uvodnik - contentnet.si · zato so na forumu strokovnjakov za kmetijstvo afriška zelena...

Portret civilizacije

N a jugu Finske kopljejo Onkalo, prvo podzemno odlagališče na svetu za visokoradioaktivne odpadke, ki za delovanje ne bo

potrebovalo človeka. Najtrši oreh za njegove snovalce ni, kako na-rediti dovolj močna vrata, da sevanje ne bo ušlo ven, ampak kako preprečiti več kot tri tisoč generacijam, ki se bodo zvrstile v času razpolovne dobe odloženih odpadkov, da Onkaloja ne bodo našle in ga hotele odpreti. Odtod ime, Skrivališče, zakopano 500 metrov pod zemljo, v granit sredi finske divjine. Antropologi, sociologi, zgo-dovinarji in filozofi se ukvarjajo s tem, kako ta kraj označiti, da bi tudi tisti čez 100.000 let razumeli, da ne skriva mističnih zakladov niti arheoloških neprecenljivosti, ampak le smeti. Morda ga sploh ne bodo označili, morda ga tako res nihče ne bo nikoli našel.

T e odpadke bomo skrili. Stalo nas bo slabo milijardo evrov. A zato slika zanamcev o naši civilizaciji ne bo nič drugačna. Kar

bo ostalo za nami, bodo smeti. Arheologi čez tisoče let bodo s čo-pički in povečevalnimi stekli svoje dobe previdno razkrivali smeti. Neki doktor znanosti neke druge civilizacije se bo proslavil z od-kritjem smetišča, mogoče bo naletel na Bordo Poniente v Mehiki, trenutno največje smetišče na svetu, ali odlagališče Apex pri Las Vegasu, bodoče največje smetišče, kjer bo lahko kopal po milijardi ton, recimo temu, artefaktov. Ko bo zaključil svojo disertacijo in se z asistenti odpravil novim odkritjem naproti, bodo tam posta-vili kiosk s spominki in pobirali vstopnino. Fotografiranje bo prepo-vedano, da zanimivim predmetom, denimo »dobro ohranjenemu belemu predmetu z neznanim simbolom iz tankega raztegljivega materiala in z dvema priročnima ročajema iz poznega dvajsetega stoletja, v katerega so verjetno shranjevali svojo lastnino«, ne bi zbledela barva.

N ič od naše civilizacije ni tako obstojno, kot so smeti, in le malo smeti je tako obstojnih, kot je embalaža. Le malo dejavnosti

proizvede več embalaže kot živilska industrija. Plastenke zdržijo 450 let, aluminijaste pločevinke dvesto let, plastična vrečka ti-soč let, stiropor pet tisoč let, steklenice milijon let. V tem času razpadejo, če jih intenzivno bičajo naravni elementi, kak arheolog, ki bo imel srečo, pa jih bo našel ohranjene tudi tisoče let kasneje. Ob količinah, ki jih zmečemo stran, to niti ni stvar sreče: vsako leto samo v ZDA zavržejo 73 milijard stiropornih in plastičnih ko-zarcev in pladnjev za živila ter 90 milijard plastenk. Vsako leto na svetu uporabimo 800 bilijonov plastičnih vrečk, vsak Evropejec jih v povprečju zavrže skoraj dvesto na leto. Še vedno nekje na svetu razpadata prva proizvedena vrečka in prva pločevinka.

L epo je živeti v civilizaciji, ki je dosegla zavidljiv napredek pri spoštovanju pravic sočloveka, videla svoj planet iz vesolja in

ustvarila internet. Žal pa bodo zanamci vedeli le, da smo znali pro-izvajati plastične vrečke. Če seveda ne odkrijejo Onkaloja. Potem bodo plastične vrečke preživele tudi njih.

