varnostni ukrepi ob visokih temperaturah na delovnih mestih ukrepi pri... · varnostni ukrepi ob...

Varnostni ukrepi ob visokih temperaturah na delovnih mestih

Janez Fabijan,predsednik Zbornice VZD

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu

http://www.zbornica-vzd.si/

Kakšna je maksimalna temperatura na

delovnem mestu?

Po pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na

delovnih mestih (Ur. list 89/1999 in 39/2005)

Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati + 28 0C.

Izjemoma so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko

preseže +28 0C, takrat delodajalec mora poskrbeti za druge varnostne

ukrepe, da se zmanjša nevarnost

Delovno okolje – vročina

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu


Zaradi tehnoloških procesov in/ ali povišanih zunanjih temperatur je mora

delodajalec sprejeti za zagotovitev toplotnega ugodja delavcev kratkoročne –

začasne in daljnoročne varnostne ukrepe za zagotovitev zdravja delavcev.

Tveganja za varnost in zdravje pri delu ter ukrepi morajo biti opredeljeni v

Izjavi o varnosti z oceno tveganja .

V gradivu je predstavljen sistematični pristop pri zagotavljanju varnosti in

zdravja pri delu v vročem delovnem okolju.

Vir:

http://www.hse.gov.uk/temperature/index.htm




Varnostni ukrepi v delovnih procesih s povišano temperaturo:

1. sprejeti razumne ukrepe za doseganje toplotnega ugodja na primer z:

izolacijo vročih obratov ali cevi;

zagotovitvijo zračnega hlajenja obrata;

zasenčenjem oken;

namestitvijo delovnih postaj stran od lokacij od koder seva toplota.

2. lokalno hlajenje delovnega mesta

V zelo vročem vremenu se namesto sistema za hlajenje lahko uporabljajo

ventilatorji in povečano prezračevanje.

3. primerna zaščitna obleka

Tipični primeri ustrezne zaščitne obleke so hladilni jopiči ali/in zaščitna oblačila

z vodnim/zračnim hlajenjem

4. prostor za počitek

5. omejitev časa izpostavljenosti -rotiranje dalavcev


Zbornica varnosti

in zdravja pri delu


Kaj je razumna delovna temperatura?

Razumna temperatura za posamezno delovno mesto je odvisna od delovne

aktivnosti in okoljskih razmer na delovnem mestu.

Da bi ugotovili, če je temperatura na delovnem mestu razumna, je potrebno:

izvesti oceno tveganja s poudarkom na oceni toplotnih razmer;

implementirati ukrepe za nadzor na osnovi ugotovitev iz ocene tveganja.

Če je učinek sezonske narave, je potrebno ukrepe le začasno izvajati.


Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Navodila zaposlenim za nošenje potrebne osebne varovalne opreme (OVO)

Pri delih, kjer je potrebna osebna varovalna oprema (OVO), lahko njihova

lastnost preprečevanja izhlapevanja potu povzroči toplotno obremenitev.

Za ugotovitev, ali je temperatura na delovnem mestu razumna, je potrebno:

− dovoliti, da se aktivnosti izvaja počasneje;

− bolj pogosto menjavati zaposlene v delovnem okolju;

− dovoliti daljši čas počitka, preden se delavcem ponovno omogoči vstop v

delovni prostor;

− razmisliti o možnosti razporeditve aktivnosti v hladnejši del dneva;

− periodično revidirati oceno tveganja, razmisliti ali obstaja možnost za

avtomatizacijo procesa, oziroma ali je mogoče uvesti alternativne sisteme

dela/nadzora;

− ponovno ovrednotiti svojo OVO; mogoče je z novejšimi OVO možno

zagotavljati boljšo raven zaščite in uporabnikom večje ugodje.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Kaj je toplotno ugodje?

Definicija

Toplotno ugodje je opredeljeno v britanskem standardu BS EN ISO 7730 kot:

" subjektivni občutek, ki izraža zadovoljstvo glede toplotnega okolja . "

Torej izraz " toplotno ugodje " opisuje psihičen občutek posameznika,

enostavneje povedano, ali je osebi prevroče ali prehladno.

Toplotno ugodje je zelo težko opredeliti. Potrebno je upoštevati vrsto okoljskih

in osebnih dejavnikov pri odločanju, kdaj se bodo ljudje počutili ugodno. Ti

dejavniki opredeljujejo "človeško toplotno okolje ".

Največ kar lahko upamo je, da dosežemo toplotno okolje, ki zadovolji večino

ljudi na delovnem mestu, ali povedano enostavneje - "razumno ugodje " . V

skladu s HSE smernicami šteje 80% delavcev kot razumna spodnja meja za

zagotovljeno toplotno ugodje v delovnem prostoru.

Torej toplotno ugodje se ne meri s temperaturo zraka, temveč s številom

zaposlenih, ki s se pritožujejo zaradi toplotnega neugodja (6 dejavnikov).

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu


Zakaj je toplotno ugodje pomembno?

Ljudje, ki delajo v neprijetno toplih ali hladnih okoljih, so bodo verjetneje obnašali nevarno, saj je njihova sposobnost za sprejemanje odločitev in/ali ročna sposobnost poslabšana. Na primer:

• ljudje iščejo in uporabljajo bližnjice, da gredo lahko hitreje iz hladnih okoljih, ali

• delavci morda ne bodo pravilno uporabljali osebne zaščitne opreme v vročem okolju in s tem povečujejo tveganja, ali

• sposobnost delavcev, da se osredotočijo na določeno nalogo lahko upade, s tem se povečuje tveganje za napake.

Delodajalci se morajo zavedati teh tveganj in poskrbeti, da se ta vedenja razumejo in upoštevajo Obravnava teh vzrokov bo najverjetneje izboljšala moralo in produktivnost, kot tudi zdravje in varnost zaposlenih.


Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Prilagajanje toplotnemu okolju

Ljudje se toplotnemu okolju prilagajajo na različne načine, npr.

oblačenje/slačenje posameznih kosov oblačil, nezavedne spremembe v

položaju telesa, premiki na hladnejše lokacije, stran od izvirov toplote, ipd..

