vaŠ profit februar

Pozdravljeni!

Gradnja hie ali obnova doma je velik korak, ki zahteva skrbno iskanje ponudnikov, premiljeno izbiro in kakovostno izvedbo. V kolikor si elimo ustvariti prijetno in zdravo bivalno okolje je dobro, da se gradnje ali obnove lotimo premiljeno in monosti, ki jih ponuja trg dobro prouimo. Prizidek, obnova ali novogradnja? Klasina, montana, lesena, energijsko varna, pasivna hia, Vsaka ima svoje prednosti. Gradimo za vse ivljenje in koliko ve vloimo v kakovost gradnje, toliko ve prihranka bomo imeli v letih bivanja.

Pred vami je nova izdaja brezplanika za gradnjo, dom in prosti as. Va pro t izhaja vsak mesec in je odlien pripomoek za iskanje in izbor ponudnika ob gradnji ali obnovi vaega doma. Vsak mesec vam je izdaja na voljo v vseh TUEVIH TRGOVINAH po Sloveniji. Na izhodu trgovine vzemite trenutno aktualno izdajo in DOBRO IZBERITE!

elimo vam veliko dobrih in koristnih informacij ter posledino dobrih odloitev.

Tanja Gostennik, dipl. ekon

Odgovorna urednica

NAROI SE: Vse, ki bi eleli izdajo Va pro t vsak mesec prejemati po poti na va naslov, nas lahko pokliete. Letna naronina za 10 tevilk znaa 10,00 z DDV z vkljueno potnino.

IZDAJATELJ: Va pro t d.o.o., Gortina 145b, 2366 MUTA, Telefon 02 87 23 338, Fax: 02 87 23 337, E-mail: info@vas-pro t.si, Web: www.vas-pro t.siPOKRITOST: Podroje SlovenijeTISK: Delo revijeNAKLADA: 100.000 izvodovDISTRIBUCIJA: Odjemna mesta trgovine TU (40.000 izvodov), Pota Slovenije (60.000 izvodov)PRIPOROEN OGLASNI ZAKUP: 5 zaporednih objav/izdaj. S tem enkrat pokrijete 275.000 hinih gospodinjstev, 30.000 podjetij (Pota Slovenije) in doseete dodatnih 195.000 potencialnih strank iz mestnih sredi (trgovine TU).

STAVBNO POHITVO

NOTRANJA OPREMA

ZUNANJA OPREMA

GRADNJA IN OBNOVA

TESARSTVO IN KROVSTVO

OGREVANJE

VOZILA IN STROJI

12

22

25

35

39

41

53

TURIZEM IN PROSTI AS

59

MOJA HIA

5TEMA MESECA

BREZPLANIK ZA GRADNJO, DOM IN PROSTI AS

Prelistajte zadnjo izdajo:

MOJA HIA

Mnoge raziskave so pokazale, da je notranji zrak v hii iz brun bolje kvalitete, kot v drugih, klasino grajenih, saj hia diha. Prednost lesa je tudi ta, da omogoa vpijanje in oddajanje vlage. Les je odlien toplotni in zvoni izolator. Poraba en-ergije pri ogrevanju prostorov je bistveno manja kot v klasino grajenih hiah. Gradnja brunarice je e posebno primerna na obmojih, ki so potresno zelo izpostav-ljena. Leseni objekti imajo namre visoko stopnjo potresne varnosti. Lesena hia se bolj elastino odzove na tresenje tal, kar prepreuje mehanske pokodbe lesa. Dodaten razlog , da se odloite za gradnjo lesene hie je vsekakor hitra in enostavna gradnja. Hio si lahko namre postavite tudi sami. Zaupajte nam vae elje in zamisli, mi vam jih bomo z veseljem uresniili!

LESENA

Hia, ki diha.

Gradnja lesenih hi je v velikem porastu. Les spada med najboljnaravne in loveku prijazne materiale. Lesena hia daje edinstven obutek domanosti in s svojimi prednostmi omogoa zdravo inprijetno bivanje. Gradnja je enostavna, les pa nam zagotavlja zdrav, zraen, naraven in topel dom. Raziskave kaejo, da je minimalnatrajnost lesene hie 80 let.

MOJA HIAMOJA HIAMOJA HIA

Tema meseca:GRADNJA IN BIVANJE

zraen, naraven in topel dom. Raziskave kaejo, da je minimalnatrajnost lesene hie 80 let.Slika: Lesarstvo Grinik

Ko se odloamo za gradnjo hie je nain na katerega bomo gradili ena najpomembnejih odloitev. Za vse, ki se odloate o gradnji hie je e kako pomembno kakno bomo naredili in kdo nam jo bo naredil.

1

LESENE MONTANE HIE CIPRO slovijo po izredni kvaliteti in natanni izdelavi. Prido-bili smo certifikat Slovenska kakovost. Hie Cipro odlikuje izjemno dobra toplotna izolacija in energetska varnost.

