veČer - 25 let plesne Šole rolly

4
sreda, 11. septembra 2013 fokus OGLASNA PRILOGA Z vami že 25 let Rollyjevih petindvajset, mojih (več kot) trideset BRANKO PADJAN Zdi se mi kot včeraj, ko sem se sredi osemdesetih let prej- šnjega stoletja na povabilo novonastajajoče skupine ple- salk in plesalcev akrobatskega rokenrol(ij)a vrnil v Maribor. Sledili so leta treningov in presenetljivi prvi uspehi na tekmovanjih. Kakor "mar- sovci" smo se pojavili med Ljubljančani in na veliko presenečenje vseh dosegali prva mesta. Imel sem tudi priložnost od znotraj spoznati Slovensko narodno gledališče Maribor, se preskusiti kot statist, plesalec in koncu tudi kot koreograf. Ko smo za popestritev začeli plesati step, smo v nekdanji "Jugi" postali zmagovalci še v tej disciplini. Spoznal sem, da je moje poslanstvo omogočiti mladim plesnim kolegom prim- erne razmere za delo, in se lotil menedžerskih poslov, trener- sko delo pa obesil na klin. Raz- vijali smo plesne zvrsti, število članov je raslo in vsakih nekaj let smo se selili iz prostora v prostor. Davnega leta 1998 smo prišli v nekdanjo vojašnico v Melju, kjer plešemo še danes. Osvajali smo prva mesta in jokali, ko se nam pričakovanja niso uresničila, pa tudi takrat, ko smo zmagovali. V vseh teh letih smo osvojili mnogo državnih prvenstev in pustili sledi v mednarodnem merilu. Odmevni so bili tudi naši nas- topi v okviru Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, kjer nas je bilo mogoče kar ne- kajkrat videti na zaključnih prireditvah. Organizirali smo plesne, kulturne in športne dneve, plesne nastope, turnir- je, državna prvenstva, svetov- ni pokal, kongrese salse, valete in maturantske plese; svojega prvega sem vodil v maribor- ski restavraciji Center davnega 1988. leta ob gramofonu. Vse to počnemo še danes, ljudi pa znamo zabavati tudi s plesni- mi animacijami. Sam sem plesno pot začel že v vrtcu, to sklepam po starih fotografijah. V osnovni šoli sem se pridružil folklorni skupini Minerali in plesnemu krožku, kjer sem začutil čare plesanja v paru. Pričeli so se tudi prvi na- stopi. Pot me je odvedla v Lju- bljano, kjer sem več plesal kot pa hodil v šolo. Imel sem izje- mno čast plesati v "Maroltu" in avdicijo za srednjo skupino opravljati pred Tončko Marolt. Ker je bil na avdiciji pogoj 177 centimetrov višine, me je rešil čevljar, ki mi je izdelal obutev s petcentimetrsko peto. Hkrati sta me usoda in sošolec Darko pripeljala na prvi tečaj akro- batskega rokenrola; ta je za- znamoval moje življenje za vrsto naslednjih let. V takratni JLA sem imel poseben status, saj sem v kraju, kjer sem služil vojsko, vodil plesne tečaje za oficirje, kasneje tudi za prebi- valce. Bil sem veliko uspešnej- ši trener kot plesalec in drugo mesto na svetu mojih varovan- cev je pokazalo, da smo v Mari- boru odlični plesalci in trenerji. Ocenjujem, da je skozi moje "roke" šlo okoli 150 plesnih parov rokenrola, ki so trenirali vsaj eno leto. Še danes uživam v delu plesne šole in občudu- jem raznolikost plesa. Izjemno so mi všeč karibska mentaliteta in ritmi, kot so merengue, salsa, bachata. Predvsem zaradi od- prtosti ljudi s tega območja in samoumevnega plesanja kadar- koli in kjerkoli. Hvaležen sem družini, posebno ženi Moniki in sinu Leonu, da sprejemata moj nemogoči urnik in me pod- pirata. In ponosen na vse svoje sodelavce in plesalce, ki znajo poiskati entuziazem tudi v naj- bolj nemogočih situacijah ali pa jih spremeniti v izziv. Hvala vsem, ki ste včasih plesali, in vsem, ki še danes ple- šete z menoj! Od rokenrola preko stepa in folklore do karibskih plesov PLESNA ŠOLA ROLLY Tako smo začeli plesati leta 1988.