Problem nastane, ko se možnost prilagoditve (slečena jakna ali premik od

izvora toplote) odstrani in se ljudje ne morejo več prilagajati. V mnogo primerih

je okolje v katerem zaposleni delajo posledica delovnega procesa, zato se ne

morejo prilagoditi okolju.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Metoda šestih osnovnih dejavnikov

Najpogostejši kazalnik toplotnega ugodja je temperatura zraka –

preprosto jo je uporabiti in večina ljudi se lahko z njo poistoveti.

Vendar, kljub temu, da je to pomemben kazalnik, ki ga je potrebno

upoštevati, sama temperatura zraka ni veljaven, niti natančen indikator

toplotnega ugodja ali toplotnega udara.

Temperatura zraka mora biti vedno upoštevana v povezavi z dejavniki

okolja in osebnimi dejavniki.

Šest dejavnikov, ki vplivajo na toplotno ugodje, se navezuje tako na

dejavnike okolja, kot tudi na osebne dejavnike. Ti dejavniki so lahko

neodvisni drug od drugega, vendar skupaj vplivajo na delavčevo toplotno

ugodje.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Dejavniki okolja:

− temperatura zraka

− temperatura toplotnega sevanja

− hitrost pretoka zraka

− vlažnost

Osebni dejavniki:

− izolativnost obleke

− metabolna toplota-metabolizem

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Merjenje toplotnega ugodja

Najenostavnejši način ocenjevanja toplotnega

- Vprašalnik zaposlenim in njihovim predstavnikom

Klimatizirane pisarne Ali se več kot 10% zaposlenih pritožuje, da jim

je prevroče ali prehladno?

Naravno zračene pisarne Ali se več kot 15% zaposlenih pritožuje, da jim je

prevroče ali prehladno ?

Maloprodajna podjetja, skladišča,

tovarne in vsi drugi zaprti prostori,

ki ne smejo uporabljati klimatskih

naprav

Ali se več kot 20% zaposlenih pritožuje, da jim je

prevroče ali prehladno?

Če je odstotek nezadovoljnih delavcev višji od določene ravni, je

potrebno ukrepati. (glej Pet korakov za oceno tveganja)

Če se zadeve želite lotiti bolj znanstveno, uporabite Britanske

standarde za izračun toplotnega ugodja.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu


Delovno okolje – vročinaOcena tveganja toplotnega ugodja

Metoda Petih korakov za oceno tveganja je bila prilagojena z namenom, da se

delodajalcem olajša izdelava ocene toplotnega tveganja.

Nekatere opisane točke so relevantne samo za pogoje toplotnega udara.

Pri vsaki stopnji Petih korakov je potrebno razmisliti tudi o šestih osnovnih

faktorjih. Razmislite o tem kako lahko vplivajo na zaposlene in razmislite o

načinih kontrole teh faktorjev s ciljem največjega možnega učinka.

Če je okolje na delovnem mestu pod vplivom sezonskih variacij, je potrebno (po

potrebi) ponovno evalvirati tveganja zaposlenih glede na sezono.

Pet korakov za oceno tveganja:

− 1. Korak: identifikacija nevarnosti

− 2. Korak: določitev kdo je ogrožen

− 3. Korak: ocena tveganja

− 4. Korak: zapis ugotovitev

− 5. Korak: posodabljanje ocene

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Ocena tveganja za toplotni udar

Pri izvedbi ocene tveganja za toplotni udar je priporočljivo, da uporabite pristop ocene po korakih. Kontrolni seznam ocene tveganja za toplotni udar (povezava: Heat stress risk

assessment checklists

1. KORAK:

IDENTIFIKACIJA TVEGANJA

− Vizualni pregled okolja za identifikacijo tveganj (npr. izvor vročine, delavci nosijo

OVO, itd.).

− Pregled poročil o nezgodah in o produktivnosti. Ali je toplotni udar lahko vzrok

za kakšno nezgodo (npr. nezavest, zmedenost, slaba koncentracija, ipd.)? Se

poveča število nezgod v bolj vročem vremenu?

− Prisluhnite delavcem. Strokovnjaki so za svoje delo.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



2. KORAK:

ODLOČITEV KDO JE LAHKO POŠKODOVAN IN NA KAKŠEN NAČIN

− Neizkušeni delavci, mladi delavci, pripravniki, izvajalci, čistilke, vzdrževalni

delavci in obiskovalci lahko potrebujejo usposabljanje.

− Izkušeni delavci z redko izpostavljenostjo lahko tudi potrebujejo usposabljanje.

So navajeni dela, vendar niso navajeni dela v vročini.

− Pomembno je zdravstveno stanje delavcev. Identificirajte posameznike, za

katere velja večje tveganje za toplotni udar. Če niste prepričani, se posvetujte z

zdravnikom.

− Kaj se zgodi, če gre kaj narobe? Implementirajte postopke v sili. Vadite

postopke v sili. Če niste prepričani, se posvetujte z zdravnikom.

− Načrtujte nepredvidljivo. Upoštevajte naravo naloge, kje se jo opravlja, katera

so tveganja in kaj vse gre lahko kaj narobe. Vzpostavite verigo odločanja.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



3.KORAK :

OCENITE TVEGANJE IN SPREJMITE ODLOČITEV, ČE SO SPREJETI

VARNOSTNI UKREPI PRIMERNI, ALI JE POTREBNO STORITI VEČ

− Preden začnete, razmislite: ali je nujno delati v vročini? Se lahko delo

preoblikuje? Se lahko okolje/OVO/intenzivnost dela spremeni?

− Bistveno je načrtovanje in usposabljanje.

− Izvedite oceno tveganja in interpretirajte dobljene rezultate. V svoji oceni

tveganja za toplotni udar uporabite naslednje metode:

Osnova ocena tveganja za identifikacijo tveganja.

Kvalitativna ocena tveganja z uporabo kontrolnega lista opazovanj.