NIZKO ENERGETSKE BIO HIE

Poleg lesa se za toplotno izolacijo Cipro hie uporabljajo naravni toplotni izolaci-jski materiali - mineralna volna, kokosova vlakna. Vsi ti materiali dajejo Cipro hii odlino toplotno izolacijsko sposobnost, kar jo uvra med energetsko varne hie. Za ogrevanje takne hie porabite tudi do 2/3 manj energije kot pri klasino grajeni hii.

Naravna, estetska, ekoloka.

Kontio - najveji proizvajalec lesenih hi na svetu z najvejo tovarno za proizvodnjo brun. Od zaetka pa do danes je prodanih ve kot 35.000 brunaric. Kombinacija tradicije, visoke tehnologije, iznajdljivih struktur in domiljije je zdruena v vsaki Kontio hii.

Tradicijain modernost

TEMA MESECA / MOJA HIA 6

Poleti hladna, pozimi topla.Poleg gline in kamna je les najstareji in eden najpomembnejih materialov, ki jih ponuja narava. Naklonjeni smo mu zaradi dobrih lastnosti, ki omogoajo zelo raznoliko funkcionalno uporabo lesa. V gradbenitvu se e ve let intenzivno uporablja predvsem v konstrukcijske namene, psiholoko pa s svojo barvo, vonjem in strukturo pozitivno vpliva na nae poutje ter v domove prinaa koek narave. Zaradi toplote lesa, njegove lepote in prijetnosti na dotik se v domu priarata tudi domanost in udobje. Prijazen je tudi do okolja, celo po njegovi odstranitvi, ko ima veina drugih gradiv precej negativni vpliv. Najnoveji trendi na podroju gradnje stanovanjskih hi vkljuujejo les kot osnovni gradbeni material. Lesene hie postajajo sinonim zdruevanja modernega tempa z naravo. V podjetju Sadek vam glede na vae elje in potrebe izdelamo manjo ali vejo masivno BIO hio, narejeno iz masivne lepljene brune razlinih dimenzij. Varno, poleti hladno in pozimi toplo. Ker je les naraven material, bivanje v taki hii ohranja tudi vae zdravje!Masivni in lepljen les kot gradbeni

material nudimo tudi potencialnim kupcem za konstrukcije in izdelavo ostreij, po elji pa vam pri nas izdelamo tudi ohije za novogradnjo ali vam zamenjamo dotrajanega. V na poslovni asortiman spada tudi proizvodnja palet ter aganje lesa. In kako les zaititi pred zunanjimi dejavniki in poskrbeti za njegovo obstojnost? Dolgotrajno zaito lahko doseemo e s

pravilno izbiro lesa in suenjem. K temu pa pripomorejo tudi senja in vgradnja lesa. Za bolj izpostavljeno in manj odporno vrsto pa lahko uporabimo e razne premaze. Tako bomo les obvarovali tudi pred kodljivci. Kot eden izmed najbolj zdravih gradbenih materialov, omogoa dihanje, ienje zraka in uravnavanje vlage. Tako bo vaa nova lesena hika dihala z vami in vi z njo.


MONTANAEkonomina gradnja, nizka poraba energije, vsakomur dostopna cena in hitra gradnja so kljune prednosti, ki jih ponuja montana gradnja. Gradnja montanih hi je v porastu in v veini primerov se pri montani gradnji uporabljajo ekoloki in zdravju prijazni materiali. Montana hia se lahko postavi v nekaj dneh, za bivanje pa se pripravi e v nekaj tednih.Montana hia se lahko postavi v nekaj dneh, za bivanje pa se pripravi e v nekaj tednih.Slika: Javunik d.o.o.

Montane hie spadajo v skupino nizkoenergetskih hi. Ob dejstvu, da se goriva draijo je to podatek, ki ga je potrebno vse bolj upotevati. Last-nosti kot so ekonomina gradnja, nizka poraba energije in vsakomur dostopna cena, so nekatere izmed prednosti, ki vam jih ponuja montana hia Javunik. Gradnja poteka hitro in omogoa vselitev e v nekaj mesecih od pridobitve gradbenega dovoljenja. V nai bogati ponudbi boste zagotovo nali svojo sanjsko hio, v nasprotnem primeru pa vam jo lahko izdelamo po meri. Po vaih eljah izdelujemo tudi nadstreke, ki so nam na voljo skozi vso leto. Izdelujemo jih v razlinih barvah in izvedbah.

Vselitev e v nekaj mesecih.

Odgovor je preprost! Vsakemu kupcu se posvetimo individualno in iemo skupne reitve, saj smo tukaj zato, da skupaj z vami uresniimo vae sanje va ivljenjski projekt in vam naredimo nizkoenergijsko

hio po vai meri, okusu, zmonostih ter jo prilagodimo vaim potrebam in eljam. Hie Pergola so sodobne in moderne, z nizkoenergijsko porabo in uporabljenimi kakovostnimi materiali . Uredimo vam vso potrebno dokumentacijo od idejne zasnove do gradbenega dovoljenja. Vao hio hitro postavimo in nudimo vsa strojna in obrtnika dela. Nudimo 30 letno garancijo za konstrukcijsko trdnost. Nizkoenergijska montana hia PERGOLA je cenovno ugodna

in dostopna. Smo proizvajalec in izvajalec kvalitetnih nizkoenergijskih montanih stanovanjskih hi. Komponente naih proizvodov so izdelane v lastni proizvodnji, nae delo pa je plod dolgoletnega nabiranja izkuenj. Za nizkoenergijsko montano hio PERGOLA smo razvili koncept suho konstruktivnega sistema, ki temelji na uporabi ekolokih in antialergijskih produktov, ki ne obremenjujejo zdravja in so prijazni do okolja.