Upload: branko-ples

Post on 07-Mar-2016

243 views

Category:

Documents


6 download

DESCRIPTION

 

TRANSCRIPT

Page 1: VEČER  - 25 LET PLESNE ŠOLE ROLLY

sreda, 11. septembra 2013fokusOGLASNA PRILOGA

Z vami že 25 let

Rollyjevih petindvajset, mojih (več kot) tridesetBRANKO PADJAN

Zdi se mi kot včeraj, ko sem se sredi osemdesetih let prej-šnjega stoletja na povabilo novonastajajoče skupine ple-salk in plesalcev akrobatskega rokenrol(ij)a vrnil v Maribor. Sledili so leta treningov in presenetljivi prvi uspehi na tek movanjih. Kakor "mar-sovci" smo se pojavili med Ljublja nča n i i n na vel i ko presenečenje vseh dosegali prva mesta. Imel sem tudi priložnost od znotraj spoznati Slovensko narodno gledališče Maribor, se preskusiti kot statist, plesalec in koncu tudi kot koreograf. Ko smo za popestritev začeli plesati step, smo v nekdanji "Jugi" postali zmagovalci še v tej disciplini. Spoznal sem, da je moje poslanstvo omogočiti mladim plesnim kolegom prim-erne razmere za delo, in se lotil menedžerskih poslov, trener-sko delo pa obesil na klin. Raz-vijali smo plesne zvrsti, število članov je raslo in vsakih nekaj let smo se selili iz prostora v prostor. Davnega leta 1998 smo prišli v nekdanjo vojašnico v Melju, kjer plešemo še danes.

Osvajali smo prva mesta in jokali, ko se nam pričakovanja

niso uresničila, pa tudi takrat, ko smo zmagovali. V vseh teh letih smo osvojili mnogo državnih prvenstev in pustili sledi v mednarodnem merilu. Odmevni so bili tudi naši nas-topi v okviru Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, kjer nas je bilo mogoče kar ne-kajkrat videti na zaključnih prireditvah. Organizirali smo plesne, kulturne in športne dneve, plesne nastope, turnir-je, državna prvenstva, svetov-ni pokal, kongrese salse, valete in maturantske plese; svojega prvega sem vodil v maribor-ski restavraciji Center davnega 1988. leta ob gramofonu. Vse to počnemo še danes, ljudi pa znamo zabavati tudi s plesni-mi animacijami.

Sam sem plesno pot začel že v vrtcu, to sklepam po starih fotografijah. V osnovni šoli sem se pridružil folklorni skupini Minerali in plesnemu krožku, kjer sem začutil čare plesanja v paru. Pričeli so se tudi prvi na-stopi. Pot me je odvedla v Lju-bljano, kjer sem več plesal kot pa hodil v šolo. Imel sem izje-mno čast plesati v "Maroltu" in avdicijo za srednjo skupino opravljati pred Tončko Marolt. Ker je bil na avdiciji pogoj 177

centimetrov višine, me je rešil čevljar, ki mi je izdelal obutev s petcentimetrsko peto. Hkrati sta me usoda in sošolec Darko pripeljala na prvi tečaj akro-batskega rokenrola; ta je za-znamoval moje življenje za vrsto naslednjih let. V takratni JLA sem imel poseben status, saj sem v kraju, kjer sem služil

vojsko, vodil plesne tečaje za oficirje, kasneje tudi za prebi-valce. Bil sem veliko uspešnej-ši trener kot plesalec in drugo mesto na svetu mojih varovan-cev je pokazalo, da smo v Mari-boru odlični plesalci in trenerji. Ocenjujem, da je skozi moje "roke" šlo okoli 150 plesnih parov rokenrola, ki so trenirali

vsaj eno leto. Še danes uživam v delu plesne šole in občudu-jem raznolikost plesa. Izjemno so mi všeč karibska mentaliteta in ritmi, kot so merengue, salsa, bachata. Predvsem zaradi od-prtosti ljudi s tega območja in samoumevnega plesanja kadar-koli in kjerkoli. Hvaležen sem družini, posebno ženi Moniki

in sinu Leonu, da sprejemata moj nemogoči urnik in me pod-pirata. In ponosen na vse svoje sodelavce in plesalce, ki znajo poiskati entuziazem tudi v naj-bolj nemogočih situacijah ali pa jih spremeniti v izziv.