Katja Goljevšček, urednica

U V O D N I K

Še vedno neKje na svetu razPadata Prva Proizvedena Plastična vrečKa in

Prva PločevinKa.

sveže

Prebuditi afriški potencial 4Bio suho sadje že v trgovinah 4oddaje vplivajo na prodajo kuharskih pripomočkov 4Polnozrnata Pekarna Pečjak 5 Promet pravične trgovine raste 5

embalaža živil

dražja od vsebine 6

(ne)varni infookužbe iz enega vira 12debelost zaradi 300 metrov 12ali vam tekne vijoličast krompir 13zavržene plenice za rast gob 13

Revija za potrošnike, ki hočejo večKUl(inarični) eKspres

www.kulekspres.si

V s e B I N A

3 Glavni partner revije:

Gso – dokazi o posledicah na okolju 14

Kolumna

Pot, tlakovana s plastiko 15

Palačinke

Popotniški vodnik 16

ozimnica

Pristni naravni okusi sredi zime 20

začimbe za večjo odpornost Hladna resnica o prehladih 26

Križanka 32

Izdajatelj: ContentNet, d. o. o., e: [email protected], W: www.contentnet.si • dIRektoRICa: Melanija končina Boltin • odgovoRNa uRedNICa: katja goljevšček, [email protected] • StRokovNI SodelaveC: dr. aleš kuhar • FotogRaFIje: Igor kastelic, dreamstime • gRaFIčNa podoBa IN pReloM: katja Mijajlović • kRIžaNka: vladimir Milovanović, s. p., ljubljana • lektuRa: ContentNet, d. o. o. • tISk: jular, poslovno svetovanje, Nihad jular, s. p. • Naklada: 60.000 izvodov • ISSN 2232-5859 • Fotografija na naslovnici je nastala iz izdelkov Pekarne Pečjak.

Revija je brezplačna in izhaja štirikrat na leto. za dodatne izvode nam pišite na naslov [email protected]. logistični stroški odpreme in pošiljanja tiskanih izvodov znašajo 1,45 €/izvod in se plačajo po povzetju. Revijo lahko brezplačno natisnete; na voljo je na naslovu www.kulekspres.si. vse pravice so pridržane. kakršnokoli razmnoževanje in fotokopiranje celote ali delov revije brez dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno. Blagovne znamke, slikovno gradivo in logotipi so last izdajatelja in partnerjev revije.

* Navedena podjetja imajo inovativen, učinkovit in do potrošnikov prijazen pristop k izobraževanju potrošnikov in lastni promociji. S potrošniki preko revije kul(inarični) ekspres ustvarjajo odprt, konstanten, konstruktiven in enakovreden odnos, zato so po mnenju uredništva revije kul(inarični) ekspres s tega vidika najnaprednejša podjetja v Sloveniji. podjetja, ki aktivno vlagajo v ozaveščanje potrošnikov o varnosti in kakovosti hrane, v skrb za zaposlene, lokalno skupnost in naravno okolje – partnerji revije kul(inarični) ekspres: pekarna pečjak, d. o. o., Mirovita, d. o. o., Mirosan, d. o. o.

Kul(inarični) EKsprEs4

s V e Ž e

Prebuditi afriški potencial

Čeprav kar 65 odstotkov zemljišč, primernih za kmetijstvo, leži v Afriki, je Afrika uvoznica hrane in na leto za to porabi kar 35 milijard evrov.

Zato so na forumu strokovnjakov za kmetijstvo Afriška zelena revolucija, ki je potekal avgusta, poudarili, da morajo tako vlade kot tudi zasebni sek-tor učinkovito izkoriščati zemljo ter poskrbeti za hrano za domače prebival-stvo. Prav od izkoriščanja obdelovalne zemlje v Afriki je po mnenju zbranih strokovnjakov odvisna prihodnja oskrbe celotnega sveta, ki bo do leta 2050 predvidoma imel že devet milijard prebivalcev.

Oddaje vplivajo na prodajo kuharskih pripomočkov

V Veliki Britaniji ugotavljajo, da kakovostne kuharske oddaje povečajo prodajo izdelkov za pripravo hrane doma. Ob koncu sezone predvajanja

oddaj prodaja postopno začne upadati, ko televizijski kuharji in slaščičarji spet pridejo na zaslone, pa se ponovno poveča. Največji vpliv imajo v ob-dobjih, ko se tudi drugače veliko kuha: okoli božiča, pusta in velike noči.

Kuharske oddaje v Veliki Britaniji najbolj vplivajo na družine, najbolj pa se v sezoni oddaj poveča prodaja moke, kvasa, čokolade za kuhanje,

kuharskih pripomočkov, dekorativnih izdelkov, suhega sadja, mletega mesa in tudi peciva. Prodaja izdelkov za pripravo tort in kuharskih pripomočkov na tak način raste že sedem let. Kot pravijo strokovnjaki, so najbolj učin-kovite oddaje, ki gledalce izobražujejo in ne le zabavajo, jih opogumljajo ter jim ponujajo ideje in recepte.