Zakaj izbrati hio Pergola?

2

PASIVNAe kar nekaj asa se pri nas gradijo pasivne hie. Pasivna hia je energijsko varna hia, pri kateri je potrebno bivalno udobje zagotoviti brez obiajnih ogrevalnih sistemov in klimatskih naprav. Gradnja pasivne hie je proces, ki zahteva kvalitetne izvajalce, da nam bodo zagotovili vse potrebne karakteristike hie. Pri pasivni gradnji se najpogosteje vpraamo o prihranku napram investiciji. Pa preverimo.

Grobo ocenjena razlika v gradnji pasivne in nizkoenergijske hie je v cca 10 - 15 % vejem finannem vloku, ki ga je potrebno vloiti v gradnjo pasivne hie. Tu se pogosto vpraamo zakaj bi li v tako izvedbo in kje so prihranki? Najveji stroek pri obratovanju stanovanjskih objektov je v ogrevanju prostorov. Prav tukaj boste prihranili veliko. Letni obratovalni stroki pasivne hie naj bi nammre znaali le cca 70,00 EUR/leto. Letna potreba toplote za ogrevanje zgradbe je lahko najve 15 kWh/m2a. Hia se ogreva zgolj s prezraevalnim sistemom, ki ima rekuperacijo toplote in toplotno rpalko. Takno zgradbo je potrebno izolirati s 25 do 40 cm toplotne izolacije, da zadostimo zahtevi o toplotni prehodnosti U vseh gradbenih elementov. Za zagotovitev dobre toplotne

izoliranosti celotnega ovoja stavbe je potrebna vgradnja trislojnih toplotno izoliranih oken in vrat. Za zagotovitev toplotnih prehodnosti pa ni pomembna samo debelina zunanjega ovoja ampak tudi kvalitetna izvedba. Pri le tej je potrebno paziti da ne prihaja do toplotnih mostov. Poleg tega pogoja pa je potrebno zagotoviti tudi zrakotesnost stavbe. K pasivni gradnji spodbujajo tudi subvencije, ki jih podeljuje sklad. Pasivna gradnja nam omogoa kakovostno bivanje z izredno majhnimi obratovalnimi stroki. Ko se odloate za izvajalce obvezno preverite njihove reference, si oglejte e postavljene objekte in si zagotovite povratno informacijo pri preteklih strankah.

dipl.ing. Metka Koar SinkoviZI INVESTICJE d.o.o.

Investicija in prihranki?


VRTNADnevi postajajo vse dalji. Nova vrtna ali vikend hika bo kot nalaza prijetno preivljanje prostega asa in sprostitev. Vsem, ki razmiljate o postavitvi le-te, priporoamo prestavljivo montano leseno hiko, ki predstavlja povsem nov koncept izdelave in postavitve. Izdelana je iz okolja prijaznih materialov in nudi kvalitetne bivalne pogoje. Ni lepega, kot preivljati prosti as ob svoji lepi vrtni ali vikend hiki.okolja prijaznih materialov in nudi kvalitetne bivalne pogoje. Ni lepega, kot preivljati prosti as ob svoji lepi vrtni ali vikend hiki.Slika: Mizarstvo Zamuda

Prestavljive montane hike so novost na slovenskem trgu. Mono jih je sora-zmerno enostavno prestavljati in imajo zelo iroko uporabnostno podroje.

V celoti so izdelane v delavnici in dostav-ljene na naronikovo lokacijo. Montaa je hitra in omogoa zagon e v enem dnevu. Uporabne so v vseh letnih asih, saj jih odlikujejo izjemno dobre izolativne lastnosti (energetsko varen objekt). Nudimo monost razlinih izvedb glede na potrebe kupca (PREMIUM, SELECT in CLASSIC verzija). Tudi na klju z vso opremo. Modularna zasnova omogoa sestavo ve enot. Zaradi svoje zasnove je prestavitev objekta na drugo lokacijo sorazmerno enostavna.

Lepa in praktina

3

4

ODPRAVITE ODVENO VLAGO


Lepa in praktina

ZDRAVANa nae zdravje vplivajo tevilni dejavniki. Mednje sodijo tudi bivalni pogoji, ki jih hia nudi. Zato se moramo vpraati ali je naa hia tudi zdrava hia. Pomembno je, da poskrbimo, da bo naa hia dobro prezraevana. V kolikor prezraevanje v hii ni ustrezno se pogosto sreujemo z zatohlim zrakom in previsoko vlago, kar lahko povzroa slabo poutje.