Kvalitativna ocena tveganja z uporabo indeksa WBGT.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



3.KORAK: nadaljevanje

napišite akcijski načrt. Se lahko izognete vsem nevarnostim? Če ne, kako se

lahko zmanjša tveganje za toplotni udar? Možno zaporedje za rešitev

problema lahko vključuje:

uporabite manj tvegano opcijo – npr. počakajte, da se temperatura zniža;

preprečite dostop do nevarnosti – npr. dostop imajo samo aklimatizirani delavci;

delo organizirajte tako, da zmanjšate izpostavljenost – npr. urniki dela/počitka,

menjava dela, menjava timov, več delavcev za isto delo;

predpišite osebno varovalno opremo – npr. aluminiziranega oblačila za tiste, ki

so izpostavljeni visokim sevalnim temperaturam;

priskrbite možnost za dobro počutje – npr. postopki za prvo pomoč in nujne

primere.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



4.KORAK:

ZABELEŽITE SVOJE UGOTOVITVE

Implementirajte formalen postopek poročanja in ga vključite v obstoječe

postopke poročanja za ostala tveganja.

Beležite sprejete ukrepe, uporabljene indekse in rezultate.

Opišite razlago ocene.

Poročajte o kakršnikoli komunikaciji med zdravstvenimi strokovnjaki,

strokovnjaki za toplotno okolje itd .

Beležite ugotovitve pri pogovorih

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



5. KORAK :

PREGLED IN AŽURIRANJE OCENE TVEGANJA

Preglejte možnosti nadzora in ga izvedite, kjer je to primerno.

Ali vaši zaposleni mislijo, da problem še vedno obstaja?

So se nevarne aktivnosti, nezgode, bolezni, odsotnost z dela, itd

zmanjšale?

Je prišlo do povečanja produktivnosti, zadovoljstva delavcev, itd?

.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Kako pogosto so zaposleni izpostavljeni toplotnim razmeram, ki povzročajo

neugodje?

a) Pogosta izpostavljenost

Zavedajte se, da nova oprema, nove metode proizvodnje, nova OVO, ipd. lahko

prispevajo k spremembi v tveganju toplotnega udara. Če spremembe v večji meri

spremenijo samo tveganje udara, je potrebno izvesti oceno tveganja

izpostavljenosti toplotnemu udaru.

b) Redka izpostavljenost

Izvedite oceno tveganja pred vsako izpostavljenostjo. Poskrbite, da so vpeljane

kontrolne točke, da je bilo izvedeno usposabljanje in da so procedure v primeru

nesreče dogovorjene.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Kontrolni list toplotnega ugodja

Osnovna tabela za ugotovitev ali obstaja tveganje toplotnega neugodja za

vaše zaposlene.

(osnovni kontrolni list in ne nadomešča ustrezne ocene tveganja toplotnega

ugodja.)

Vsak dejavnik ugodja označite s primernim odgovorom.

Če odgovor 2x ali več z »DA«, obstaja možnost toplotnega neugodja in je

potrebno opraviti natančno oceno tveganja.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu

http://www.zbornica-vzd.si/DVI Gorenjska in OO Zbornica VZD


Kontrolni list toplotnega udobjaDejavnik Opis DA

Temperatura zraka

Ali se zdi zrak topel ali hladen?

Ali se temperatura na delovnem mestu spreminja tekom običajnega

delovnega dne?

Ali se temperatura na delovnem mestu bistveno spreminja med različnimi

sezonami?

Sevalna temperatura Ali obstaja izvor vročine v okolju?

Vlažnost

Je v prostoru oprema, ki ustvarja paro?

Ali na prostor vplivajo zunanji vremenski pogoji?

Ali zaposleni nosijo neprepustno OVO?

Ali se zaposleni pritožujejo nad presuhim zrakom?

Ali se zaposleni pritožujejo nad prevlažnim zrakom?

Gibanje zrakaAli topel ali hladen zrak piha direktno na delovni prostor?

Ali se zaposleni pritožujejo nad prepihom?

Metabolna stopnjaAli je hitrost dela srednja do intenzivna v toplih ali vročih pogojih?

Ali zaposleni opravljajo sedeče delo v hladnem ali mrzlem okolju?

OVO

Ali zaposleni uporabljajo OVO, ki jih ščiti pred škodljivimi strupi, kemikalijami,

azbestom, plameni, ekstremno vročino, ipd.?

Ali lahko zaposleni individualno spreminjajo svoja oblačila kot odziv na

toplotno okolje?

Ali uporabljajo dihalno zaščito?

Kaj menijo zaposleni? Ali zaposleni menijo, da obstaja problem s toplotnim ugodjem?

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Izračun toplotnega ugodja

V večini primerov bodo navodila v teh smernicah zadoščala za izboljšanje

toplotnega ugodja na delovnem mestu.

Če želite izmeriti faktorje, ki prispevajo k toplotnemu udobju bolj natančno,

lahko uporabite indeks pričakovane povprečne ocene (En.: PMV) in odstotek

nezadovoljnih ljudi (En.:PPD). Priporočamo uporabo angleških standardov BS

EN ISO 7730 in BS EN ISO 10551.

Indeksa PMV/PPD napovedujeta toplotno ugodje ljudi v določenem delovnem

okolju. Uporabljata šest osnovnih dejavnikov in sta v zadnjih letih postala najširše uporabljena indeksa

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Kontrola toplotno ugodja 1/2

Obstaja več načinov za upravljanje s toplotnim ugodjem na delovnem mestu.

Administrativna kontrola

- vključuje načrtovanje, reprogramiranje delovnih časov, postopkov in urnika

počitka, npr. načrtovanje »vročega« dela v hladnejšem času dneva,

omogočanje fleksibilnega delovnika zaposlenim v izogib najslabšim učinkom

dela pri visokih temperaturah.

- je običajno kratkotrajna, začasne narave in tudi splošno priznana kot dražji in

na dolgi rok manj stroškovno učinkovit pristop, kot tehnična kontrola.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu


Delovno okolje – vročina - mraz

Kontrola toplotno ugodja 2/2

.