Hvala vsem, ki ste včasih plesali, in vsem, ki še danes ple-šete z menoj!

Od rokenrola preko stepa in folklore do karibskih plesov

PLESNA ŠOLA ROLLY

Tako smo začeli plesati leta 1988.

Page 2: VEČER  - 25 LET PLESNE ŠOLE ROLLY

2 www.rolly.si 25LETPLESNEŠOLEROLLY{oglasnapriloga} sreda,11.septembra2013

ANKETA Ena uspešnejših plesnih šol v državi

Iris Magajna, članica društva Rolly: "S plesno šolo Rolly naša družina pleše že več kot dvajset let. Najprej smo vpisali hčerko v plesni vrtec, jaz pa sem obis-kovala tečaj trebušnega plesa. V vsakem obdobju smo tam našli kaj za svojo dušo in telo: moja dekleta hiphop in druge mod-erne zvrsti, jaz pa še pilates in salso solo.

Tudi za babico in dedija so tečaji swinga za obujan-je mladostnih dni. Pri Rollyju

mi je všeč, ker se tam počutim prijetno, domače, kot v krogu družine. Cenim njihova priza-devanja, da ples približajo in omogočijo tudi ljudem, ki so kakorkoli ovirani v življenju. Všeč mi je, ko pri njih vidim srečne obraze otrok in odraslih, ki kljub gibalnim, psihičnim in tudi socialnim težavam tam plešejo. Res se počutiš sprejete-ga in del nečesa večjega. Rada pri tem sodelujem."Franjo Kozar, legendarni učitelj plesa: "Šola je na dobrem stro-kovnem nivoju, ima dobre kadre, poučuje vse gener-acije. Menim, da je ena od uspešnejših plesnih šol v Slo-veniji. Ima ogromno stikov s tujino, saj vsako leto organizira kongres salse, kjer strokovnja-ki izmenjajo mnenja in se sez-nanijo z novostmi.

Mislim, da so tudi pri mod-ernih plesih 'na tekočem' in na ljudi prenašajo, kar se dogaja v svetu. Če pogledamo še športni ples, je Rolly ena od redkih plesnih šol, ki vseskozi skrbi za svoje plesne pare in nudi

možnost poceni treningov v dvorani ne le domačim trener-jem in plesnim parom, temveč tudi tujim. Z Rollyjem smo stari znanci, saj sem pred leti dolgo treniral njihov klub in nji-hove pare, tudi zelo uspešnega Damirja Halužana."Barbra Drnač, urednica splet-nega portala in oddaje Parada plesa: "Zdržati tempo petin-dvajsetih plesnih let ni lahka naloga. Zato me veseli, da Rolly vztraja in pleše v korak s časom. Spoštuje plesno tradicijo in je vedno na preži za novimi ple-snimi trendi. To mu daje pred-nost pred drugimi plesnimi šolami, saj je Maribor mesto, ki ima največ plesnih šol zbranih v enem mestu!

V hudi konkurenci je vedno aktualen, skrbi za zabavo in njegov kongres salse je post-avil Maribor na svetovni zem-ljevid salse. Zato želim Rollyju in Branku Padjanu še veliko plesnih let in posodim izrek Parade plesa, da je dan brez Rollyja izgubljeni dan. Vse najboljše!"

V hudi konkurenci vedno aktualna, v stiku s tujino in trendi, prijazna do vseh generacij in pripravljena ples približati tudi gibalno oviranim, o druženju s Plesno šolo Rolly menijo tisti, ki jo dobro poznajo

Iris Magajna

V Rollyju lahko človek v vsakem starostnem obdobju najde kaj zase.