ODPRAVITE ODVENO VLAGOODPRAVITE ODVENO VLAGO

Noveja stanovanja so zgrajena skladno s predpisi, ki veljajo v gradbenitvu za izgradnjo stanovanj, s posebno pozornostjo na energetskih izgubah, kar pomeni dobro izoliran ovoj zgradbe in kvalitetna zrakotesna okna in vhodna vrata. Zelo redka stanovanja pa imajo izvedeno prezraevanje. Zmotno je preprianje, da kuhinjske nape in ventilatorji v sanitarijah ter v kopalnici prezraujejo stanovanje. Ti prisilno rpajo slab zrak iz stanovanja, dotoka sveega zraka pa ni. Zato se ustvari podtlak in ko odpremo vhodna vrata obiajno e dodatno vdre slab zrak iz neprezraenih hodnikov v stanovanje. Zraenje pomeni odpreti na steaj okna vsaj 3 do 5 krat na dan na prepih vsaj za 5 minut. Takno prezraevanje pa ni priljubljeno, saj nihe nima rad prepiha, stanovanje pa se pozimi obutno podhladi, vdor hrupa in pogosto umazano ozraje pa je e dodaten izgovor, da oken ne odpiramo, razen morda malo na ventus (oberliht). Zato so stanovanja slabo prezraevana.

E IMATE V STANOVANJU ZATOHEL, SLAB ZRAK,

E VAS MOTI PREVISOKA VLAGA IN SE VEKRAT SLABO POUTITE, BOSTE MORDA TUKAJ NALI ODGOVORE.

KAKO SE SLABO PREZRAEVANJE ODRAANA POUTJU STANOVALCEV?V prostorih je zaznati gost in zatohel zrak, neredko pa se v vogalih izpostavljenih prostorov e nabira vlaga ali opazimo madee od plesni. tirilanska druina, ob normalnem ivljenju, vnaa v prostor dnevno za 10 litrov vlage. Vlago v prostor vnaamo z dihanjem, znojenjem, kuhanjem, pranjem in tuiranjem. S tem se ustvarjajo dobri pogoji za razvoj plesni in pric, ki so dokazano najbolj nevarni povzroitelji bolezni dihal. Vse to se odraa na slabem poutju, pogostih glavobolih, slabem razpoloenju, slabi koncentraciji in pogostejih prehladih.

ZRAENJE JE NAJBOLJE PREPUSTITI SISTEMU.KAKO PA JE Z VGRADNJO PREZRAEVALNEGA SISTEMA V E VSELJENIH STANOVANJIH?Naknadno vgrajevanje prezraevanja je bilo do nedavnega zahtevno in drago. Sedaj pa je tudi na slovenskem trgu zelo enostavno trajno reiti problem z vgradnjo decentraliziranega prezraevalnega sistemoma. Gre za uinkovito, kvalitetno, estetsko, energetsko varno, enostavno, trajno, ter cenovno ugodna reitev

prezraevanja vaih bivalnih prostorov.

DELOVANJE PREZRAEVALNEGA SISTEMA:Odvodne enote (ventilatorske enote) namestimo v prostore, kjer je koncentracija vlage najvija oz je zrak najbolj izrabljen. Od tam se izrabljen zrak prenese v prezraevalne jake ali navzven. S tem ustvarimo pogoje (podtlak), ki omogoijo,da skozi dovodne enote priteka sve in ist zrak. Brez prepiha, brez toplotnih izgub, neslino in nakomerno. Sistem lahko vsebuje tudi zaito pred cvetnim prahom, kar je e posebno pomembno za alergike.

ODLOITE SE LAHKO TUDI ZA SISTEM ZVRAANJEM TOPLOTE REKUPERACIJO.Od nedavnega so na trgu tudi sistemi z vraanjem toplote, ki jih je mogoe vgraditi v obstojee objekte brez posebnih gradbenih posegov. Delujejo na principu toplotnega izmenjevalnika z izkoristkom nad 90%. Tako je mogoe tudi vao starejo hio spremeniti v pasivni ali nizkoenergetski objekt. Prihod novih elementov z vraanjem toplote je bil v letu 2011 pozitivno sprejet tudi v Eko skladu RS, kjer vam ob vgradnji taknega sistema nudijo 25% subvencijo. oz vrnitev denarja. Prezraevalni sistem LUNOS omogoa bolje bivalne pogoje in prihranke pri ogrevanju.

Ne pozabitena prezraevanje!

5

Superfolije imajo izreden izolacijski uinek: tip SF 19 19 slojev debeline 38 mm izolira enako kot 275 mm steklene volne, tip SF 40 36 slojev debeline 60 mm pa enako kot 450 mm steklene volne. Pri obeh razliicah je upotevan uinek radiacijske bariere. Tip SF UF je talna veslojna izolacija, posebej primerna za izvedbe s talnim gretjem.

Izredna izolativnost temelji na refleksijskem uinku, ki ga ustvarjajo aluminijaste folije, izboljuje pa jo puhasti material v vmesnih plasteh. Pri izolaciji streh lahko superfolije montiramo nad ali pod pirovce. Zelo primerne so tudi za sanacijo oz. izboljanje obstojee izolacije, saj jo lahko namestimo ez njo. Ob tem ne izgubimo skoraj ni prostora. Superfolije so v 1,5 m irokih zvitkih, doline 10 m (SF 40) in 12,5 m (SF 19). Montaa je izredno hitra in preprosta. Ker so lahke, jih na lesene letvice oz. pirovce privrstimo s kovinskimi sponkami. En zvitek SF 19 tehta samo 8 kg.

