru v Lužnici, Krnskem jezeru, Jezeru pod Monturo. Morebiti so taki vložki tudi v bl ižnj ih jezerskih kotanjah , k j e r zavira jo odtok.

Dosledno v vseh jezerskih ko tan jah j e kamnit i drobir , ki so ga odložili ledeniki ali prileti po snežišču, ko ta spomladi sega daleč v jezero. Grobost njegovih zrn zavisi tudi od petrografske sestave. Kameniti drobir, nastal iz ju rsk ih skladov v Dolini Triglavskih jezer, j e drobnejši , zato bo l j tesni vodni pretok v tla, k j e r so spričo omenjenih petrografskih lastnosti i tak manjše razpoke v skali.

Vodni pretok v jezerih j e tu bol j , tani m a n j poudar jeno kraški. V drugem, t re t j em in četrtem Triglavskem jezeru poni-ka voda v kameniti drobir, v prvem, petem in šestem Triglavskem, v Jezeru pod Križem, v Jezeru pri studencu, Jezeru v Lužnici in domnevno v Jezeru pod Monturo pa v skalne razpoke. Pr i vseh j e izražena domneva, da pr i teka voda tudi ali samo z melišča in snežišča, kot

mino v LUZNICI 1 CZ EDO POD KPIZEM19. VIII. 1960 '4 Vtt 1960 ct WKk

OblOh

\ 0 12 3*56» temperaturo

71ZCP0 POD MNTUPO H. m 1960 ob 'i*

r / s.

0 1 J 3 4 5 6 7-

KRNSKO JEZERO 27. VIII. 196O ob tSh

r / T

-f t

VII. TPI6LAVSK0 7CZCUO 27. VIII. 19S9 atlih

/

1 1 01 2 ) i567g9 fOU13Ht*15 ' 0 1 7 l i S 6 7 8 9 10 11 17 13 U 15 10*

Karta 18. Temperaturne razmere o nekaterih jezerih

podtalnica, k i j e pri iztoku v jezero že očiščena plavja , peska in proda. To ima velik pomen za ohrani tev jezer. Če bi pr i tekala voda površinsko, bi pri toki ko t an j e kmalu zasuli. Za visokogorska jezerca ve l ja tako le v zelo omiljeni obliki trditev, k i so jo zapisali pri proučevanju Blejskega jezera in po kater i so vsa jezera zapisana skora j šn jemu s t a ran ju in propadu, tista, ki imajo površinski dotok, zaradi akumulac i je proda, ona brez n jega pa zaradi evt rof i je (11, 55). Vsa manjša jezera imajo dobro aeracijo, ki so jo dokazala naša m e r j e n j a O v Triglavskih jezerih, tudi v Velikem Triglavskem jezeru. Pospešuje jo jo tudi zapolnitev kotan j s snegom pozimi, dobra pretočnost in slaba biološka aktivnost.

Nas ledn ja tabela p r i k a z u j e u p a d a n j e t empera tu r od gladine do dna v času m e r j e n j a .

N. v. N a j v e č j a T e m p e r a t u r a Jezero v metr ih globina v 111 na površini na dn

I. Triglavsko 1 9 9 3 5 ? 0 ,7 1,5 II. Triglavsko 2 0 0 2 10,2 6 ,1 5 ,0

III. Triglavsko 1983 2 — . — IV. Triglavsko 1830 14,9 9 ,3 4 ,5 V. Triglavsko 1669 7,9 9 , 3 4 ,5

VI. Triglavsko 1 6 6 9 ' 5 ,9 12,0 6 ,3 VII. Triglavsko 1325 6 ,1 16,0 6 ,3 Jezero v Lužnici 1775 ? 10 3 ,3 4 ,0 Krnsko jezero 1383 17,6 12,6 5 ,4 Jezero pod Monturo . . . . . 1 9 5 1 3,6 6,4 5 ,6 Kriško jezero pri Studencu . . 1880 9 ,5 6,0 4 ,4 Jezero pod Grivo 7 7,8 10,3 2 , 4 Jezero pod Križem . . . . 2 1 5 4 9 ,6 0 , 8 2 ,3

Ker t empera tu rn i in globinski poda tk i ne i zv i r a jo iz istega časa. ne d o v o l j u j e j o medsebojne p r imer j ave . Rahel naras t t empera tu re t ik p r i dnu jezera , ki so ga ugotovili že v Ble j skem in Bohin jskem j eze ru (10, s tr . 106 in 113), smo našl i v Jezeru pod Monturo, v Jezeru v Lužnici in v Jezeru p r i Studencu.

Karbona tna t rdota j eze r sk ih voda j e razmeroma nizka, na jveč-kra t med 20 in 40mg/ l . Pr i Triglavskih jezer ih rahlo in nesk len jeno raste od Prvega do Sedmega jezera , to j e sk ladno z z ma n j š e v a n j e m nadmorske višine, povečevan jem biološke akt ivnost i in morebi t i po-rastom parcia lnega p r i t i ska CO a .

D a bi spoznali hi trost p r i d o b i v a n j a ka rbona tne trdote, smo kemično anal iz i ra l i snežnico, ki j e p r i t ek la v I. Tr ig lavsko jezero. Od izpod snega j e tekla po goli apneniški površini v žlebu okoli 40 m, za k a r j e potrebovala okoli 4 minute . Razl ike v kemizmu vode, za je te na p re toku izpod snežišča, in to po 4 0 m toka, so nas ledn je : pH zgora j 7,6, s p o d a j 7,4. C a O 22,65 in 27,33 mg/ l , MgO 6,29 oziroma 6,22, totalna t rdo ta 31,4 in 31,9 mg/l, k a r b o n a t n a t rdota 27,2 in 29,9 mg/l . Naras t k a r b o n a t n e -trdote od 2,27 na 2,29° NT osvetli re-centno rast žlebičev pod snežišči.

Zanimiv j e naras t k a r b o n a t n e t rdote v Savici^ ki teče od izvira do izliva v Bohinjsko j eze ro turbulentno , s k r a j a pa celo pada v znameni tem slapu. Na t e j poti se j e 27. j u l i j a 1959 segrela od 5,5° C na izviru na 8,8" pr i izl ivu v jezero, kisik se j e povečal, p rav tako tudi k a r b o n a t n a t rdota od 3,34 na 3,94° NT. Vsebnost C a O se j e povečala predvsem od s lapa do j eze ra , in sicer od 31,85 na 33,21 mg/ l , zelo malo pa od izvira do konca slapa. Sk len jen i vodni tok med hi t r im tekom tudi t u k a j ne korodi ra .