Franjo Kozar Barbra Drnač

"Na parketu smo včasih tudi igralci"

Šele potem ko sta v tujini dose-gla velike rezultate, so ju začeli ceniti tudi doma. Za svoj naj-večji uspeh štejeta Anna Ma-shchyts in Damir Halužan deveto mesto na svetovnem prvenstvu v latinskooameri-ških plesih 2012, zelo veliko jima pomeni tudi zmaga na dr-žavnem prvenstvu v latinsko-ameriških plesih za leto 2012. K obojemu prištejeta še četrto mesto na evropskem pokalu 2011 v okviru svetovne plesne zveze WDSF in letošnje tretje mesto na svetovnem pokalu plesne zveze WDC. "Kot prvi veliki uspeh nama bo vedno ostalo v spominu odprto tek-movanje Velike Britanije leta 2010 v Blackpoolu, kjer sva zasedla drugo mesto v kate-goriji Rising Stars, Vzhajajoče zvezde," pravi Damir, ki je začel plesati v Plesni šoli Rolly.

Kako dolgo že plešeta skupaj, kako sta postala plesni par, s kom sta prej plesala?"Skupaj pleševa štiri leta. Anno je ples pripeljal v Slovenijo pred približno sedmimi leti, takrat sva plesala še vsak s svojima tedanjima plesalcem in plesal-ko in sva se poznala bolj kot konkurenta na plesnem parke-tu. Kasneje se je moja plesalka - takrat sem plesal s sestrič-no Tadejo Halužan - odloči-la, da preneha plesati, Anna pa je nehala plesati s svojim ple-salcem in sva se odločila za skupno pot. Ni nama žal."Kdaj sta začela plesati, kakšni so bili začetki vsakega od vaju?"Anna je začela plesati v otro-škem plesnem krožku v Harko-vu v Ukrajini, ko je imela šest let. Tja sta jo pripeljala starša, ki sta se v mladosti ukvarja-la s folklornimi plesi. Že leto kasneje je postal ples Annina ljubezen in se je z njim začela resno ukvarjati. Sam sem svoje prve plesne korake naredil pri desetih letih, po zgledu starejše sestre Mojce. Poleg plesa sem v otroštvu počel še veliko drugih stvari - bil sem član navijaške skupine, igral na sintetizator, aktivno sem se ukvarjal tudi z nogometom in celo bil član no-

Anna Mashchyts in Damir Halužan, vrhunski plesni par iz Plesne šole Rolly

Soglasje in spoštovanje med plesalcema je zelo pomembno;

imeti morata iste cilje in začrtane poti,

kako te cilje doseči

gometne mladinske reprezen-tance. Ampak ples je pretehtal nad vsem in pri petnajstih letih sem se odločil za ples kot edini šport in se mu maksimalno posvetil."

Kakšna je razlika v plesanju, ko plešeš samo za dušo, in tem, ko se pripravljaš na naj-večja tekmovanja? "Ko plešeš za dušo, je ples verjetno zgolj prijetno preži-vljanje prostega časa, lepo giba-nje na glasbo in uživanje v njej. Ko pa ples postane šport, se po-javijo tudi žulji, pot, kri, odre-kanje določeni hrani in vse to, kar je značilno za vsako vrsta športa. Kasneje ples lahko po-stane tudi vir zaslužka; seveda če si dovolj dober."

Koliko časa posvetita trenin-gu?"Trenirava vsak dan od tri do šest ur."

Kako ples vklju-čujeta v svoji ži-vljenji, se tudi zasebno življenje vrti okoli plesa?"Ples je dejansko najino življenje in v plesnih čevljih pre-živiva večino časa. Ker sva tudi zaseb-no par, sva se morala naučiti ločevati med poslom in treningom ter zasebnim življenjem doma. Mislim, da nama kar dobro uspeva."