Zakljuni sloj preko superfolije lahko izvedemo z lesenim opaem, mavnimi ploami ali s katerimi koli stropnimi ali stenskimi oblogami. Superfolije se zelo dobro obnesejo tudi pri izvedbah predelnih sten ali pri

notranji izolaciji sten starejih hi. Ob montai na strehi ali zidovih ni treba

vgrajevati parne zapore, saj imajo to vlogo zunanje plasti superfolij, ki so iz vrste vlago- in zrakotesne aluminijaste folije. Na koncu je potrebno samo prelepiti stina mesta s posebnim aluminijastim

samolepilnim trakom, da prepreimo gibanje zraka.

Superfolije lahko reemo s karjami. Montaa je zdravju prijazna, saj ne vsebujejo pranih delcev ali drugih zdravju kodljivih snovi. Niso obutljive na vlago, njihova ivljenjska doba je tako reko ves as trajanja objekta. Ker sodobne tehnologije in razvoj omogoajo cenovno relativno ugodno proizvodnjo superfolij, so tudi na slovenskem trgu dostopne po sprejemljivih cenah.

Ve informacij na www.globtrade.si.

Izolacija tal, sten in strehe

privrstimo s kovinskimi sponkami. En notranji izolaciji sten starejih hi. Ob

montai na strehi ali zidovih ni treba vgrajevati parne zapore, saj imajo

to vlogo zunanje plasti superfolij, ki so iz vrste vlago- in zrakotesne aluminijaste folije. Na koncu je potrebno samo prelepiti stina mesta s posebnim aluminijastim

samolepilnim trakom, da prepreimo gibanje zraka.


Fasada je kljuni element pri hii, ki nam zagotavlja energetsko uinkovitost objekta. Pomebna je kakovostna izdela-va in uporaba kakovostnih materialov, saj bo tako fasada res sluila svojemu namenu. Izolacijska fasada je primerna za toplotno izolacijo vseh novogradenj in sanacije starih slabo izoliranih fasad. Pri objektih v sanaciji je potrebno pred-hodno preveriti primernost podlage. Fasado lahko izvajamo na vse trdne in 'zdrave podlage', ki so suhe ter oiene prahu in mastnih madeev (salonit, plino- in peno betoni, stari omet...). Sodelujemo neposredno s proizvajalci gradbenega materiala ter vam tako poleg storitev najvije kvalitete zagota-vljamo tudi visoko kvaliteten material po najnijih cenah.

Toplotnoizolacijskafasada

TOPLO OBLEENAVarne hie se od obiajnih razlikujejo v tem, da so izolirane z veliko debelejim slojem kot obiajne. Poseganje v toplotno izolacijo in njena prenova je obiajno danes najpogosteji poseg v zunanjost ali notranjost objekta. Dobra izolacija nas iti pred mrazom, vroino in velikimi stroki, zato je dobro poskrbeti, da bo naa hia toplo obleena in varna. Investicija v dobro izolacijo se hitro povrne.

6 TOPLO OBLEENAVarne hie se od obiajnih razlikujejo v tem, da so izolirane z veliko debelejim slojem kot obiajne. Poseganje v toplotno izolacijo in njena prenova je obiajno danes najpogosteji poseg v zunanjost ali notranjost objekta. Dobra izolacija nas iti pred mrazom, vroino in velikimi stroki, zato je dobro poskrbeti, da bo naa hia toplo obleena in varna. Investicija v dobro izolacijo se hitro povrne.

6

TOPLO OBLEENA ENERGIJSKO VARNATrendi bivanja gredo v smeri prihrankov energije, tako iz strokovnega kot tudi iz okoljskega vidika. Veliko ljudi dobesedno mee denar skozi okno, saj zaradi slabih oken lahko izgubimo tudi do 30 % ogrevalne energije. Kako izbrati prava? Dober gospodar bi izbral zanesljivega ponudnika in energijsko varna okna. Le tako se mu lahko investicija povrne na dolgi rok.

Nakup katerekoli investicijske dobrine ni velik za-logaj le v finannem smislu, ampak tudi z vidika teavnosti odloitve zaradi mnogih dejavnikov, ki vplivajo nanjo. Kadar kupujemo nov avto, obiaj-no preuimo vse mone revije, obiemo neteto salonov in naredimo pravo malo spletno raziska-vo. Tudi pri nakupu novih oken in vrat je tako. Najprej zberemo vse informacije, ki so na voljo v asopisih, revijah in na spletu, morda obiemo tudi kak sejem, ele potem se zane nakupovanje v pravem smislu, ko si ogledamo stavbno pohitvo v katerem od salonov proizvajalca, ali pa strokov-njake pokliemo k sebi na dom, da nam ustrezno svetujejo.