Na obrež ju j e v območju letnega k o l e b a n j a in va lovan ja videti lepe koroz i j ske žlebiče posebno pr i D v o j n e m (glej fo togra f i jo

št. 7) in VII. Triglavskem jezeru. T u k a j š n j a korozi ja more biti v zvezi z larvami, ki ponekod v s t rn jeni vrsti označujejo- višje vodo-staje . Da so namreč biološki činitelj i važni za korozijo, p r i ča jo razmeroma nizke trdote voda v neporaščenih Alpah, za katere do-mnevno ne moremo trditi, da niso relativno zasičene. So približno t r ikra t manjše od trdote vode na nizkem krasu. Čeprav pade v Juli j-skih Alpah približno dvakra t več padavin, znaša celotna korozija apneniške gmote še vedno m a n j kot na nizkem krasu.

Pohorska jezerca

Ribniško jezerje

Ribniško močvirje j e v pobočju Ribniškega vrha (1538111, med domačini tudi Ribniško sedlo in Jezerski vrh imenovan), na jveč v n. v. okoli 1500111. Nekda j j e bi lo obsežnejše. Na VJV pobočju so plitvi, okoli 1 m globoki j a rk i , ki se navzdol združuje jo . Ker ne

RIBNIŠKA 7EZERA POLETI 1958

o 10 20 30 U m

Karia 19

sledijo dosledno strmcu pobočja, j ih moramo smatrat i za umetne odvodne j a rke , ki so zarasli.

Ribniško j eze r j e se n a h a j a na VSV s t rani hriba na šiioki terasi v n. v. 1490—1500 m, ki j o j e j a r ek s severne s t rani rahlo oddelil od vrha, tako da ima videz samostojne kope. Le na jugozahodu p reha ja terasa tako v pobočje, da lahko spre jema talno vodo z vrha. Ker pa jezerca niso tik pod pobočjem, moramo sklepati, da se v jezercih zadržu je lokalno nabrana padavinska in talna voda.

SI. 16. Ribniško jezero, fotografirano 28. julija 1959. od zahoda Foto Gams

Turisti poznajo le Ribniško jezero, čeprav je že Koprivnik (12, 3, str. 49) zapisal, da sta »na južni strani jezera 2 okenci, v jezeru pa 2 zelena otočka«. De jansko so okenca tri (glej karto!) in so tako velika, kot so manjša jezerca na Planiki. Če t amka j šn j im pravimo jezera, zaslužijo to ime tudi t uka j šn j a . Le severno od zahodnega konca Ribniškega jezera j e tako ma jhna kotanja , da ne zasluži imena jezera, ampak okenca.

Ves plani svet Ribniškega j e z e r j a porašča grmičevnato borovje, ki p reha ja v gozd tam, k j e r se poveča strmina. Ker j e prehod iz grmičevja v gozd neposreden, brez drevesne meje , tu še ne more bit i kl imatska gozdna meja .

Ribniško jezero j e dolgo 84 in široko do 40m. Borovje sega do južnega brega, sicer j e neposredno ob jezeru s t r av jem poraslo močvirje. Globina j e enakomerna, 60—100 cm. Dno j e poraslo z

16 Geografsk i zbornik 241

mahom, ki sega ponekod do bl izu vodne gladine. Ker j e m a h o v j e gosto in dno v m u l j u mehko, j e z greziloin težko določiti točne glo-bine. V vzhodni polici sta dva »otočka«, to j e z mahom poraslo kopno, ki j u omenja že Kopr ivnik (12, 49). Pozimi žamete jezero sneg.* Kopr ivnik tudi omenja , da j e j e ze ro »kakih 80 m dolgo in blizu 40 m široko«, ka r se s t r in ja z mer i tvami poleti leta 1959, ko so bila to in vsa ostala jezerca na Ribniškem in Šent lov renskem j e z e r j u i zmer jena s kompasom in meri lnim t rakom. Razl ika j e le v površini, ki jo Ko-pr ivnik n a v a j a 32 arov, po kar t i pa znaša 48 arov.

V oddal jenost i 17—43 m so na jugozahodni s t rani t r i jezerca d o k a j okrogle oblike, s p remerom okoli 10 m. Skr i ta so v bo rov ju in zato pri pogledu recimo z Ribniškega vrha niso vidna. Nj ihova glo-bina znaša okoli I m , t o r e j nekol iko več kot pr i mnogo večjem Rib-niškem jezeru . Sicer pa ima jo iste lastnosti.

Z vr t inami pri južnem bregu Ribniškega jezera septembra 1956 so ugotovili nas lednjo sestavo tal :

0—1 m si s led i jo navzdol: rast l inska plast šotnih mahov in rast-linskih korenin, r j a v a šota. r j a v o šotno blato-, lesnata in mahovinska šota.

1—2 m šota r j a v e do sve t lo r j ave barve. 200—210 do 230 cm črno humusno šotno blato. 240—300 cm r u m e n o r j a v do r jav pesek. Sledi t rdna podlaga. Šote so organski sediment b a r j a , glinaste peske od 240—300 cm

globine pa n a j bi po m n e n j u A. Budnar -Tregubove nanesla voda v vdolbine in kotl ine (13, 209, 214).

Melik n a v a j a pri opisu Ribniškega j eze ra : »Toda ne more biti dvoma, da so b a r j a z jezer i tu nastala kot učinek d i luvia lne polede-nitve: ob vrheh so se v položnih legah razvili k r a tk i bočni ledeniki in pod n j imi so se izoblikovale plitve pobočne ko tan je , sicer ne-znatne po obsegu ter globini, a vendar dovol j izdatne, da so se v n j ih razvila jezerca in b a r j a « (14, 36).

Ni bilo mogoče ugotoviti s p r e m i n j a n j a Ribniških jezerc v zgo-dovinski dobi. Poleg Kopr ivnika n a v a j a 2 ha površine še Zeiler, po ka te rem znaša globina 3 m (15). V letih po d rug i svetovni vojni so pri vojaških va jah postavili p r e k o zahodnega dela jezera pontonski most, od katerega so se ohrani l i piloti v vodi in na bregu.