Kaj plešeta, kadar se ne pripravljata na tekmova-nja in revije?"V glavnem sva vedno v pogonu in se pripravlja-va na kakšno tekmo-vanje. Običajno se teden ali dva pred

največjimi dogod-ki ukvarjava z iz-vedbo, pred tem pa poskušava iz-boljšati tehnično plat."

Koliko časa ne-posredno pred na-

stopom porabita za pripravo (oblačenje, li-

čenje, frizuro)?

"Anna seveda po-rabi nekaj več ča-

sa, od ene do treh ur, sam pa se vedno ure-dim v največ eni uri."

P redstavlja mo si, da si morata biti ple-salca zelo blizu, zelo

uglašena; ne le med plesom, tudi sicer.

Kako pomemb-na je v resnici

prava "ke-

mija" med njima? In kaj se med njima dogaja med plesom?"Res je, zelo je pomembno so-glasje in spoštovanje med ple-salcema. Imeti morata iste cilje in začrtane poti, kako te cilje doseči. Ni pa nujno, da je med njima prava 'kemija' in da sta tudi zasebno par. Plesalci smo namreč na parketu včasih

tudi igralci, saj moramo skozi ples pokazati ne le ljubezen in strast, temveč večkrat tudi žalost in veselje ali pa zaigrati kakšno dramo."

Kakšen odnos imamo Slovenci do plesa, kateri plesi nam naj-bolj ležijo?"Mislim, da Slovenci radi pleše-mo in da imamo do plesa pozi-tiven odnos. To se kaže tudi v naraščanju števila plesnih šol in tečajev po Sloveniji, še pose-bej v Ljubljani, v zadnjih nekaj letih. Zelo priljubljeni plesi so salsa, družabni plesi, med mla-

dimi seveda tudi različne zvrsti hiphopa. Meniva, da

si vsak Slovenec lahko najde zvrst plesa, ki

mu najbolj leži in v kateri bo naj-

bolj užival."

Page 3: VEČER  - 25 LET PLESNE ŠOLE ROLLY

sreda, 11. septembra 2013 25LETPLESNEŠOLEROLLY{oglasnapriloga} www.rolly.si 3

Sprostitev in odklop od vsakdanjega sveta

V Plesni šoli Rolly je mogoče plesati bachato, balet, break-dance, družabni ples, hiphop in hiphop za mame pa jazz & theatre plese, kizombo, orien-talske oziroma trebušne plese, vaditi pilates, prvi plesni koraki pa se delajo v plesni pripravnici in plesnem vrtcu. Tu so še reg-gaeton, rueda, salsa (posamično in v paru) in športni ples, ki je namenjen kasnejšim tekmov-alnim oblikam. Seveda ne gre brez originalnega argentin-skega tanga in nadvse prilju-bljene zumbe. V prejšnjem šolskem letu je bila zumba vsak dan na urniku, čez po-letje enkrat na teden, od sep-tembra je trikrat tedensko, želijo pa si ponoviti lansko sezono, ko je bilo zumbo v Rol-lyju mogoče plesati vsak dan, tudi v soboto in nedeljo. Plesa-ti vas nauči petnajst izkušenih učiteljic in učiteljev. "Učitelji so seveda najpomembnejši del plesne šole in naši so res pri-jetni ljudje, ki vas brez vsakega stresa ali travme pospremijo v skrivnosti in lepote plesa," pravi vodja Plesne šole Rolly Branko Padjan.

Mirjana Šrot je otroke učila prvih baletnih gibov.

Nejca Zdešar: "Ples je moje glavno izrazno sredstvo in me navdihuje že od malega. Z velikim veseljem predajam svoje znanje na mlajšo generacijo."

Richard Petek: "V argentinskem tangu skozi glasbo začutimo in v ples prenesemo veselje in otožnost, strast in predanost. Bistvo je v korakih in trenutkih, ki so vmes; figure nastanejo kot posladek."

Nafaa Kebire je Rollyjev priljubljeni učitelj zumbe.

Simona Jakopič: "V plesu vidim veliko zadovoljstvo, saj me sprosti in za dobro telesno kondicijo poskrbi, me razvedri in nasmeji."

Vroči gibi salse navdušujejo vse več ljudi.