Okna in vrata so pomemben element vaega doma, saj mu dajo svojevrsten peat. Trendi bi-vanja gredo v smeri prihrankov energije, tako iz strokovnega kot tudi iz okoljskega vidika. Veina danes gradi nove hie z materiali in na nain, da bo dolgorono varevala z energijo. Temu pri-merna je tudi izbira oken; obiajno se v novogra-dnje vgradijo energijsko varna okna ali okna za pasivne hie. Pri renoviranjih starih stanovanj in hi je potrebno izhajati iz tega, kaj imamo in kaj elimo. elim povedati to, da nima smisla v 40 let star objekt vgraditi oken za pasivno gradnjo, e npr. ne bomo izolirali fasade. Pristop k renovi-ranju starih objektov mora biti celovit, menjava oken in vgradnja je le del celotnega postopka. Ko govorimo o toplotnih izgubah in kako jih z renovi-ranjem odpraviti, je potrebno imeti v mislih tako talno izolacijo, izolacijo stropov in podstreno izolacijo ter izolacijo obodnih sten hie (torej izo-lacijo pod fasadnim slojem), seveda pa tudi okna. Obiajno se pri renoviranjih starih stavb vgradijo energijsko varna okna (npr. iz 88 mm irokega profila in s troslojnim steklom, ali pa klasini, 70 mm irok profil in troslojno steklo).

Z obnovitvenimi deli torej lahko veliko naredimo na znianju strokov energije. Veliko ljudi dobe-sedno mee denar skozi okno, saj zaradi slabih oken (tukaj mislimo na toplotno izolativne lastno-sti oken) izgubimo najve ogrevalne energije, v zelo slabih stavbah celo ve kot 30%. Proizvajalec stekla Reflex je podal izraun, da pri individualni hii, ki ima povpreno 25 m2 zastekljenih povrin, pomenijo nova okna z izolacijskim steklom letni prihranek 390 l kurilnega olja. Ti prihranki so pomembni e iz enega vidika okoljskega. Manj

kurjave pomeni tudi manj emisij CO2 v ozraje.

Med nakupom avtomobila in novih oken pa je e ena razlika vsaj enskam nam dodatno vrta po glavi rviek, ki pravi, da nova okna pomenijo tudi mojstre, razbijanje, vrtanje, prah in veliko istilno akcijo na koncu. Pa ni tako hudo to lahko povem iz lastnih izkuenj. Povprena hia ali stanovanje obiajno zahteva en dan, pa so okna vgrajena. Vrtanja in razbijanja je precej, prahu pa manj, saj mojstri zaitijo tako tla kot pohitvo s folijo in kartonom, veje delce in tudi prah, ki nastaja pri vrtanju, pa posesajo s sesalcem. Tako da istilna akcija na koncu, ki sem jo prej omenila, pomeni za kak odtenek veji napor od tistega, ki ga zahteva nae tedensko ienje. Po vgradnji pa bodite po-zorni na to, da boste s predstavnikom podjetja, pri katerem boste kupili, dejansko opravili tudi pri-mopredajo, da vam bodo predali ustrezna navo-dila za vzdrevanje oken (v slovenskem jeziku, se-veda) in vas ustrezno pouili o rokovanju z njimi.

Pri izbiri novega stavbnega pohitva pa je po-trebno nameniti pozornost e enemu dejavniku v dananjih asih ni vseeno, kje boste kupili

in s kom boste poslovali. Prvi je to pomembno zato, ker praviloma vsi proizvajalci in prodajal-ci zahtevajo vsaj del plaila vnaprej. Potrebno je torej dobro premisliti, komu boste zaupali svoj denar. Vedno bolj pomembna postajajo vpraa-nja: je podjetje, pri katerem boste kupili, dovolj finanno stabilno, da bo lahko z vaim denarjem nabavilo material ustrezne kakovosti in izdelalo stavbno pohitvo? Se bo to zgodilo v roku, kot je bil dogovorjen v ponudbi oziroma pogodbi? Je podjetje dovolj kapitalsko mono, da boste imeli v prihodnosti zagotovljen servis in da boste lahko uveljavili garancijo na kupljene izdelke, e bi bilo to potrebno?

Vasih je v poplavi informacij teko izbrati prave izdelke! Vsak dober gospodar se noe prenagliti in preplaati nove stvari, prav tako pa ne kupiti (pre)poceni. Saj veste, kako pravijo kdor (pre)po-ceni kupi, dvakrat kupi. Prav je, da si vzamete as in pretehtate svojo odloitev, e najbolje pa je, da vam na pomo priskoi strokovnjak.

Mag. Marta Loreni,vodja marketinga in kakovosti v Arcont IP, d.o.o.

7TEMA MESECA / MOJA HIA 11

Prava izbira oken in vrat

STAVBNO POHITVO ... tudi na www.nidani.si 13

NOTRANJA OPREMA ... tudi na www.nidani.si 23

NOTRANJA OPREMA ... tudi na www.nidani.si 24

.....

ZUNANJA OPREMA IN UREDITEV ... tudi na www.nidani.si 27

GRADNJA IN OBNOVA ... tudi na www.nidani.si 35

TESARSTVO IN KROVSTVO ... tudi na www.nidani.si 39

TESARSTVO IN KROVSTVO ... tudi na www.nidani.si 40

OGREVANJE ... tudi na www.nidani.si 45

03 780 22 80


S klasinim tedilnikom na trda goriva s penicami boste zadeli v polno. Pogled nanj vas bo prav gotovo oaral. Rustikalne modele tedilnikov odlikujejo izrazita do-manost, dinamina razgibanost in pre njena estetika.