Šentloorenško jezerje

j e na kopastem slemenu Planinke, ki ima smer S—J. Jeze r j e se na-d a l j u j e prot i j ugu v Vi tan j sko j e z e r j e , ki p remore le n e k a j oken. Oba imata ime po n e k d a n j i h graščinskih posestih, ki sta tu mej i l i (16. 52—53).

4 Dne 24. aprila 1960 ob 9.00 je znašala temperatura zraka — 1,0', na jezeru je bil 1 cm debel led, pod njim pa voda s temperaturo 0.5° C.

V nadmorski višini 1490—1951 m se po pobočjih Planinke neha gozd ob prehodu v položne j ši vrh in preide v grmičevnato borovje (Pinus mughus). Na samem vrhu se vrsti jo v n. v. 1515 m po razvodju jezerca, ki so v dveh skupinah. Loči j ih pas smreke, ki poteka prečno čez sleme. Zato uvrščam jezerca I, II in III (na karti) v severno, ostala pa v južno skupino. Jezera I—IX so na samem razvodju in lahko nj ihova voda odteka tako proti vzhodu k Radoljni kot proti

SI. 17. šentloorenško jezer je na Planiki, fotografirano 26. julija 1959, od juga. Vrsta smrek, ki je zgoraj desno, loči borovje in severno ter južno

skupino jezer Foto Gams

zahodu v Mislinjo. Le jezerci XI in X sta odmaknjen i od razvodja proti zahodu, a sta še vedno na ravnem.

O številu jezer na Planinki v l i teraturi ni enotnosti. Šumi navaja v »Slovenskem Šta je r ju« iz srede pre teklega s tolet ja : »Planinka ima greze ali ozibe in j eze r j a , okna ali črne ribnike . . . Ornih jezer j e bilo p r e j 12, z d a j j ih j e n e k a j manj , ker so nekater im po izkopanem vodotoku vodo izpustili, da bi šoto delali, ki je, bojda, j ako dobra« (17, 23). Zeier (15) j ih n a v a j a 7, Koprivnik j ih j e naštel »blizu s k u p a j 7 jezerc« (12, 49) in toliko j ih nava ja t a A. Melik (14, 35) in A. Bud-nar-Tregubova (13. 209). Število zavisi od tega, ka tere vodne ko tan je štejemo med jezerca in ka tere med »okna«.

Najseverne jše jezero j e tik ob stezi na vzhodni strani, v gostem borovju, k i j e nekda j segalo do brega. Menda v začetku preteklega

S E N T L O V R E NŠKA J E Z E R C A poleti 1958. 10 20 30

IVINA SKUPINA

Karta 20

stolet ja je misl injska veleposest izkopala do jezera odvodni j a r ek (17, 23) in spel jala vodo proti J V. Jarek j e še oh ran jen in gre preko n jega steza. Ko je upadla vodna gladina za okoli pol metra, j e rob jezera zaraslo mahovje in t ravje , ki j e ustvarilo na severnozahodni strani za ho jo sposobno kopno. Mahovje, ki raste v drugih pohorskih jezerih iz dna in sega do vodne gladine, j e tu ponekod preraslo gla-dino, tako da se je jezero- spremenilo v močvi r je s tolmuni stoječe vode.

SI. 18. Najsevernejše Sentlovrenško jezero na Planiki 26. julija 1958. Ker so skopali odvodni jarek, ga zarašča travje (desno)

Foto Gams

Zahodno od 1. jezera, ki j e na jsevernejše v severni skupini, j e v gostem borov ju suha ko tan ja . Iz n j e vodi kanal do j a rka , v katerega se odteka voda iz I. jezera. Dno j e še večidel travnato, le ponekod zaraščeno z grmi. To j e tisto 12. jezero na Planinki, ki ga omenja Šumi, češ da so ga izsušili. Bilo j e približno enako veliko kot jezero L

Južneje sta ob planinski stezi, ki pel je v glavnem po razvodju, dve manjš i vodni kotanj i . V severnejši manjš i (št. II na karti) ras te tako kot v Ribniškem jezeru lokvanj , ki j e domnevno umetno za-sajen. Jezero meri v premeru okoli 4 m ter j e okoli 1 m globoko.

Le n e k a j metrov kopnega loči jezerce z lokvanjem od večjega soseda (III).

Južno skupino šent lovrenških jezer sestavlja osem jezerc. Na j -severnejše (IV) je n a j b o l j podolgovato; na vsem bregu vlada ma-hovje. Borovje se mu n a j b o l j pr ibl ižuje na zahodni strani. Okoli

SI. 20. Največje šentlovrenško jezero od jugovzhodne strani Foto Gams

50 ni JJV j e na zahodni strani steze (ta je na mej i bivših veleposestev) na jveč je Šentlovrenško jezero. Koprivnik ga imenuje Veliko jezero. Planinci ga imenuje jo tudi Dvojno jezero, ker sega iz srede zahod-nega brega širši pomol, od katerega je do vzhodnega brega le še okoli 4 m vodne gladine. Pomol j e poraščen na robeh s travo, sicer pa z borovjem, ki sega do jezera na vsem zahodnem bregu. Vzhodno od jezerca je močvirnato t ravje .

SI. 21. VII. šentlovrenško jezero z južne strani Foto Gams

Ostala jezerca južne skupine so bliže skupa j in se- vrst i jo v glavnem v smeri JZ—SV. Planinka tu zavija iz JJV v južno smer, od severa pa se v n j en plečati hrbet zajeda grapica. Jezera se razli-k u j e j o po obliki, nekoliko tudi po površini, vsa pa imajo lastnosti, ki so skupne vsem jezerom na šent lovrenškem in Ribniškem jeze r ju . Te so: mahovnati breg, ki j e ponekod poraščen s t ravjem, drugod z borovjem. Jezerska ko tan ja j e ob bregu navpična, ponekod pa breg celo visi preko vode. Jezersko dno j e sestavljeno iz maha in šotnega blata. Jezera že pri bregu dosežejo na jveč je globine, ki znašajo pri manjš ih jezercih okoli 120 cm, pr i večjih 80—100 cm. Z grezilom je ponekod težko ločiti mejo med mahom in trdnim dnom.