Tehnična kontrola

- mora biti prva izbira za zmanjšanje ali eliminiranje nevarnosti. Čeprav se zdijo

začetni stroški tehnične kontrole visoki, je bilo ugotovljeno, da se stroški

implementacije pogosto izravnajo z izboljšanjem produktivnosti in

zmanjšanjem izpadov v proizvodnji, zmanjšanim absentizmom in povečano

motivacijo.

- pomembno je poudariti, da je vsaka praktična rešitev za nadzor nad toplotnim

ugodjem kombinacija različnih mnenj in konsenz

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Generični ukrepi za nadzor

Obstaja osem glavnih metod za nadzor:

a) nadzor nad virom toplote

− tega ne upoštevajte samo v povezavi s temperaturo zraka;

− zmanjšanje/povečanje temperature, vlažnosti, toplote sevanja ali gibanje zraka;

− izolirajte vir toplote ali mraza.

b) nadzor nad okoljem

− zamenjate vroč zrak z mrzlim, ali obratno – kar je pač potrebno;

− povečajte ali zmanjšate stopnjo vlažnosti – kar je potrebno;

− povečajte pretok zraka z zračenjem ali uporabo klimatske naprave;

− zmanjšajte neugodje zaradi prepiha s preusmeritvijo ventilatorja ali klimatske

naprave na način, da ne piha direktno v delavca.

c) odstranite vir toplote/mraza iz bližine delavca

− postavite zapore, zaščitite delovno območje ali prepovejte dostop;

− preoblikujte delovne procese in s tem odstranite delavce iz območja.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



d) nadzor opravil

− omejite čas izpostavljenosti vročim ali hladnim pogojem;

− nadzirajte količino dela, ki jo morajo delavci opraviti;

− vpeljite mehanična pomagala za lažje opravljanje fizično zahtevnih del

v toplih in vročih okoljih ali kadar delavci nosijo veliko količino oblačil.

e) nadzor nad oblačili

− če delavci uporabljajo OVO, zagotovite, da delavci ne uporabljajo več

OVO kot je potrebno (večji varnostni faktor, kot je potrebno);

− če delavci uporabljajo uniforme, ocenite možnost uporabe drugega

dizajna, novih materialov, ipd. za izboljšanje počutja delavcev;

− ocenite kodeks oblačenja in dovolite delavcem, da prilagajajo svoja

oblačila kjer je to le možno;

− večplastnost oblačil omogoča delavcem, da se prilagajajo okolju glede

na subjektivno počutje.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



f) dovolite delavcem, da prilagodijo svoje obnašanje

− kjer je to le možno, odstranite vse prepovedi, ki delavcem lahko omejujejo

manjša prilagajanja v oblačenju ali delovni hitrosti;

− zagotovite območja za ohladitev ali ogrevanje;

− zagotovite osebne grelce ali ventilatorje;

− dovolite delavcem, da prilagodijo termostate ali odprejo okna.

g) zaščitite delavca

− zagotovite primerno obleko in/ali opremo (npr. namizni ventilatorji);

− zagotovite usposabljanje.

h) spremljajte vedenje delavca

− zagotovite ustrezen nadzor;

− pridobite zdravniški nasvet za nosečnice, delavce s kroničnimi boleznimi

ali invalidnostjo, oziroma delavce, ki jemljejo zdravila;

− opravite specifično oceno tveganja za noseče delavke z namenom

identificiranja in upravljanja vseh tveganj.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Osebna varovalna oprema (OVO) in toplotno ugodje:

Osebna varovalna oprema (OVO) je v skladu s predpisi (zadnji izmed

ukrepov)

OVO zmanjšuje zmožnost telesa, da oddaja znoj. Če je OVO okorna ali

težka, lahko prispeva k povečanju toplote, ki jo ustvari človeško telo.

Uporaba OVO v toplem/vročem okolju in/ali pri delih, ki zahtevajo hitrost,

lahko poveča tveganje vročinskega stresa.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Toplotni udar

Toplotni udar je posledica stanja, ko telo ne zmore več nadzorovati svoje

notranje temperature.

Temperatura zraka, vlaga, oblačila, ki jih delavci nosijo med delom lahko

povzročijo toplotni udar. Za nekoga, ki se samo sprehodi skozi rizične prostore

ni nujno, da sploh opazi, da obstaja nevarnost toplotnega udara.

Tako delodajalci, kot tudi delojemalci morajo biti seznanjeni na kakšen način je

delo varno v vročem okolju, poznati dejavnike, ki vodijo do toplotnega udara in

na kakšen način zmanjšati tveganje.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Tipičen primer toplotnega udara

Posameznik, ki oblečen v zaščitno obleko, ki opravlja težko delo v vročih in

vlažnih pogojih, je izpostavljen toplotnemu udaru, ker:

znojenje preprečuje tip oblačil in vlažnost okolja;

toplota se v telesu dodatno ustvarja zaradi dela. Če je odvajanje le-te

onemogočeno, se telesna temperatura prične dvigovati;

ko se temperatura telesa zvišuje, telo reagira s povečanim izločanjem znoja,

posledično se lahko pojavi dehidracija;

zviša se tudi srčni utrip, kar dodatno obremeni telo;

če telo generira več toplote, kot jo lahko izgublja, se bo telesna temperatura

zviševala;

sčasoma doseže stopnjo, ko telesni nadzorni mehanizem neha delovati;

simptomi se bodo stopnjevali glede na dolžino dela v enakih pogojih.


Kakšni so učinki toplotnega udara?

Toplotni udar ima različne posledice; nekateri posamezniki so bolj dovzetni kot

drugi.

Tipični simptomi so:

− nesposobnost koncentracije;

− mišični krči;

− vročinski izpuščaji;

− močna žeja – simptom se pojavi dokaj pozno;

− omedlevica;

− izčrpanost - utrujenost, omotica, slabost, glavobol, vlažna koža;

− vročinska kap – vroča, suha koža, zmedenost, krči in morebitna izguba

zavesti. To je najhujša možna posledica in se lahko konča s smrtjo, če se je

ne opazi v zgodnji fazi.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Na kaj moramo biti posebej pozorni pri izdelavi ocene tveganja?