Bio suho sadje že v trgovinah

V Miroviti so razvili bio hruškove krhlje in bio jabolčni čips, ki so jih zelo dobro sprejeli v tujini, zdaj pa jih bodo začeli prodajati tudi v slovenskih trgovinah.

Njihovi izdelki so znani po polnem naravnem okusu, zdaj pa je ta na voljo še v bio različicah.

Suho sadje in sveže narezano pakirano sadje v mnogih evropskih državah izpodrivata slajše in manj naravne prigrizke. Pri Miroviti ob tem opozarjajo,

da je sveže sadje, ki je olupljeno in narezano dolgo pred uživanjem, lahko izpo-stavljeno različnim proizvodnim postopkom, da ohrani videz svežine, hkrati pa ves čas izgublja hranila. Suho sadje, ki ga v Miroviti posušijo takoj po razrezu in ne vsebuje nobenih dodatkov, je zato veliko bolj zdrava možnost.

Glavni partner revije: številka 10 ⟩ september 20145

Promet pravične trgovine raste

Pravična trgovina po vsem svetu pridobiva pomen in je leta 2013 dosegla 5,5 milijarde evrov prodaje. Najbolj očitno narašča prodaja certificiranih

živil in drugih izdelkov v Evropi, pa tudi v ZDA in v zadnjem letu tudi v drža-vah, iz katerih večina teh produktov izvira. Največjo rast prodaje zaznavajo pri sladkorju, kavi in bananah, pa tudi pri čaju, vinu, medu, drugem svežem sadju in neživilskih izdelkih.

Najpomembnejši trg za te izdelke je Velika Britanija, Nemčija pa je trg, na katerem prodaja izdelkov iz pravične trgovine najhitreje narašča: letno za

kar 23 odstotkov, tako da je že dosegla 650 milijonov evrov na leto. V ZDA so lani prodali za 300 milijonov evrov certificiranih živil in drugih izdelkov, prodaja tudi tam narašča. Med drugimi državami izstopajo še Češka, Hongkong in Juž-na Koreja, saj se je prodaja v teh državah v zadnjem letu podvojila.

Čeprav so izdelki iz pravične trgovine dražji kot necertificirani izdelki, jih potrošniki na Zahodu kupujejo, da bi podprli pravičnejšo globalno delitev

prihodkov, ljudje iz držav proizvajalk pa predvsem, da bi podprli lastne pride-lovalce. Tačas se v več kot 125 državah po svetu prodaja že več kot 300.000 izdelkov iz pravične trgovine.

Polnozrnata Pekarna Pečjak

V Pekarni Pečjak po novem ponujajo pol-

nozrnate polširoke re-zance. Narejeni so le iz polnozrnatega duruma (drugače kot mnoge pol-nozrnate testenine, ki so narejene iz mešanice na-vadne moke in duruma), zaradi česar jih je dražje proizvajati, a imajo veli-ko boljši okus. Odlikuje jih tudi visoka vsebnost vla-knin. Postopno načrtuje-jo še uvedbo drugih oblik polnozrnatih testenin.


če bi pred nas postavili hrano, pakirano kot vojaški obrok, od nje že vnaprej ne bi pri-

čakovali kaj prida kakovosti in oku-snosti, ko bi hrano poskusili, pa bi se nam zdela povprečna, celo ne-okusna in ne posebno zdrava. po-tem bi pred nas postavili prečudo-vito pakirano – identično hrano. kar naenkrat bi pričakovali boljši okus, sklepali bi, da se v paketu skriva tudi očem privlačnejši obrok, obetali bi si celo večjo vsebnost kakovostnih sestavin. v takem obroku bi bolj uživali in bi ga pojedli več kot voja-ško pakiranega.

povedano ni ugibanje, ampak rezultat mnogih študij, ki do-

kazujejo nedvoumno zakonitost sodobnega nakupovanja: embalaža je vrhunsko orodje v prepričevanju potrošnikov k nakupu.