Vodna gladina j e stabilna in koleba le n e k a j centimetrov. Ver-je tno napa ja jezera ob suši talna voda iz bregov in van je se ob deževju spet odteka. T e d a j se spremeni Jezerje , ki ni zaraščeno z borovjem, v močvirje. Šota močno zadržuje pretok podtalnice. V luk-

njah, ki sem j ih naredil blizu brega s kolom, j e stala ponekod voda višje, drugod niže kot v jezeru.

Jezerska voda se poleti močno segreje, tudi na več kot 20° C. K temu nedvomno mnogo pripomore temno dno in temna humusna voda z majhn im albedoin. Voda j e mehka, r javkasta , vidljivost j e pri soncu le okoli do 1 m. Dno se navadno ne vidi. Pozimi zamede

S!. 22. XI. šentloorenško jezero od južne strani Fo(o 27. j u l i j a (958, od jugu, Gams

vsa pohorska jezera sneg,* kar j e v nasprot ju z l judskim pripove-dovanjem. Skora j vsa jezera so na razvodju.

Z vr tanjem pri »šestem, na jveč jem jezeru med ruševjem«, so ugotovili (13, 216):

5— 70cm globine r j ava šota, 70—240 cm lesnata, ličnata in blatna šota r javih odtenkov,

240—300 cm pesek. Peiodno' raziskovanje je prineslo pri Ribniškem in Sentlovrenškem

jezeru naslednje zakl jučke: sedimentaeija šote, »šotnega blata in podobnega materiala ( . . . s e je) začela tam na že sedimentirane gli-nene peske v holocenu v zgodnji topli, t. j . borealni dobi, ki se imenuje doba leske v Srednj i Evropi, približno 6000 let pred našim

Dne 28. aprila 1960 je bila pri jezeru II ob 15.30 zračna tempera tura — 2,5°, na vodi je bila 6 cm debela sko r j a ledu, vodna tempera tura pod n jo + 0,5° C.

*

štetjem«. Sledi j i »srednje topla doba z mešanim gozdom hrasta, lipe in bresta, imenovana at lantska doba, kateri je bila v hribovitih pre-delih dodana smreka. Ta doba t r a j a do začetka našega š te t ja : Od t eda j začenjata preraščat i gozd bukev in smreka, n j ima se umika mešan hrastov gozd; smreka in delno je lka pa nato še ves čas sprem-l ja ta bukev« (13, 216). Danes vse naokoli v gozdu popolnoma prevla-d u j e j o smreke.

Omenjena jezera, ki so vsa mahovnatega tipa, so tedaj postple-istocenske tvorbe. 2e zato ni pričakovati, da hi se v recentni klimi hitro zaraščala. Kotanje so odraz neenakomerne rasti mahu-šote. So ena od oblik pohorskega močvir ja , ki j e bilo vegetacijsko že ob-delano (19). Nepojasnjeno' se mi zdi vprašanje pr imarne kotanje , če je ta sploh obstajala. J. Zurga meni, da so- na Pohor ju lahko nastale skalne kotanje ' z izluženjem železne spojine, kar omogoča humusna kislina. Zato da j e voda rumenkaste barve (20). Po navedbi A. Bud-nar-Tregulbove j e pod okoli 3 m debelo šoto pesek, ki ga j e nanesla voda (13, 214)). Spričo- dejs tva, da leže jezera na razvodju, je vpra-šanje, odkod n a j bi prinašala voda pesek tik pred dobo leskovega gozda. Pred istim problemom obstanemo pri razlagi, da je pesek lede-niška odkladnina. Sa j j e samo pri Ribniškem jezeru mogoče, da je segal do n jega ledenik. Na Planinki so jezera na samem vrhu. Če bi bila ostanek pleistocenske dobe, bi se spričo majhnost i v spremenje-nih klimatskih razmerah do danes nedvomno zarastla.

Morda pesek pod jezer i ni fluviatilnega nastanka, marveč j e tak. kot ga vidimo na prhkih tonalitih na številnih pohorskih pobočjih, k j e r gre za navadno zrnato preperelino kristalaste kamenine. Na vrhu Ribniškega vrha je poleti 1961 večja j ama razkrila, da p reha ja humusna plast v pesek in ta v ostro robato tonalitno kamenje , ki ga j e na skali okoli 1,5 m na debelo. Niže pod vrhom v cesti nad Pes-nikom pa je peska okoli 3 m na debelo. Verje tno j e enaka, v bistvu periglacialna preperel ina tudi pod jezeri.

Črno jezero

Na južnem robu plano-tastega Vzhodnega Pohor ja , k j e r je raz-vodje med Lobnico in Oplotnico, p r ev l adu je planotast svet, ki se med Velikim vrhom (1344 m) in Osankarico- le zelo rahlo nagiba proti severu, toda samo v območju dolinice Ribniščiee, medtem ko dosegajo razvo-dne kope enakomerne višine okoli 1212—1250 m. Le JZ rob z vrhom v Velikem vrhu j e nekoliko višji. Od njega se vrst i jo na -zahod kote 1256, 1223, zahodno od Ribniščiee 1212, 1209. 1223, vzhodno -pa 1248, 1212 in 1223 m. Črno jezero je sotočje štirih potokov od JV, J, JZ, in Z, ki se že pred n j im razl ivajo po močvirju. To sovodenj so izrabili graščinski posestniki za vodno akumulaci jo in ga spremenili v jezerce, iz katerega so speljal i vodo na vodno

ČRNO JEZERO

drčo (rižo) ob Lobnici in morda gojil i ribe. Starejši domačini ga imenuje jo Bajer . Orno jezero so ga imenovali turisti (16, 52).

Leži v nadmorski višini 1199m in je na jveč je jezero na Po-hor ju . O b d a j a ga močvirna, s t r av jem porasla ravnina, na kater i ni ostrega prehoda med kopnim in vodno površino. Čeprav vodna gla-dina koleba le za n e k a j decimetrov, se obseg znatno spreminja. Samo na JV koncu, blizu us t ja potoka, sega do brega s t rmejše pobočje. Po vsej danes s t rav jem porasli okolici so o s t a n k i štorov in dreves.