Maja Schreiner: "Orientalski ples izvira iz ženskega telesa in pooseblja žensko dušo. Z njim lahko vsaka ženska izrazi svojo moč, rahločutnost in eleganco, zato ga tudi plešem."

Mojca Zupanc, učiteljica hiphopa: "V plesu vidim izraznost, energijo, veselje."

Rollyjevi učitelji vas naučijo vse od bachate do zumbe

Tina Krnjič: "S plesom izra-žam, česar ne znam povedati, daje mi možnost biti najboljša verzija sebe"

Rollyjevi učitelji o plesuTeja Hauptman: "Ples je zame predvsem sprostitev, uživancija, odklop od vsakdanjega sveta in problemov in super priložnost za športanje ob zvokih najljubše glasbe."

Timi Volupič: "Zakaj športni in družabni ples? Ker se s tem ukvarjam že od malih nog in je nekaj, kar me spravlja v dobro voljo, sprošča in zabava. Je nekaj, kar rad delam in v tem uživam."

Alen Pavalec: "Ko smo se po plesnem vrtcu odločali, kam naprej, je zelo primanjkovalo plesalcev in tisti trije, ki smo bili, smo bili vpisani v tečaj športnega plesa, še preden smo vedeli, za kaj sploh gre. Kasneje se je izkazalo, da je to bil odločilen korak na moji plesni poti, za katerega sem se danes vesel, da sem ga naredil."

Page 4: VEČER  - 25 LET PLESNE ŠOLE ROLLY

4 www.rolly.si 25LETPLESNEŠOLEROLLY{oglasnapriloga} sreda,11.septembra2013

FOKUS: 25 let Plesne šole Rolly

Uredila: Lidija Ferk

Fotografije: Plesna šola Rolly

Izdajatelj: ČZP Večer, september 2013

Smo èlani:

Medijska pokrovitelja:

Podpirajo nas:

Programe sofinancira:

Rolanje od vrtca pa daleč v upokojitev

novo sezono vstopa "na polno". Čez poletje se je v Rollyju neko-liko manj plesalo (a vendar se je "zumbalo" enkrat na teden), so se pa zato posebej intenziv-no ukvarjali z izobraževanjem učiteljev. "Ker pokrivamo zelo široko paleto različnih plesnih zvrsti in tečajev, je pomemb-no, da smo ves čas aktivni," se zaveda vodja šole. "Ob vsem tem se posebej posvečamo tudi plesnim pripravam na poroko, saj so te posebej za ženina in nevesto zelo pomembne. Za mlade izvajamo valete in mat-urantske plese." Prav v teh dneh se v Rollyju odločajo, ali bodo v tej sezoni organizirali tudi kakšno tekmovanje v športnih ali pa morda v modernih tek-movalnih plesih, "zakoličen"

pa je že marčevski dogodek, tradicionalni kongres salse v Termah Olimia. Prihodnje leto bo že deveti in seveda ga bo tudi tokrat, kot vselej, obiskala množica ljudi iz vse Evrope, po Padjanovih besedah predvsem zaradi "izjemno dobrega izbora učiteljev svetovnega slovesa".

Če ne morete k njim, pridejo k vamGledajo pa tudi dlje v prihod-nost: "Med dolgoročnejšimi načrti je ta, da si zagotovi-mo lastni prostor; v nekdanji kasarni v Melju, v Ulici heroja Šaranoviča 27, delujemo že od leta 1998." Že vrsto let Rolly dela tudi v Rogaški Slatini, Ro-gatcu, Šmarju pri Jelšah, Lovr-encu na Pohorju in občasno v

Svetovno priznana učiteljica swinga Katja Hrastar bo plesala tudi na praznovanju v Stari dvorani SNG Maribor ...

Rolati ali ne rolati, to ni več vprašanje.Marca bo Plesna šola Rolly v Termah Olimia organizirala že deveti kongres salse.

... prav tako baletni plesalec Christian Guerematchi, oba sta začela pri Rollyju.