Vabilo za očiembalaža je mnogokrat najdraž-

ji del izdelka in z njo se ukvarja vsaj toliko doktorjev znanosti kot s samo hrano. ker smo ljudje pred-vsem vizualna bitja, ker hrano izbi-ramo z očmi in ker je, če je vlože-nega dovolj denarja in strokovnega znanja, mogoče z veliko gotovostjo predvideti, kako se bomo na posa-mezne vizualne impulze odzvali.

večinoma si potrošniki ne vzame-jo časa za primerjanje blagovnih

znamk in segajo po vedno enakih produktih istih blagovnih znamk – takih je kaki dve tretjini nakupov. v večji časovni stiski kot je potro-šnik in več kot je izbire, bolj trdno se oklepa svojih blagovnih znamk. za take nakupe je z vidika embalaže najpomembnejše, da potrošnik zlah-ka najde in prepozna iskano blagov-no znamko med tisoči drugih.

Šele če potrošnik izdelka svoje blagovne znamke ne najde (ko

nakupuje v nepoznani trgovini, kjer so izdelki zloženi drugače ali morda njegove znamke sploh ni), se od-pre drugim možnostim. ti nakupi, skupaj z nakupi živil, za katere je potrošniku vseeno, katere znamke so, in živil, ki jih potrošnik ne ku-puje tako pogosto, da bi se nave-zal na neko znamko, predstavljajo preostalo tretjino nakupov. pri teh se potrošnik šele v trgovini odloči, katero znamko bo izbral, in zato igra embalaža povsem drugo vlogo: pritegniti mora pozornost in nekako motivirati kupca za nakup.

Celotakakovostna grafika na embalaži

je tako učinkovita in premišlje-na, da bi potrošnik doumel sporo-

6

emBAlAŽA ŽIVIl dražja od osnovni funKciji emBalaže sta zaŠčita živila in Prenos osnovniH informacij o živilu. če Bi Bili to tudi njeni edini funKciji, Bi se Po trGovinaH sPreHajali med Belimi vrečKami, na KateriH Bi PreProsto Pisalo moKa, KruH, BomBoni. to Pa je taKo daleč od resničnosti Kot PredPostavKa, da jemo zGolj zato, da nismo lačni.


čilo proizvajalca, tudi če ne bi bilo nobenega besedila. zato morajo biti barve in podobe izbrane tako, da ustrezajo vrsti izdelka in njego-vim poglavitnim prednostim, ki jih proizvajalec hoče izpostaviti in ki jih potrošnik išče.

ustvarjalci embalaže se trudijo, da bi na policah ustvarili do-

bro viden večji blok, saj potrošniki načelno ne gledajo posamezne-ga izdelka, ampak vidijo le vzorce iz množice izdelkov, ki se kopičijo v vrstah in po hodnikih. velik blok ene barve ustvarja tudi vtis veli-kosti, kar potrošniki razumejo kot znamenje pomembne, kakovostne in zaupanja vredne znamke. Bolj kot blok izdelkov izstopa na po-licah, večja je njihova prodaja, saj stalni kupci tako nimajo težav z is-kanjem, novi pa jih opazijo hitreje kot konkurenčne.

Barve Najhitreje zaznajo potrošniki bar-

ve in se nanje trdno zanašajo za prepoznavo osnovnih značilnosti izdelka. Barve namreč ustvarjajo mentalne asociacije in tako vplivajo na posameznikovo percepcijo ne-kega izdelka. v ljudeh zbudijo pred-vidljiv kognitivni, psihološki in celo biološki odziv (na hormonski ravni). del pomena barv pa je tudi kulturno pogojen: ljudje, denimo, zavračajo izdelke, ki so pakirani v barve njiho-vih nacionalnih simbolov, in v barve, ki imajo izrazito povezavo s smrtjo ali boleznijo ali so v neki kulturi po-vezane z nižjim slojem, zapostavlje-no starostno skupino ali podrejenim spolom.

7

primarno barve embalaže v ži-vilski industriji zagotovo odse-

vajo okus in tudi vonj živila, zato se barve, ki so izrazito nasprotne pričakovanemu okusu, ne obnese-jo. Možgani jih namreč ne povežejo z ustreznim spominom in čustvi. z barvami je marsikdaj sporočen tudi način priprave (zato so, recimo, čaj, kava in drugi napitki, ki se strežejo topli, pogosto obarvani s temnejši-mi odtenki kot sorodni napitki, ki se strežejo hladni), pa tudi način pri-delave surovin in priprava živila ter najbolj izpostavljena funkcionalnost živila. Bolj intenzivne kot so barve in več jih je na embalaži, bolj inten-zivnega okusa naj bi bilo živilo, če so barve pastelne, zamegljene, pa to pomeni globlji, bolj kompleksen okus. Barve sporočajo tudi vrednost (ceno) izdelka – temnejše in hla-dnejše barve načelno pomenijo viš-jo ceno in bolj uveljavljene znamke, žive in tople barve pa nižjo ceno in nove znamke.