Severni breg je ob okoli 88 m dolgem nasipu, ki ima na vrhu 5—6 in pri tleh skora j 8 m širine. Zgrajen j e iz grušča in peska. Po n jem poteka planinska pot Veliki Vrh—Osankarica. Sredi je nasip najviš j i , do 5 m, zaka j tu so pregradi l i dno doline, po kater i je nek-d a j odtekala voda. Sedan ja struga j e pres tavl jena zahodneje in je izkopana s k r a j a 1 d o 2, kasne je 2 do 4 m globoko v hrib, ki se položno dv igu je proti Z. Večina kanala je v periglacialnih peskih in ostrorobatih gruščnatih kamnih, le t ik pred iztekom kanala v prvotno dolino je v dnu razkri ta tonalitna skala (glej ka r to št. 21).

Skladno z opisanimi reliefnimi razmerami sotočja, ki so ga spre-menili v jezero, so globine, ki so' n a j v e č j e pred nasipom v območju nekdan je doline. Na na jveč jo globino —2,8 m smo naleteli pred na-sipom pred piloti, ki so služili za pristan. Je verjetno, lokalna. Neka j 10 m pred nasipom vlada globina nad 2 m, ki se proti jugu počasi zmanjšu je . V globini okoli pol metra se pred vzhodnim bregom za-čenja loček, nato pa ostra travina, ki obrobl ja vse jezero. Dno je mahovnato in tu pa tam poraslo z mahovjem, ki sega ponekod do vodne gladine.

Dne 6. avgusta 1961 ob 17.00 j e znašala temperatura nekoliko pred piloti:

globina 5 cm — 22,7° C, 50 cm — 17,6° C,

100 cm — 12,6° C, 200 cm — 12,6° C, 250 cm — 10,7° C.

V na jg lob l j i ko tan j i blizu tam j e znašala temperatura pr i dnu (—2,8 m) 10,3° C.

Ob sončnem dnevu (6. avgusta 1961) je bila vidljivost dna do 0,8 m. Voda j e rumeno-r javkasta , mehka, celokupna trdota je znašala 8 mg/l, kar si moramo razlagati kot posledico zelo slabe korozi je skalne podlage, in s tem, da teko potoki večidel po mahovju .

Palinološko raziskovanje je ugotovilo, da se j e začelo sedimcuti-r an je barskih plasti pri Črnem jezeru kasneje kot na Planinki ali v Ribniškem jezeru, v dobi bukve in smreke, to j e v pozni topli ali subborealni dobi in subatlantski dobi. V zgodovinski dobi vedno bol j p rev ladu je smreka. Vrtini sta dosegli tonalitno podlago pri globini 270 in 170 cm (13, 213—216).

Celokupne trdote vode na površini

Jezero N. v. v m Dne • NT Temp.

I. Triglavsko jezero . . . . 1993 22. VII. 1959 3,27 II. Triglavsko jezero . . . . 2002 21. VII. 1959 3,72

III. Triglavsko jezero . . . . 1983 22. VII. 1959 3,70 IV. Triglavsko jezero . . . . 1830 23. VII. 1959 4,37

Moeilec 25. VII. 1959 4,53 V. Triglavsko jezero . . . . 1669 25. VII. 1959 4,55

VI. Triglavsko jezero . . . . 1669 25. VII. 1959 4,49 VII. Triglavsko jezero . . . . 1325 27. VII. 1959 4,64 Savica, izvir 803 27. VII. 1959 4,04 Savica, iztok v Boh. jezero . . 523 27. VII. 1959 4.29 Jezero pod Križem . . . . 2154 3. IX. 1961 2,5 15,2 Jezero pod Grivo . . . . 2000 3. IX. 1961 1,5 9,1 Jezero pri studencu . . . . 1880 2. IX. 1961 4,4 14,8 Izvir Bistrice v Vratih . . . . 1160 4. IX. 1961 4.3 5,4 Črno jezero na Pohorju . . . 1199 7. VIII. 1961 0,8 22,7

Kemične analize voda v Dolini Triglavskih jezer leta 1959

Z a j e t j e Dne

Dotok snežnice v I. jezero 22. ju l i j a Odtok iz I. j eze ra 22. ju l i j a Snežnica nad I. jezerom 25. ju l i j a Ista snežnica po 40 m toka po apnencu . . . . 23. j u l i j a II. jezero, površina 21. ju l i j a Isto jezero, iz dna 21. ju l i j a III. jezero, globina 2 m 22. j u l i j a IV. jezero, gladina 23. ju l i j a IV. jezero, globina 12,5 m 23. j u l i j a Močilec, izvir 25. ju l i j a Močilec, pr i ponoru 26. ju l i j a

V. jezero, S breg 26. j u l i j a V. jezero, gladina 26. ju l i j a V. jezero iz dna 25. ju l i j a

VI. jezero, SV k r a j , gladina 25. ju l i j a VI. jezero, globina 5,5 m 25. ju l i j a

VII. jezero, površina 27. ju l i j a VII. jezero, globina 6,5 m 27. j u l i j a Savica, izvir 27 j u l i j a Savica pri planinski koči 27. ju l i j a Savica pr i izlivu v Bohinjsko jezero . . . . 28. j u l i j a

pH C a O mg/1

MgO mg/l

Totalna t rdota

NT'

Karbona tna t rdota

NT*

Tempera ' tu ra v " C

7 ,8 29,61 0 , 8 0 3 .07 2 ,98

7 ,4 2 3 , 7 8 6 .45 3 ,27 3 ,12

7,6 2 2 , 6 5 6 .29 3 , 1 4 2 ,72

7 ,4 2 7 , 3 7 6 , 2 2 3 , 1 8 2 ,99

7 ,8 2 6 , 0 1 8 , 0 6 3 ,72 2 ,85

7 ,8 31 ,85 3 , 8 7 3 ,72 2 ,85

8 , 0 3 3 , 4 2 2 , 5 8 3 , 7 0 3 , 2 7

7 ,8 31 ,85 7 ,57 4 , 2 4 3 ,53

7 , 6 3 2 , 0 8 8 , 3 8 4 , 3 7 3 ,94

7,6 3 2 , 3 0 10 .17 4 , 5 3 3 ,80

7 ,6 3 2 , 5 3 9 .19 4 , 5 3 3 , 8 3 12,0

7 ,6 31 ,85 9 .19 4 , 4 6 3 ,88 12.0

7 ,6 2 7 , 0 1 6 ,12 4 , 5 5 3 ,75

7 ,7 3 3 , 2 0 8 , 5 0 4 , 5 1 3 ,94

7,6 31 ,85 9 ,35 4 , 4 9 3 ,94

7 ,5 3 1 , 4 1 9 , 3 4 4 , 4 4 3 , 1 6

7,6 3 7 , 1 3 6 ,69 4 , 6 4 4 , 0 8

7 , 6 4 0 , 0 0 6 , 7 7 5 ,00 4 , 1 0 5,5

7,5 3 1 , 4 1 6 , 4 4 4 , 0 4 3 ,34

7 ,4 3 1 , 8 5 6 ,77 4 , 1 2 3 , 4 7 6 ,7

7 , 4 3 3 , 2 1 6 , 9 9 4 , 2 9 3 , 9 4 8 ,8

O p o m b a : Rezultati za pH so aproksimativni , ker ni bila oprav l jena kontrola standardov. Analize je opravil Slavko Pliberšek, laborant Fizikalnega inšt i tuta Naravoslovne fakul te te v L jub l jan i .