Ob izdelavi ocene tveganja moramo upoštevati sledeče dejavnike:

teža dela – pri težjih delih se generira več telesne toplote;

delovna klima – vključuje zračno temperaturo, vlažnost, gibanje

zraka, delo v bližini izvora vročine;

delovna obleka in oprema za zaščito dihal – lahko zmanjša

učinkovitost znojenja in drugih načinov za reguliranje telesne

temperature;

delavčevo starost, telesno zgradbo in zdravstveno stanje – vse

lahko vpliva na toleranco za posameznika.

Najprej pogovor z delavci in delavskimi predstavniki:

- glede pojavnosti zgodnih znakov toplotnega udara.

Če obstaja možnost za potencialni problem toplotnega udara, se

boste morda morali posvetovati z ljudmi, ki so bolj izkušeni pri

ugotavljanju tveganja dela v vročih okoljih, na primer poklicnimi

higieniki, medicinskimi sestrami ali zdravniki

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Kako lahko zmanjšamo tveganje? 1/2

Kjer je to le možno, odstranite ali zmanjšate vire vročine:

nadzorujte temperaturo, npr. s tehničnimi rešitvami, npr.:

s spremembo procesov;

z uporabo ventilatorjev ali klimatskih naprav;

s fizičnimi preprekami za zmanjšanjem toplotnega sevanja.

priskrbite delovna orodja kjer je to le možno za zmanjšanje težavnosti dela;

regulirajte čas izpostavljenosti, npr.:

dovolite delavcem vstop v prostor samo, če je temperatura pod

določenimi stopinjami ali opravljanje dela samo v hladnejšem delu

dneva;

v navodilih za delo opredelite koliko časa je dovoljeno delati v

razmerah, kjer obstaja tveganje;

zagotovite odmore in hladne prostore za odmor .

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Kako lahko zmanjšamo tveganje? 2/2

.

Preprečite dehidracijo.

Priskrbite osebno zaščitno opremo..

Zagotovite usposabljanje

Dovolite delavcem, da se prilagodijo na svoje delovno okolje

Ugotovite kateri delavci so bolj dovzetni za toplotni udar, bodisi zaradi

bolezni/zdravil,

Spremljanje zdravja delavcev, ki so izpostavljeni tveganju

-

.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Meritve pri tveganjih toplotnega udara

1) Temperaturni indeks »Wet Bulb Globe – WBG« oziroma indeks mokrega

termometra

2) Ocenjevanje stopnje metabolizma – EMR

3) Fiziološki monitoring

4) Srčni utrip

5) Ocenjevanje izolativnih vrednosti oblačil

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Pri ocenjevanju vročih okolij se uporabljajo tri metode:

− empirična – uporaba laboratorijskih rezultatov za predvidevanje

najverjetnejših učinkov okolja na posameznika (npr. fizičen odziv); metoda

omogoča predvidevanje vpliva hitrosti dela, stopnje metabolizma, faktor

vpliva oblačil, ipd.

− neposredna – uporaba standardiziranih inštrumentov za merjenje okoljskih

parametrov npr. temperature

− racionalna – izračun izmenjave toplote med zaposlenim in delovnim okoljem

zagotovi metodo za predvidevanje odziva zaposlenih.

Namen uporabe teh metod je ocena ali ugotovitev fizičnih odzivov posameznika

na okolje. Končni cilj je zagotoviti vrednost, ki omogoča primerjavo med okoljem,

različnimi delovnimi situacijami in različnimi tipi oblačil.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu


Delovno okolje – vročina1. Temperaturni indeks »Wet-Bulb Globe (WBGT) oziroma

indeks mokrega termometra

Index WBGT je najpogosteje uporabljen in sprejet indeks za ocenjevanje

tveganja toplotnega udara v industriji. Objavljen je bil kot britanski standard BS

EN 27243.

Indeks WBGT je empirični indeks.

Index je bil razvit posebej za uporabo v industrijskih okoljih. Zaradi možnosti

enostavne implementacije v industrijsko okolje je index kompromis med

natančnostjo in enostavno možnostjo ter enostavnim spremljanjem meritev.

WBGT naj se uporablja za oceno, ali problem obstaja ali ne, s primerjavo

referenčne vrednosti z izmerjenimi vrednostmi. Ko so referenčne vrednosti

prekoračene, je potrebno uporabiti bolj napreden indeks (BS EN 12515 –

Zahtevana stopnja znojenja) za zagotovitev natančnejše ocene možnosti

tveganja toplotnega udara.

Indeks WBGT je kombinacija treh meritev:

− temperature mokrega termometra (tnw)

− temperature globus termometra (tg)

− zračne temperature (ta)

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu


Delovno okolje – vročinaSpodaj navedeni formuli služita za ilustracijo odnosa med različnimi meritvami.

Notranji prostori in zunanji prostori brez vpliva sončne radiacije (obremenitve

sonca):

− WBGT = 0.7tnw + 0.3tg

Zunanji prostori z obremenitvijo sončne radiacije ali notranji prostori s prisotnostjo

toplotnega sevalnega vira:

− WBGT = 0.7tnw +0.2tg +0.1ta

Za pridobitev vrednosti WBGT indeksa se v eno izmed zgornjih formul vnese

vrednost opravljenih meritev. Vrednost se na to primerja z referenčnimi

vrednostmi, ki so v standardu za primerno metabolno stopnjo in stopnjo

prilagojenosti delavca na delovno okolje.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Spodnji primer prikazuje, kako se lahko uporabi WBGT referenčna vrednost.