Barve embalaže so kombinacija tistega, kar je izdelek, in tiste-

ga, kar so njegovi ciljani potrošniki. v različnih ljudeh lahko zbudijo tudi različne odzive. v športnikih, recimo, ki iščejo akcijo in energijo, rdeča bar-va zbudi adrenalinski odziv, v tistih, ki iščejo romantično darilo, zbudi podobe nežnosti in celo s tem po-vezane hormonske spremembe, lač-

številka 10 ⟩ september 2014

ljudje smo vizualna bitja in nakupujemo predvsem z očmi – sploh ko nakupujemo lačni.

vsebine

estetika je pomemben prepričevalni element vsake embalaže, ker nas navda z dobrim občutkom in ustvarja prijetno

razpoloženje. v možganih zbudi močnejšo željo po posedovanju, potrošnika čustveno vplete v izdelek, da ga ne le potrebuje, ampak hoče. potrošniki po raziskavah sodeč raje izberejo estetski izdelek znane blagovne znamke kot standardni izdelek znane blagovne znamke, čeprav je prvi dražji; raje izberejo tudi estetski izdelek neznane znamke kot standardni izdelek znane znamke, kar pomeni, da je estetika embalaže celo pomembnejša od blagovne znamke.

Kul(inarični) EKsprEs8 Kul(inarični) EKsprEs8 Kul(inarični) EKsprEs

nim pa ista barva še poveča apetit. Hkrati je ista informacija lahko za različne publike različno pomembna glede na to, kakšne barve je: recimo, število kalorij večina ljudi razume kot nizko, če je napisano z belo barvo, tisti potrošniki, ki poudarjeno iščejo zdrave in shujševalne proizvode, pa to število razumejo kot nizko le, če je napisano z zeleno barvo.

Besede v zadnjih letih mnoge potrošni-

ke prepričajo navezave živila na zdravje, zato so celo bomboni obogateni z vitamini, sladke pijače pa imajo napise o antioksidacijskih lastnostih sadja, katerih arome nosijo. Najučinkovitejše so po raz-iskavah sodeč tiste zdravstvene trditve, ki obljubljajo učinkovit nad-zor teže in zdravje srca. prav zato

proizvajalci sladkarij in zelo kalorič-ne hrane manjšajo porcije – majhen paket piškotov vsebuje manj kalorij, to pa omogoči proizvajalcu, da na paketek napiše, da porcija vsebuje, recimo, le 100 kalorij, čeprav ni po-samezen piškot nič manj kaloričen.

Nekatere besede se pojavljajo pogosteje kot druge prav zara-

di svoje prepričevalne moči: Novo, Revolucionarno, Brezplačno, vita-mini, Minerali, voda, Naravno, or-gansko, Brez dodanega, z dodanim, 100 %, lahko, Bogato z, polnozr-nato. Nekatere s časom ostajajo enako močne, druge zdržijo le nekaj let, potem pa njihov učinek zble-di ali postane celo negativen: pred desetletji je živila uspešno prodajalo sklicevanje na industrijsko proizvo-dnjo in hitro hrano, zdaj sta to že skoraj žaljivki.

Sporočila, ki imajo najpomemb-nejšo vlogo v prepričevanju po-

trošnika, so natisnjena na sprednji strani, tako da jih potrošnik lahko vidi, ne da bi embalažo vzel s poli-ce, in oblikovana tako, da jih zazna z enim pogledom. učinkovita emba-laža vsebuje na tem osnovnem vi-

Pomen in uporaba barv na embalaži živil

Barve so prvo in najmočnejše sporočilo, ki ga potrošniki sprejmejo iz embalaže, in nosilke ključnih informacij o vrsti živila.

emBAlAŽA ŽIVIl

rdeča

oranžna

upoRaBa: predvsem za poudarke in v kombinaciji z drugimi, manj alarmantnimi barvami. Ker veča apetit, jo množično uporabljajo v industriji hitre hrane, sploh v kombinaciji z rumeno, ki prav tako spodbuja tek.

upoRaBa: za detajle, ki naj bi pritegnili pozornost. Na živilih, obogatenih z vitamini. Asociira tudi cenovno dostopnost in v kombinaciji z avanturistično konotacijo apelira na potrošnike, ki so pripravljeni tvegati z nizko ceno in neznanim izdelkom.