Tempera tu rne meritve

Prvo Triglavsko jezero

T e m p e r a t u r a Globina T e m p e r a t u r a z raka v cm vode v • C

20. ju l i j a 1959 ob 9.101' . . . . 8,0 3 0,7 400 1,5

20. ju l i j a 1959 ob 10'» 9 3 2,0

Drugo Triglavsko jezero

21. ju l i j a 1959 ob 11.30h . . . . 11,8 3 6,1 100 5,7 200 6.0 300 5,9 500 5.6 700 5,1 980 5,0

Četr to Triglavsko jezero

23. ju l i j a 1959 ob 11.40h . . . . 14.8 3 9,3 100 8,6 300 8,0 500 7,1 750 5,1

1000 4,6 1300 4,5

24. ju l i j a 1959 ob 14h v SV delu . 3 11,1 650 4,5

Peto Triglavsko jezero

25. ju l i j a 1959 ob 13.501' . . . . 8 3 8,1 100 6.6 200 5,7 400 5,1 600 4,7 770 4,6

Šesto Triglavsko jezero

24. ju l i j a 1959 ob 12h 12,6 3 12,6 i 100 9,3

300 7,6 550 6.6

Sedmo Triglavsko jezero

27. ju l i j a 1959 ob 13h 14,5 3 16,0 100 13,2 200 8,4 300 7,2

Visokogorska j eze ra v Slovenij i

Tempera tu ra z raka

Krnsko jezero

16. a v g u s t a 1960 o b 18.35h . . . 11

17. a v g u s t a 1960 o b 9.30h

17. avgusta 1960 ob lih .

17. a v g u s t a 1960 o b 11.35''

Globina v cm

4 0 0

5 0 0

5 8 5

3 100 200 3 0 0 4 0 0 5 0 0 7 0 0 9 0 0

1100 1300 1600

3

1600 3

7 0 0 1 7 0 0

3

Tempera tu ra vode v 0 C

6,6 6.4

6 ,3

12,6 12,6 12,6 11,8

10,3 8,1 6 ,7 6,1 5 ,75 5 ,5

5 .4 1 2 5

5.5 13,2

66 5 .6

14.2

Jezero v Lužnici

16. a v g u s t a 1960 o b 10.15'' . . . 3 3.3 100 7,5

2 0 0 3 , 4

3 0 0 3 ,6

4 0 0 3.9

5 0 0 3.9

6 0 0 4 0

7 0 0 4 .0

790 4 .05 Jezero pod Monturo

14. avgusta 1960 9,5 3 6.4 100 5.9 2 0 0 5.0

3 0 0 4 , 7

3 6 0 5 ,6

(Kriško) Jezero pri studencu

18. avgusta 1960 ob 18h . . . . 10,2 3 6,0 18. a v g u s t a 1960 o b 17.45'' . . . 3 7,4 19. avgusta 1960 ob 18'' . . . . 3 6,1

100 5,9

T e m p e r a t u r a Globina T e m p e r a t u r a z raka v cm voae v • C

300 5,3 500 4,7 700 4,3 900 4,4

2. septembra 1961 ob 18.151' . . 14,2 3 14,8 100 13,4

Jezero pod Grivo

3. septembra 1961 ob 10.30'» . . 15,3 3 10,3 100 8,4 200 6,0 300 4,6 500 2,6 700 2,4 790 2,4

Črno jezero na Pohor ju

6. avgusta 1961 ob 17h . . . . 3 22,7 50 17,6

100 12,6 200 10,5 250 10,7

Jezero pod Križem

19 avgusta 1960 ob 101» . . . . 3 0,8 100 0,8 300 0,8 500 0,8 700 2,3

19. avgusta 1960 ob 11'» . . . . 3 1,6 3. septembra 1961 ob 16.40'» . 1 3 3 15,5

100 13,1 200 12,6 400 7,6 700 5,1 900 4,6

Površine večjih visokogorskih jezer dobljene s p lan imet r i ran jem obstoječih kar t

Krnsko jezero 496 arov IV. Triglavsko jezero . . 233 arov Jezero pri planini Jezero 146 arov II. Triglavsko jezero 120 arov Črno jezero na Pohor ju 118 arov

V. Triglavsko jezero (pri koči) . . . Kriško jezero pri studencu VII. Triglavsko jezero Jezero pod Križem VI. Triglavsko jezero . . . . . . Jezero v Lužnici Ribniško jezero na Pohor ju . . . . I. Triglavsko jezero Jezero pod Monturo III. Triglavsko jezero . . . . . . . Jezero pod Grivo . . . . . . . . . Črno jezero na Planinki (Pohorje) . .

90 arov 80 arov 75 arov 62 arov 55 arov 48 arov 48 arov 47 arov 44 arov 41 arov 27 arov 15 arov

LITERATURA

1. I. R i c h a r d : Die Sieben Seen des Triglav. Laibacher Zeitung 1878, št. 144, str. 1176; 145, str. 1204; 146, str. 1212; 147, str. 1222.

2. Der S ' c h w a r z s e e auf dem Triglav. Laibacher Zeitung 1883, št. 245, str. 2098.

3. H. T u m a : Imenoslovje Julijskih Alp. Ljubl jana 1929. 3 a. H. T u m a : Dolina »Zajezerom« (Sedmera jezera). Trentski Pele.