PRAV GOTOVO BOSTE NALI SVO-JEGA. V iroki paleti kuhinjskih tedilnikov in nap boste nali razline modele in barvne odtenke. Za e veje udobje pri kuhanju se osnovni del tedilnika lah-ko kombinira s plinskimi, elektrinimi ali steklokeraminimi kuhalii in elektri-nimi peicami. Poleg iroke ponudbe tedilnikov v pod-jetju izdelujemo tudi samostojee nape in nape, ki so vgrajene pod kuhinjski element. Le te za vas izdelamo po na-roilu v sijaj polirani ali mat izvedbi in prano lakirane. Pravijo, da je kuhinja srce hie. Mi pra-vimo, da je tedilnik srce kuhinje


VOZILA, STROJI IN OPREMA ... tudi na www.nidani.si 53

..

VOZILA IN STROJI VULKANIZERSTVO, SERVIS VOZIL, MENJAVA VETROBRANSKIH STEKEL VZDREVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL AUTUS D.O.O. Stare sledi 1, 2391 PREVALJE, T: 02 823 23 32, 041 740 123, www.autus.si

PNEVMATIKE IN PLATIA VSEH ZNAMK INTERNETNA PRODAJA. VULKANIZERSTVO IN AVTOPRALNICA IVIC, Milan ivic s.p., kale 97, 3320 VELENJE, G: 031 340 850, 070 875 244, [email protected], www.gume-zivic.com

GRADNJA IN OBNOVAKAMNOSETVO, izdelava in obnova nagrobnih spomenikov in napisov, izdelava in montaa kopalnikih, kuhinjskih in toilnih pultov, ostala kamnoseka dela. MONOST PLAILA NA OBROKE KAMNOSETVO KOZJAK, Boris Rupreth s.p. Tomieva 1, 3320 VELENJE G:041 835 961, [email protected]. GOTOVINSKI POPUST 7%.

TESARSTVO IN KROVSTVOKROVSKA, KLEPARSKA IN TESARSKA DELA, UPORABA AVTODVIGALA S KOARO DO 20M KLEPARSTVO, KROVSTVO IN IZOLACIJE SVETINA s.p., Trg 47, 2391 PREVALJE, G:041 510 755, 041 557 842, [email protected]

KROVSTVO IN KLEPARSTVO, PROIZVODNJA POHITVA LESARSTVO VIDLES BOJAN UREJ s.p. prekrivanje streh z vsemi kritinami, proizvodnja kopalnic in kuhinj. Pleivec 30, 3320 Velenje. T: 03 58 93 786, G: 041 671 824, [email protected], www.lesarstvo-ursej.com. UGODNE CENE KRITIN IN MONTAE.

IZDELAVA IN MONTAA OSTREIJ, GARA, NADSTREKOV, KOZOLCEV, MONTAA LESENIH OBLOG OPAA KROVSTVO IN TESARSTVO, ZAMERNIK MIRKO s.p., Krnica 5, 3334 LUE, T: 03 58 44 626 G: 041 549 214, info: [email protected]

TESARSTVO, OGRAJE, VRTNA OPREMA, KNAUF. Ostreja, nadstreki, pergole, paviljoni, balkonske ograje, vrtna oprema, stenski, stropni in talni sistemi. MIZARSTVO ZOBEC, ANTON ZOBEC s.p., Dane 21, 1310 Ribnica. G: 051 778 290, [email protected], www.mizarstvo-zobec.com . ZA NAE IZDELKE 10-LETNA GARANCIJA.

KROVSTVO IN KLEPARSTVO, PROIZVODNJA POHITVA - prekrivanje streh z vsemi kritinami, proizvodnja kopalnic in kuhinj, globinsko impregniranje lesa. LESARSTVO VIDLES, BOGDAN UREJ S.P., PLEIVEC 30, 3320 VELENJE. T: 03 5 893 786, G: 041 671 824, [email protected], www.lesarstvo-ursej.com, Dela izvajamo po vsej Sloveniji. UGODNE CENE KRITIN IN MONTAE!

OGREVANJECISTERNE ZA KURILNO OLJE, KOMBINIRANE PEI (TRDA GORIVA IN KURILNO OLJE), BOJLERJI, OLJNI JAKI, ZALOGOVNIKI ZA SHRANJEVANJE ODVENE TOPLOTE KOB KOELJ ANDREJ s.p., Kolodvorska ulica 8, 3230 entjur, T:03 749 25 90, G: 041 620 721, [email protected], www.kob-kozelj.si AKCIJA BOJLERJEV, ZALOGOVNIKOV IN PEI.