9 Glavni partner revije:9 Glavni partner revije:Glavni partner revije:

dnem polju največ pet izstopajočih elementov, ker bi jih več oko sicer še lahko zaznalo, v spominu pa se ne bi usidrali. v povprečju namreč potrošnik izdelku na trgovski polici posveti dve do tri sekunde. potek pogleda lahko dodatno usmerjajo grafične linije ali podobe na embala-ži z očmi, rokami, dejanji. če srečen otrok ali narisani zajček gleda proti navedbi o bogati vsebnosti hranil v živilu, njegovemu pogledu sledijo tudi oči potrošnika.

Na zadnji strani so poleg obve-znih pogosto še informacije,

ki so pojmovane kot dodana vre-dnost tega izdelka v primerjavi s konkurenčnim: recepti, zanimivo-sti, romantično opisana zgodovina proizvajalca, izrezanke za otroke. to poveča verjetnost za nakup, čeprav na nikakršen način ne vpliva na vse-bino embalaže. v teh primerih ku-pec res kupi embalažo in ne živila.

Podobev želji po drugačnosti je vedno ne-

kaj proizvajalcev, ki skušajo pre-pričati z bolj stiliziranimi podobami hrane in celo risbami, ki naj bi, reci-

mo, komunicirale domačnost izdelka ali preprosto pripravo. a vedno znova se izkaže, da hrano najbolje prodaja-jo kakovostne fotografije pripravlje-nih živil. te najučinkoviteje ustvarijo predstavo o tem, kaj se nam obeta, če kupimo izdelek, zbudijo spomine na vonje in okuse, na zadovoljstvo ob serviranju in uživanju takega po-polnega obroka; čisto zares se nam ob pogledu na izčiščeno, popolno fotografijo jedi začne v ustih nabirati slina, v želodcu pa se zbudi občutek lakote. Bolj ko je živilo že pripravljeno, torej bolj ko cilja na lačne nakupoval-ce, pomembnejše so fotografije: vre-ča krompirja zato navadno niti nima fotografije, saj potrošnika, ki jo bo kupil, ne vodi trenutna lakota, ampak racionalnost, vrečka zmesi za krom-pirjev pire pa je povsem oblečena v sliko privlačnega obroka, saj tako obljublja, da potrošnika ločijo samo minute od takega obroka in od pote-šitve lakote. jedem na fotografijah je pogosto dodana para, češ, da je živilo


rumena

zelena

upoRaBa: pogosta je na sladkarijah in drugih izdelkih, ki se kupujejo impulzivno. uporabljajo jo tudi za embalažo za inovativne in izvirne izdelke. V podobah klasja in sonca je simbol za žitne izdelke in polnozrnato prehrano.

upoRaBa: kot znamenje za do okolja prijazno pridelavo in za poudarjanje zdravega vidika živil – potrošniki vidijo v zeleno odete proizvode kot manj kalorične, z več proteini in manj maščobami. uporaba je lahko tudi zelo prefinjena, denimo, v obliki listja ali trate.

z neopaznimi prilagoditvami embalaže nekateri proizvajalci v zadnjem času manjšajo njeno prostornino za desetino in več.

10

fotografirano še toplo – študije so namreč pokazale, da se ljudem jedi, iz katerih se kadi para, zdijo okusnej-še kot jedi, ki so fotografirane brez pare, in jih raje kupijo.

Rahlega lepotičenja fotografij pro-izvajalcem nihče ne zameri, le

stežka pa potrošniki odpuščajo iz-razito lažnive fotografije. predvsem slabša pripravljena živila na embalaži pogosto nosijo fotografije prečudo-vitih jedi, ki jih pripravijo profesional-ni kuharji iz prvovrstnih sestavin in nimajo skoraj nič skupnega z vse-bino embalaže. to si večinoma pri-voščijo novinci na trgu, uveljavljeni proizvajalci pa so se že zdavnaj na-učili, da fotografirajo, resda v idealni luči in pripravljene v idealnih razme-rah, a vendarle, svoje izdelke.