Plesna šola Rolly vstopa v sezono, ko bo ob redni dejavnosti primerno zaznamovala 25-letnico delovanja in izvedla že deveti kongres salse

V Stari dvorani SNG Maribor bo 12. oktobra osrednja prireditev ob Rollyjevi 25-letnici

S četrtstoletno zgodbo se mari-borska Plesna šola Rolly uvršča med starejše slovenske plesne šole. Takšno obletnico velja primerno zaznamovati, so prepričani v Rollyju, zato so že povsem v pripravah na os-rednjo prireditev. Ta bo v Stari dvorani Slovenskega narod-nega gledališča (SNG) Mari-bor v soboto, 12. oktobra, ob 19. uri. "Čeprav je do takrat še mesec dni, nam je ostalo samo še nekaj prostih vstopnic," je z velikim zanimanjem za ta do-godek zadovoljen vodja šole Branko Padjan, ki pravi, da so si nekateri svoje vstopnice za-gotovili že zdavnaj. "Izjemno vesel sem, da bodo v SNG Mari-bor nastopili tudi nekateri pro-fesionalni plesni pari oziroma plesalci, ki so začeli plesati v Rollyju, med njimi baletnik, koreograf in plesalec sodob-nega plesa Christian Guere-matchi, ki je svojčas pri nas plesal akrobatski roken-rol. Tudi plesalka, učiteljica in ko-reografinja Katja Hrastar je začela pri nas, danes pa je ena od vrhunskih učiteljic swinga, celo svetovno priznana. Njeno življenje sestavljajo potovan-ja po vsem svetu, kjer ljudi uči swing. Pa Damir Halužan in Anna Mashchyts, ki izjemno uspevata na športnoplesnem pod ročju . . ." Našteti bodo gotovo predstavljali kvalitetni vrhunec večera, dodana vred-nost pa bodo - med drugim - nastopi treh skupin upokojenk. "V Rogaški Slatini je nastala skupina, ki se je poimenova-la Plešoči polžki, iz Ajdovščine pridejo njihove kolegice Ajde, ki delujejo že deset let in so jih Slovenci spoznali v oddaji Slo-venija ima talent, iz kraja Štorje pri Sežani pa še skupina neko-liko mlajših plesalk z imenom Štorovke," našteje Padjan.

Učitelji čez poletje na izobraževanjuSta rost n i ra zpon ljud i, k i obiskujejo Plesno šolo Rolly, je res zelo velik. Od vrtca ozi-roma nekje od štirih let dalje pa do ...? "Tistih najstarejših ne sprašujemo, koliko so stari, po moji oceni pa nekateri že blizu sedemdeset let! Pose-bej smo ponosni na skupino 'starejših mladincev', kot si sami pravijo, ki pridno vadijo dvakrat na teden, včasih celo

Celju. "Če vi ne morete k nam, z veseljem pridemo k vam," je namreč eno od Rollyjevih vodil. "Gremo, kamor nas pov-abijo," pravi Branko Padjan, ki je lansko zimo z veseljem poto-val tudi na Gorenje pri Zrečah: "Tam sem vodil enega bolj romantičnih plesnih tečajev, organizirali pa so ga gasilci."

In kje še se danes v Maribo-ru najbolj(e) pleše? "Družabna oblika plesa je izjemno po-membna, saj želijo ljudje tisto, kar se naučijo v plesnih šolah, nekje vaditi oziroma se tudi malo pokazati. Za originalni ar-gentinski tango so v Mariboru mesečne milonge, na njih ple-šejo tudi naši plesalci, sami pa svojim članom tudi vsaj enkrat na mesec ponudimo plesne

večere. Selimo se z lokacije na lokacijo, rednih urnikov za te plese nimamo. Kar zadeva salso, bomo zelo uspešno prakso tega poletja, ko smo vsako sredo plesali na vrtu lokala Cantan-te v centru mesta, preselili v Holmes Pub na Taboru. Tam bomo v mrzlem času preplesa-vanje nadaljevali vsako sredo."

trikrat. Upam, da se bodo odz-vali mojemu povabilu in nas-topili tudi v SNG Maribor." Sicer pa Rollyjeva ekipa tudi v