Nanaša se na pogoje, kjer je lahko 95% vseh delavcev izpostavljenih možnosti

toplotnega udara brez negativnih učinkov na zdravje. Pomembno je dodati, da te

referenčne vrednosti predvidevajo fizično sposobnost delavcev, njihovo dobro

zdravje, običajno oblačilo, ustrezen vnos soli in vode in - če razmere ostanejo

znotraj meja – njihovo sposobnost učinkovito delati, ne da bi presegli telesno

temperaturo 38 ° C

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Temperaturna v okolju se v tovarni meri kot del ocene tveganja;

Primer:

temperatura zraka (ta) = 26°C;

temperatura globus termometra (tg) = 26.5°C in;

temperatura mokrega termometra (tnw) = 18°C (kar pomeni, da je relativna

vlažnost 55% in delni parni tlak 1.662 kPa.);

zrak se skoraj ne giblje;

za delavce, ki so prilagojeni na okolje, se predvideva, da delajo 250 W/m2;

vnos v formulo WBGT da WBGT vrednost 20.5°C. Ta vrednost je

primerjana z WBGT referenčno vrednostjo;

uporabimo referenčno vrednost 25°C za »metabolno stopnjo razreda 3«, ko

je »posameznik prilagojen na vročino« in »ob skoraj nepremičnem zraku«;

izmerjena vrednost 20.5°C je pod WBGT referenčno vrednostjo 25°C za

opisano okolje. Ker referenčna vrednost 25°C ni presežena, lahko

sklepamo, da v okolju ni tveganja za toplotni udar.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Ponovna ocena – poletje

Če se med poletjem delavci v istem okolju pritožujejo, da jim je vroče, je

potrebno napraviti novo oceno z novimi izmerami:

temperatura zraka (ta) = 32°C;

temperatura globus termometra (tg) = 33°C in;

temperatura mokrega termometra (tnw) = 28°C (kar pomeni, da je relativna

vlažnost 55 delni parni tlak 1.662 kPa.).

izmerjena vrednost je 29.5°C, kar je nad WBGT referenčno vrednostjo

25°C in kaže na to, da v teh okoliščinah obstaja tveganje toplotnega udara.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Metabolna stopnja, M Referenčna številka WBGT

Razred

metabolne

stopnje

V povezavi z

enoto

površine kože

W/m-2

Skupaj

(za povprečno

površino kože

1.8m2)

W

Oseba prilagojena na

temperaturo

°C

Oseba neprilagojena na

temperaturo

°C

0 (počitek) M≤65 M≤117 33 32

1 65<M≤130 117<M≤234 30 29

2 130<M≤200 234<M≤360 28 26

3 200<M≤260 360<M≤468

Brez

zaznavnega

gibanja zraka

25

Zaznavno

gibanje zraka

26

Brez

zaznavnega

gibanja zraka

22

Zaznavno

gibanje zraka

23

4 M>260 M>468 23 25 18 20

Referenčne vrednosti WBGT indeksa po standardu ISO 7243 v

povezavi z maksimalno telesno temperaturo 38°C

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Nivo Metoda Natančnost Pregled delovnega mesta

IA – Klasifikacija glede na

vrsto aktivnosti

Groba informacija, kjer je

tveganje napak visokoNi nujen

B – Klasifikacija glede na

poklic

Informacija o tehničnih

napravak in delu

IIA – Uporaba tabel skupne

ocene

Visoko tveganje za napako;

natančnost ± 15%

Nujno opazovanje v

časovnem obdobju

B – Uporaba tabel ocene

za specifično aktivnost

C – Uporaba srčnega

utripa; pogoji definirani za

posameznika

Ni nujen

III Meritve

Tveganje za napako znotraj

mej v povezavi z

natančnostjo meritve in

časa preučevanja;

natančnost ±5%

Nujno opazovanje v

časovnem obdobju

2. Ocenjevanje metabolne stopnje

Metabolna stopnja se lahko ocenjuje z uporabo spodnje tabele, ali z uporabo britanskega standarda BS 8966:

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Razred Srednja metabolna stopnja (Wm-2) Primer

Počitek 65 počitek

Nizka 100 udobno sedenje/stanje

Zmerna 165 dolgo delo z rokami/dlanmi

Visoka 230 intenzivno delo

Zelo visoka 290zelo intenzivna do maksimalna

aktivnost

Klasifikacija metabolnih stopenj glede na aktivnost (ISO 8996):

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Poklic Metabolna stopnja (Wm-2)

Obrniki:

zidar 110 do 160

tesar/mizar 110 do 175

steklar 90 do 125

slikopleskar 100 do 130

Kmetijstvo:

vrtnar 115 do 190

voznik traktorja 85 do 110Itd.

Klasifikacija glede na poklic (primeri iz ISO 8996):

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Trajanje (s) Metabolna stopnja (Wm-2)

Hoja po tovarni 4 km h-1 35 165

Nošnja bremena teže 30 kg 50 250

Stanje 25 70

Časovno tehtano povprečje = 200 Wm-2

Preračun povprečne metabolne stopnje v obdobju,ko se izvajajo različne naloge in aktivnosti (BS EN 8996):

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



OVO Počitek

Nizka

metabolna

stopnja

Zmerna

metabolna

stopnja

Visoka

metabolna

stopnja

Zelo visoka

metabolna

stopnja

Varovalni čevlji/nizki škornji 0 5 10 15 20

Visoki varovalni škornji 0 10 20 30 40

Respirator (nizka/zmerna

zmogljivost, npr. P1, P2)5 10 20 30 40

Respirator (visoka

zmogljivost, npr. P3)5 20 40 60 80

Zaprti dihalni aparat 10 30 60 95 125

Lahka, paroprepustna

zaščitna obleka za

kemikalije (npr. za enkratno

uporabo)

5 10 20 30 40

Kemična zaščitna

paroneprepustna OVO, npr.

iz PVC materiala, s kapuco,

rokavicami in škornji

10 25 50 80 100

Visoko izolativna, delno

paroprepustna zaščitna

obleka, npr. oprema gasilcev

15 36 75 115 155

Ocenjeno povečanje metabolne stopnje pri uporabi osebne zaščitne opreme:

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu


3. Fiziološki monitoring

Fiziološki monitoring se izvaja kadar ne moremo implementirati nobenih drugih metod, iz naslova nepraktičnosti, ali pa zaposleni delajo v okoljih izven objekta - z drugimi metodami - nadzorovanih delovnih mestih.

V primeru uporabe fiziološkega monitoringa je potrebna pomoč specialista in uporaba standarda ISO 9886.