Planinski vestnik XXI, 1921, str. 161—173. 4. A. S e 1 i š k a r : H. Pehani , Limnologische Beitrage zum Probleme

der Amphibienneothenie (Beobachtungen an Tri tonen der Triglavseen). Beograd 1935. Verhandl. d. Intern. Ver. f. theoret. u. angew. Limnologie, zv. VII, ^tr. 263—294.

4 a . I. R a k o v e c : Morfogeneza in mladoterciarna tektonika vzhod-nega dela Jul i j skih Alp. Geografski vestnik XII—XIII, 1936—1937.

5. A. M e 1 i k : Slovenski alpski svet. Ljubl jana 1954. 5 a. A. M e l i k : Morfologija in gospodarska izraba tal v Bohinju.

GV 1927, II. 6. M. L i p o v š e k : Dolina Triglavskih jezer. Planinski vestnik 1958,

XIV, št. 2. 7. Top. ka r ta JA v merilu 1 : 25.000 sekcije Tolmin 2 d. 8. Zemljevid Jul i jske Alpe. Merilo 1 : 75.000. Izdala Planinska zveza

Slovenije. 9. R. B a d j u r a : Jugoslovanske Alpe. L j u b l j a n a 1922.

10. R. G r a d n i k : Topi i ns k i odnošaji v Blejskem in Bohinjskem je-zeru. Geografski vestnik XVIII, 1946.

11. J. S k e t e l j in M. R e j i c : Pre l iminarno poročilo o preiskavi Blejskega jezera. Inštitut za zdravstveno hidrotehniko. Gradbeni vestnik 61 do 64, X, 1958/59.

12. J. K o p r i v n i k : Pohor je . Planinski vestnik XIX, 1913, št. 3. 13. A. B u d n a r - T r e g u b o v : Palinološko raz iskovanje b a r i j na

Pok l juk i in na Pohor ju . Geologija, razprave in poročila, 4. knj iga, Ljub-l j ana 1958.

14. A. M e l i k : Š ta jerska s P r e k m u r j e m in Mežiško dolino. Ljub-l j ana 1957.

15. V. Z e i 1 e r : Steiermak und Nachweis der Moore. Z. f. Moorkultur u. Tor fve rwer tung IX, Wien 1911.

16. I. G a m s : Pohorsko Podravje . L jub l j ana 1959. 17. J. Š u m i : Zemljopisne razmere. Slovenski Štajer . Dežela in l jud-

stvo, I. snopič, L jub l j ana 1868.

1? Geografsk i zbornik 257

18. C. G e r m o v š e k : Pe t rografske preiskave na Pohor ju v letu 1952. Geologija, razprave in poročila, L j u b l j a n a 1955.

19. J. P r e v a l e k : Geobotanička i algološka is t raživanja cretova u Hrva tsko j i Sloveniji. Rad Jugosl. Ak. znan. i um. 230, Zagreb 1925.

20. J. Z u r g a : N e k a j malega iz geologije Pohor ja . Planinski vest-nik 1935.

21. F. K o s s m a t : Geologie des Wocheinertunnels und der siidlichen Anschlusslinie. LXXXII. B. d. Denkschr i f ten d. mat. naturw. KI. d. Akad. d. Wiss., Wien 1907.

HIGH-MOUNTAIN LAKES IN SLOVENIA

S u m m a r y

The elaboration brings e lementary topographic, hidrologic and geo-morphologic data of high-mountain lakes in Slovenia, for the major i ty of which the extent and the depth have not yet been measured out, nei ther has been any accordance concerning their number and their names. As lakes are only regarded water basins so far mentioned as such by the l i tera ture and having permanent water . Were measured: the Triglav Lakes in July 1959, their extents by theodolite, the Krn Lakes in August 1960, their extents by compass and tape measure, the Lakes below Mt. Križ in August 1960 and in September 1961 by compass and tape measure, the Lakes of Pohor je in the summer 1958 and in 1961 by compass and tape measure. Depth tempera tures were measured by a reversion thermometer .

The Seven Triglav Lakes range from north to south in the Valley of the Triglav Lakes (Julian Alps), which is a dry valley of one of the Plio-cene aff luents of R. Sava Bohinjka. The first six lakes lie in the area of Jurassic limestones, coming up on the surface in the eastern part of the valley f rom under overthrust Triassic limestones (»Slatenska plošča«), These limestones are less water t ight than Triassic ones, but the watert ight-ness of some basins had been increased by glacial accumulation. The author gives some indications that in the Pleistocene period the glacier s tretched towards the north in the nor thern end of the valley above the Third (Green) Lake, and perhaps even from the Four th Lake forvvard to be over thrown over Prehodavci toward the Soča Valley. Today the upper par t of the valley with the Lakes 1 and II is without any marked slope, whereas the rest of the valley has a decided lean to the south. Between the Lakes I and II moraine accumulations, convexed towards the north, have been preserved. The glacier, directed towards the south, has left less moraines. At the f i f th and the sixth lakes (near the Alpine hut at the Triglav Lakes) there are rocks well polished by the glacier.

The description of the lakes is given in accordance with the conditions existing when measured in Ju ly 1959; at that date the ma jo r parf of the First Lake (the lake below Mt. Vršac) was stili covered with snow (2000 m). while the middle Triglav Lakes had a middle accumulation, and the lower lakes a low one. The topographic measurements are presented by maps and sketches, and those of t empera tu re are included in Tables I.

The three Krn Lakes lie near Mt. Krn. They are : Jezero v Lužnici (the Lužnica Lake), Krnsko Jezero (the Krn Lake), which is the largest among them (370—80 m long. 150 m wide, 17,6 m deep), and Jezero pod Monturo (the Lake below Mt. Montura). Their alt i tudes are of 1775 m 1383 m and 1260 m respectively. The shallow basins of the fist and the last lakes are preponderant ly in rubbles, that of the Krn Lake is in rocks.

The small Lakes of Križ on Križki Podi are si tuated in the western Julian Alpes. The Lake near the Source (1880 m) and the Lake below

Mt. Križ, which with its al t i tude of 2154 in is the highest in the Julian Alps, lie in cirques, whereas the middle Lake below Mt. Griva lies at the bottom of a larger, about 70 metre-deep rocky basin. Though it is not the highest, it appears latest in spring.