MOJSTRIPOLAGANJE KERAMIKE IN MANJA ZKLJUNA DELA V GRADBENITVU (obnova kopalnic, gips ploe, pozidave). Naroila izvajamo z vaim ali naim materialom po celotni Sloveniji KERAM, Matja Stanko s.p., entiljska c. 41b, Maribor. G: 031 652 695, G: 051 652 695, [email protected], www.keramicarstvo-stanko.si

ADAPTACIJE KOPALNIC NA KLJU, centralna ogrevanja, vodovodne in elektrointalacije MONTAA MAGISTER, Videm 23, DOL PRI LJUBLJANI. G: 040 613 737, 040 774 477, 059 973 346 [email protected], www.montaza-magister.si .

MONTAA STAVBNEGA POHITVA IN NOTRANJE OPREME, montaa oken, vrat tudi notranjih, spalnic, kuhinj, otrokih sob, kopalnic, omar in ostalega vrhunskega notranjega pohitva. Vrhunska kvaliteta in celovita reitev na enem mestu (svetovanje, izmere, montaa). Pavel Grm s.p., Dobrava 42, 3214 ZREE, T: 041 418 298, E-mail: [email protected]

NOTRANJA OPREMAROLETE, ALUZIJE, ZAVESE, LAMELE IZDELAVA IN MONTAA SENIL, ROLETARSTVO PRAZNIK. Mirko enjaj s.p. Dobja vas 79, 2390 RAVNE NA KOROKEM, T:02 82 22 765 G: 041 769 765

PARKETI, TALNE OBLOGE - PRODAJA IN VGRADNJA IZDELKOV IZ BAMBUSA, HERMAN GABROVEK s.p., Ljubljanska cesta 15, 1354 Horjul, G: 031 762 415, www.bambus-parket.si

ZUNANJA OPREMAKOVATVO MIHELIN PRAVI NASLOV ZA VSA KOVAKA DELA IN KOVANE IZDELKE PO MERI! Izdelovanje kovanih vrtnih, balkonskih in stopninih ograj, drsnih enokrilnih ali dvokrilnih vrat z avtomatiko ali brez, okenskih reetk, karnis, postelj, nagrobnih kriev in ostalih kovanih izdelkov po naroilu UMETNO KOVATVO, Mihelin Mirko, s.p., Podgorje 94, 1241 KAMNIK, T: 01 831 14 94 G: 041 208 543, [email protected], www.kovastvo-mihelin.com

STAVBNO POHITVONOTRANJA IN ZUNANJA VRATA. Izdelovanje vhodnih, garanih, stanovanjskih in notranjih vrat iz masivnega lesa smreke, hrasta in macesna. Kvalitetna izdelava tipskih vrat ali vrat po eljah in merah kupca! Monost svetovanja izvajalca demontae starih in montae novih vrat! MIZARSTVO ASL, RAJKO ASL, s.p., Prihova 46, 3331 Nazarje - T: 03 839 46 09, G: 041 785 462, www.mizarstvo-casl.si, [email protected].

... tudi na www.nidani.si 63

BRANKO REISMAN s.p.

BEZENA 74, 2342 RUE

Vodovodne intalacije

Ostala visoko kvalitetna

dela na podroju strojnih

intalacij

~

~

~

Ogrevalne intalacije

041 619 008

VA PARTNER NA PODROJU INTALACIJ

februar_2013_zadnji.P01februar_2013_zadnji.P02februar_2013_zadnji.P03februar_2013_zadnji.P04februar_2013_zadnji.P05februar_2013_zadnji.P06februar_2013_zadnji.P07februar_2013_zadnji.P08februar_2013_zadnji.P09februar_2013_zadnji.P10februar_2013_zadnji.P11februar_2013_zadnji.P12februar_2013_zadnji.P13februar_2013_zadnji.P14februar_2013_zadnji.P15februar_2013_zadnji.P16februar_2013_zadnji.P17februar_2013_zadnji.P18februar_2013_zadnji.P19februar_2013_zadnji.P20februar_2013_zadnji.P21februar_2013_zadnji.P22februar_2013_zadnji.P23februar_2013_zadnji.P24februar_2013_zadnji.P25februar_2013_zadnji.P26februar_2013_zadnji.P27februar_2013_zadnji.P28februar_2013_zadnji.P29februar_2013_zadnji.P30februar_2013_zadnji.P31februar_2013_zadnji.P32februar_2013_zadnji.P33februar_2013_zadnji.P34februar_2013_zadnji.P35februar_2013_zadnji.P36februar_2013_zadnji.P37februar_2013_zadnji.P38februar_2013_zadnji.P39februar_2013_zadnji.P40februar_2013_zadnji.P41februar_2013_zadnji.P42februar_2013_zadnji.P43februar_2013_zadnji.P44februar_2013_zadnji.P45februar_2013_zadnji.P46februar_2013_zadnji.P47februar_2013_zadnji.P48februar_2013_zadnji.P49februar_2013_zadnji.P50februar_2013_zadnji.P51februar_2013_zadnji.P52februar_2013_zadnji.P53februar_2013_zadnji.P54februar_2013_zadnji.P55februar_2013_zadnji.P56februar_2013_zadnji.P57februar_2013_zadnji.P58februar_2013_zadnji.P59februar_2013_zadnji.P60februar_2013_zadnji.P61februar_2013_zadnji.P62februar_2013_zadnji.P63februar_2013_zadnji.P64

vaŠ profit februar

Documents