Meritve (npr. telesne temperature, srčnega utripa, stopnje potenja, itd.) zahtevajo, da:

se zaposleni strinjajo in se v polni meri zavedajo morebitnega nelagodja ali tveganja, povezanega z uporabljenimi metodami ter se strinjajo z njihovo uporabo in zagotovijo svoje sodelovanje;

zaposleni lahko kadarkoli zavrnejo sodelovanje pri meritvah. To zagotovi, da je monitoring etičen, oziroma opravljanje meritev v nobenem primeru ne izpostavi zaposlenega kakršnemkoli tveganju zaradi le-teh.

možno je, da bo edini način, da delavcev ne izpostavimo kakršnemkoli tveganju toplotnega udara, implementacija osebne metode monitoringa. Zaradi praktičnih omejitev se zato monitoring običajno izvaja periodično, vendar ta način zmanjšuje stopnjo možnosti detekcije tveganja.


Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



4. Srčni utrip 1/2

Merilna oprema za merjenje srčnega utripa je na voljo, enostavna za uporabo

in interpretacijo (npr. prenosni aparati za merjenje srčnega utripa in ure za

merjenje srčnega utripa).

Naprave so uporabne, ker ne motijo delavca pri opravljanju dela in niso

neprikladne, kot na primer elektrokardiogram. Nekatere naprave za merjenje

srčnega utripa imajo možnost shranjevanja podatkov in pregleda nad utripom

v določenem obdobju.

Druga možnost je, da lahko delavec, nadzornik ali zdravstveni delavec pri delu

enostavno uporabi ročno merjenje srčnega utripa z zaznavanjem pulza na

zapestju ali vratu; v tem primeru jih je treba usposobiti za izvajanje ročnih

meritev.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



4. Srčni utrip 2/2

V situacijah, v katerih je termično sevanje zelo visoko (kot predvideno v metodi,

ki je opisana v standardu ISO 7933), je nujno potrebno istočasno meriti tudi

telesno temperaturo. Poleg tega mora uporabljen sistem omogočati monitoring

srčnega utripa v realnem času med samo izpostavljenostjo. Idealno bi bilo to

ugotoviti s testom posameznika oziroma predvideti s sledečo enačbo:

HRL = 185 - (0.65*A)

Legenda: HRL = meja srčnega utripa in A = starost.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



HR mejna vrednost na delovnem mestu ne sme prekoračiti maksimalne

vrednosti za posameznika, zmanjšane za približno 20 udarcev/minuto.

Uporaba te formule lahko predstavlja pomembno tveganje za nekatere

posameznike.

V skladu z maksimalno mejo telesne temperature 39°C, je maksimalna

mejna vrednost za porast HR iz naslova toplotne obremenitve 60

utripov/minuto. To velja v enakih okoliščinah in predvsem, kadar je na voljo

medicinski nadzor in stalni monitoring.

− trajen srčni utrip manj kot 160 udarcev/minuto, če je delavec, mlajši od

35 let;

− trajen srčni utrip manj kot 140 udarcev/minuto za delavce starejše od

35 let.

Ne glede na uporabljeno metodo je pomembno, da se ne obravnava

vsakega posameznega ukrepa (simptomi, telesna temperatura, srčni utrip)

posamezno, ampak se - če je le mogoče - upošteva vse tri.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Za delavce, ki so izpostavljeni vročini, je potrebno opraviti zdravstveni

nadzor, da se oceni ustreznost in ugotoviti morebitne razloge za prepoved

dela v tem okolju. Zdravstveni nadzor teh delavcev naj bo izveden s strani

ustrezno usposobljenega medicinskega osebja, ki ima veliko izkušenj z

obravnavanjem zdravja ljudi, ki so izpostavljeni tem vplivom (glej SIST EN

ISO 12894 (2001)).

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



5. Ocenjevanje izolativne vrednosti oblačil

Iz BS ISO 9920: »Ergonomija toplotnega okolja - Ocena toplotne izolacije in

odpora izhlapevanja oblačil«

Za pridobitev podatka izolativne vrednosti oblačil se lahko uporabi dve

metodi:

ocena izolativnosti na podlagi tabel, ki so na voljo v standardu

izračun izolativnosti za določeno oblačilo na podlagi tega, kar delavec

dejansko nosi (npr. čevlji, nogavice, majica, ipd.), na podlagi materiala

vsakega kosa in površine, ki jo vsak kos pokriva.

Poiščite oblačilo, ki je najbolj reprezentativno tistemu, ki ga delavec nosi,

pridobite ocenjeno izolativno vrednost oblačila. Ta vrednost bo uporabljena v

kvantitativni oceni tveganja:

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Delovna obleka Clo vrednost

Spodnje hlače, srajca, delovni kombinezon,

nogavice in čevlji0.8

Spodnja majica z dolgimi rokavi

in spodnjice z dolgimi hlačami, srajca,

hlače, delovni kombinezon, čevlji in

nogavice

1.1

Spodnje perilo, delovni kombinezon,

termojakna in termohlače, čevlji in

nogavice

1.4

Izolativne vrednosti oblačil

Te izolativne vrednosti veljajo za specifična oblačila, to se pravi narejena iz

specifičnih materialov, s posebnim prileganjem, ipd.. Lahko zadostuje uporaba

ocenjenih izolativnih vrednosti, ki so navedeni v standardu (kot zgornji primer)

in ni potrebe po posebni natančnosti.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Dehidracija

− Dehidracija lahko resno vpliva na sposobnost varnega funkcioniranja

zaposlenega, ko je ta pod vplivom toplotnega stresa.

− Učinke dehidracije je v stresih situacijah zaradi toplote mogoče zmanjšati

s spodbujanjem zaposlenih, da pogosto pijejo hladno vodo (raje kot čaj,

kavo ali gazirane pijače) v manjših količinah za nadomeščanje izgube

tekočine zaradi potenja.

− žeja ni dober kazalnik dehidracije. Ko so zaposleni žejni, že začnejo trpeti

zaradi posledic dehidracije.