The text treat ing eaeh of the lakes is also accompanied by the material that demonstrates the genesis of the lake basin. Ali the lakes have several common fea tures having their origins in the common petrographic base — limestones and similar hydrologic conditions. Almost into ali of them screes reach from the slopes and f rom tinder them there comes a water flowing into the lake. In other regards, however, karst ic inflow and outflow predominate in them. As water gets cleaned from load there, the accumulation is insignificant, and it is just for tliis reason that these small lakes have been preserved up to this day. The study of the genesis must explain the origin of the lake basin, as well as the causes of why perma-nent water can be retained in them. For there are plentv of similar basins in the preponderant ly karst ic vicinitv. But. as in Pleistocene two processes had been working, which create non-straightdirected slope of the surface, i. e. glacial erosion and corrosion, the latter stili working today, it is in many cases impossible to separate these two factors. The author considers significant the fact that a snowfield descends from screes into almost ali theesc lakes. As a mat ter of fact, in the limestone Julian Alps living ročk basins without any water are to be found under ma jo r permanent snow-fields in other places as well. For the lakes, however, in accordance with the conditions in the vicinity. the author supposes peculiar pet rographic conditions. i. e. greater watert ightness of the stone. In ali the Krn Lakes the reddish sandstone limestone occurs. and in the first six Triglav Lakes the schistous Jurassic limestone. Less pervious layers have been made vvatertight by the accumulation of the scree-moraine material .

In Table III the total hardnesses of the lake water are presented. It may be seen that the hardness is smaller in higher cooler lakes. on the whole being about three times smaller than that on the low Inner-Carniola karst . In the author 's opinion this fact gives us a support for determining the Pleistocene corrosion when the climatic zones were strongly lowered in glacial periods.

Table I shows the depth temperatures . In the Lake below Monturo, the Lužnica Lake and the Lake near the Source slightly higher temperatures vvere established at the bottom than a little higher. This phenomenon has also been found out for the lakes of Bohinj and Bled.

Of quite another. mossy type are the lakes of Pohor je . which are small pools on the plateau surface of Pohor je , a lways situated so as to be on the watershed. They are only one metre deep. They are a special shapc of the marsh of Pohor je and occur in svvarms in the lake group of Ribnica (four lakes) and in that of Šentlovrenc (11) on Planika, the first group about 1500 metres a. s. 1., the second about 1515 metres. The surroundings a re grovvn over with pine-trees that are shrubl ike owing to the marshv ground. A larger lake on Pohor j e is also Črno jezero (Black Lake), vhich. however, is artificial, due to the marsh of the past centu ry. But it has so strongly grown together with its natural proximity that today it is consi-dered to be one of the lakes of Pohor je .

Pollen examinations (A. Budnar) in peat in \vhich the lakes are situ-ated, have show that the lakes of Ribnica and those of Šentlovrenc owe their origins to the boreal period, the period of the hazel-tree in Central Europe. whereas the sedimentation of the peat in the marsch art if icial ly changed into the Black Lake began later on, in the period of the beech-tree and pine tree. Todav conniferous trees. inostly pine-trees, predominate absolutelv in the surroundings.

17' 259

S E Z N A M I L U S T R A C I J

Karte

Karta 1 — Jezera v dolini Triglavskih jezer 200 Karta 2 - Prvo Triglavsko jezero 203 Karta 3 — Drugo Triglavsko jezero 204 Karta 4 — Tre t j e Triglavsko jezero 206 Karta 5 — Četrto ali Veliko Triglavsko jezero 203 Karta 6 — Peto Triglavsko jezero (pri koči) 212 Karta 7 — Šesto Triglavsko jezero 214 Karta 8 — Sedmo Triglavsko jezero 217 Karta 9 — Mlaka (Jezero) v Laštah 219 Karta 10 — Mlaka pod Vršaki 220 Karta 11 — Jezero v Lužnici 223 Karta 12 — Krnsko jezero 225 Karta 13 — Jezero pod Monturo (Dupeljsko jezero) 227 Karta 14 — Jezero pri studencu (Spodnje Kriško jezero) 230 Karta 15 — Situacijska skica Jezera pod Grivo 232 Karta 16 — Jezero pod Grivo 233 Karta 17 — Jezero pod Križem 235 Karta 18 — Temperature v nekaterih jezerih 238 Karta 19 — Ribniška jezera 240 Karta 20 — šentlovrenška jezerca 244 Karta 21 — Črno jezero pri Velikem vrhu na Pohorju 250

Tabele

Temperature in globine jezer 239 Celokupne trdote vode na površini 252 Kemične analize voda v Dolini Triglavskih jezer leta 1959 253 Temperaturne meritve 254—256 Površine večjih visokogorskih jezer 256

Slike

SI. 1 — Jezero pod Vršacem 202 SI. 2 — Drugo Triglavsko jezero 205 SI. 3 — Tre t j e Triglavsko ali Zeleno jezero 207

SI. 4 — Četr to ali Veliko Triglavsko jezero 209 SI. 5 — Dvojno jezero 211 SI. 6 — Dvojno jezero s Štapc 211 SI. 7 — Korozijski žlebovi na obrežju ob VI. Triglavskem jezeru . . . 213 SI. 8 — Črno ali Sedmo Triglavsko jezero 216 SI. 9 — Mlaka v Laštah 218 SI. 10 - - Mlaka pod Vršaki 220 SI. 11 — Mlaka pri Utah 221 SI. 12 — Jezero pri studencu ali Spodnje Kriško jezero 229 SI. 13 — Kotan ja severno od Grive 232 SI. 14 — Jezero pod Grivo 234 SI. 15 — Zgornj i Kriški podi s krn ico pod Gubnom 236 SI. 16 — Ribniško jezero 241 SI. 1? — šent lovrenško j e z e r j e 243 SI. 18 - Na j severne j še šent lovrenško jezero 245 SI. 19 — Drugo in t r e t j e šent lovrenško jezero 246 SI. 20 — Na jveč j e šent lovrenško jezero 246 SI. 21 — Sedmo šent lovrenško jezero 247 SI. 22 — Ena j s to šent lovrenško jezero 2IS

KAZALO

Uvod 19? Triglavska jezera 198 Ostale vodne ko tan je v Dolini Triglavskih jezer 219 Krnska jezera 222 Kriška jezera 228 N e k a j skupnih značilnosti visokogorskih jezer v Jul i jskih Alpah . . . . 237 Pohorska jezerca 240 Tabele 252 Li tera tura 257 Summary — High-Mountain Lakes in Slovenia 258