− Zaposleni morajo pri težkem delu v vročih okoljih zaužiti okoli 250 ml

tekočine vsakih 15 minut ali 500 ml vsakih 30 minut.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Delo na prostem

Pri delu na prostem lahko vreme učinkuje na učinkovitost posameznika;

tega ne moremo upravljati samo z tehničnimi kontrolami. Najbolj

učinkovito upravljanje v teh okoljih je vpeljava nekaterih enostavnih

administrativnih nadzorov, na primer:

Hladno okolje:

• zagotovite ustrezno osebno varovalno opremo

• zagotovite mobilne objekte za ogrevanje in spodbujajte pitje toplih

tekočin, kot je juha ali vroča čokolada;

• uvedite pogostejše odmore za počitek;

• ali se lahko delo prestavi in se opravi v toplejšem obdobju v letu brez

ogrožanja zdravja;

• naučite delavce prepoznati zgodnje simptome stresa zaradi mraza.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Vroče delovno okolje:

prestavite dela na hladnejše obdobje v dnevu;

zagotovite pogostejše odmore in senco na območjih namenjenih počitku;

zagotovite prost dostop do hladne pitne vode;

zagotovite senco na območjih, kjer posamezniki delajo;

spodbujajte, da delavci odložijo osebno varovalno opremo med počitkom

za boljšo izgubo toplote;

naučite delavce prepoznati zgodnje simptome toplotnega udara.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Delo na soncu

− Kaj je problem?

Preveč sončne svetlobe je škodljivo za kožo. Zagorelost je znak, da je koža

poškodovana. Škodo povzročajo UV žarki v sončni svetlobi.

− Kdo je ogrožen?

Pri delu na prostem dlje časa, je koža izpostavljena soncu dlje, kot je to

zdravo. Delavci, ki so lahko ogroženi, so na primer kmetje, gradbeni delavci,

vrtnarji, delavci v dejavnostih na prostem in nekateri javni uslužbenci. Še

posebej pozorni morajo biti:

svetlopolti in pegavi posamezniki, katerih koža ne zagori ali pordeči preden

postane zagorela;

svetlolasi, rdečelasi in modrooki posamezniki;

posamezniki z velikim številom lepotnih znamenj.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Delo na soncu

− Kateri so škodljivi učinki?

Kratkoročno tudi manjše pordečitve kože zaradi izpostavljenosti soncu

pomenijo, da je le-ta poškodovana. Opekline povzročijo mehurje in luščenje

kože.

Dolgoročno se problem poveča. Preveč sonca pospeši staranje kože, le-ta

zadebeli, postane lisasta in zgubana. Najresnejša posledica je lahko povečana

možnost razvoja kožnega raka.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Kaj lahko storimo, da se zaščitimo?

ostanite oblečeni (navadno oblačilo iz gosto tkanega blaga, kot so na

primer delovne obleke z dolgimi rokavi ali jeans, ustavijo večino UV

žarkov);

nosite pokrivalo z robom, zaščito ušes in/ali vratu;

kadarkoli je to možno, med odmorom in – še posebej – med malico

ostanite v senci;

uporabite zaščitno kremo z visokim faktorjem (vsaj SPF15) na

izpostavljenih delih;

pijte veliko vode, da se izognete dehidraciji;

redno preverjajte svojo kožo, če se pojavijo nenavadni madeži ali lepotna

znamenja. V primeru, da opazite spremembo v obliki, velikosti, barvi

znamenj takoj obiščite zdravnika. Enako velja, če madež/znamenje srbi

ali celo krvavi.

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Zaključek:

Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v vročem in zdravem delovnem

okolju torej zahteva:

sistematičen pristop pri identifikaciji in ocenjevanju tveganja.

usposabljanje zaposlenih in nadzornikov

nadzor,….

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90 95 100

42 48 50 52 55 57 59 62 64 66 68 71 73 75 77 80 82

41 46 48 51 53 55 57 59 61 64 66 68 70 72 74 76 79

40 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 75

39 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 66 68 70 72

38 42 44 45 47 49 51 52 55 56 58 60 62 64 66 67 69

37 40 42 44 45 47 49 50 52 54 56 58 59 61 63 65 66

36 39 40 42 44 45 47 48 50 52 54 55 57 59 60 62 63

35 37 39 40 42 44 45 46 48 50 51 53 54 56 58 59 61

34 36 37 39 40 42 43 44 46 48 49 51 52 54 55 57 58

33 34 36 37 39 40 41 42 44 46 47 48 50 51 53 54 55

32 33 34 36 37 38 40 40 42 44 45 46 48 49 50 52 53

31 32 33 34 35 37 38 39 40 42 43 44 45 47 48 49 50

30 30 32 33 34 35 36 37 39 40 41 42 43 45 46 47 48

29 29 30 31 32 33 35 35 37 38 39 40 41 42 43 45 46

28 28 29 30 31 32 33 33 35 36 37 38 39 40 41 42 43

27 27 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41

26 26 26 27 28 29 30 30 32 33 34 34 35 36 37 38 39

25 25 25 26 27 27 28 29 30 31 32 33 34 34 35 36 37

24 24 24 24 25 26 27 28 28 29 30 31 32 33 33 34 35

23 23 23 23 24 25 25 26 27 28 28 29 30 31 32 32 33

22 22 22 22 22 23 24 25 25 26 27 27 28 29 30 30 31

Tem

pera

tura

[°C

]

Vlaga [%]

Nevarnost Stopnja Ocena Opozorilo – navodilo- ukrep

Smrtna nevarnost 5 5 SMRTNO NEVARNO: Skorajšnji toplotni udar

Resna nevarnost 4 4 NEVARNO: Ustavite fizične aktivnosti

Močno neudobje 3 3 OPOZORILO: Izogibajte se naporom

Neudobje 2 2 Opozorilo: Omejite najtežje aktivnosti

Rahlo neudobje 1 1 Občutek rahlega neudobja

Udobje 0 0 Občutek udobja

Primer: Ocenjevanja tveganja v okolju z visokimi temperaturami

Zbornica varnosti

in zdravja pri delu



Vir:




Zbornica varnosti

in zdravja pri delu


HVALA ZA POZORNOST !

65

varnostni ukrepi ob visokih temperaturah na delovnih mestih ukrepi pri... · varnostni ukrepi ob...

Documents