Optične prevareRast cen hrane in zmanjšana ku-

pna moč potrošnikov ter s tem povezan upad prodaje hrane so povzročili pomembne spremembe v pakiranju izdelkov, od katerih so mnoge izrazito zavajajoče. Nekateri proizvajalci so ohranili enako veliko pakiranje in ceno, a so zmanjšali ko-ličino izdelka, drugi so celo povečali pakiranje, a hkrati zmanjšali količi-no – analitiki ugotavljajo, da se to najpogosteje dogaja pri kosmičih, instantnih juhah, kavi, čaju, konzer-virani hrani in živilih v kozarčkih.

Nekateri proizvajalci so uvedli nove škatle, ki so na policah vi-

deti enako velike, a so ožje od sta-rih, kozarčki z namazi in polivkami

Kul(inarični) EKsprEs

modra

vijoličasta

R

emBAlAŽA ŽIVIl

upoRaBa: v vijoličasto oviti izdelki se potrošnikim zdijo razkošni in dragi, a vredni svoje cene. V živilstvu jo največkrat najdemo na živilih, ki zadovoljujejo male razvade. uporablja se tudi za izdelke, ki vsebujejo jagodičje, zaradi naravne povezave z barvo tega sadja.

upoRaBa: proizvajalci, ki želijo biti videni kot osrednja avtoriteta v svoji branži in hočejo poudariti svojo zanesljivost. svetli odtenki se uporabljajo za nizkokalorične in nesladkane izdelke. Mladi modro vidijo kot barvo za bolj zrele ljudi, zato se je proizvajalci živil, ki so namenjeni mladim, izogibajo ali pa uporabijo izrazito močne, neonske in električno modre odtenke.

Izjemen pomen pri pospeševanju prodaje živil ima priročnost embalaže za uporabo, transport in shranjevanje. ali pokrovček

neprijetno zareže v kožo, ali se karton lepo strga, ali je vrečko enostavno odpreti z rokami ali potrebujemo škarje, ali je piškote mogoče učinkovito ponovno zapreti, ali ima nekajkilogramska vreča ročaj, ali plastenka polivke lahko stoji na pokrovčku in je zato vsebino enostavno izliti, ali je embalaža zoprno glasna in jo je nemogoče zložiti, vpliva na vsak naslednji nakup enakega izdelka.

Glavni partner revije:11 številka 10 ⟩ september 2014

so dobili na dnu neopazno udrtino, ki zmanjša prostornino, sladoledi in sokovi so dobili vitkejše pakiranje. Na nekaterih tako zmanjšanih em-balažah se pojavljajo napisi o novi embalaži, a enako dobrem okusu, in grafični elementi, ki neverbalno celo promovirajo na novo pakira-ni izdelek kot bolj zdrav, ker je bolj vitko pakiran. Na tak način količino izdelka zmanjšajo za deset ali pet-najst odstotkov, kar je ravno dovolj malo, da potrošniki tega ne opazijo, če posebej ne spremljajo količin in cen posameznih živil.

Prazen ničprav zaradi sodobnih optičnih

prevar postaja v očeh potro-

šnikov čedalje pomembnejši pro-zoren del embalaže, saj omogoča, da kupec preveri, koliko bo za svoj denar sploh dobil. prozorno okence pa je bilo pomembno tudi že prej, saj lahko potrošnik tako preveri, ali se videz izdelka ujema s sporočili na embalaži in z njegovimi pričakova-nji. je tudi simbolno dejanje, ki kaže proizvajalčevo zavezo, da ne želi za-vajati potrošnikov.

ob vsej znanosti o embalaži in globalni industriji pakiranja, v

kateri se vrtijo milijarde, torej na koncu odloči prazen nič. vsaj pri nekaterih nakupih in vsaj pri ne-katerih potrošnikih vendarle šteje tudi vsebina.

11

rjava

črna

Bela

upoRaBa: v rjavo so odeti naravni, organsko pridelani izdelki, domače pridelani izdelki in izdelki, narejeni po tradicionalnih receptih. uporablja se tudi za zdrave proizvode, recimo za polnozrnate izdelke in izdelke z veliko vlakninami, pa tudi za izdelke, ki vsebujejo med, kavo, čokolado ali njihove arome. Včasih se rjava bolj nanaša na embalažo kot na vsebino, če proizvajalec želi z njo povedati, da je izdelek pakiran v ekološke ali reciklirane materiale.

upoRaBa: živila v prevladujoče črni embalaži naj bi bila višjega cenovnega in kakovostnega ranga, razkošje za redke priložnosti. Živila v črni embalaži so videti tudi težja, zato proizvajalci včasih s to barvo zamaskirajo manjšo količino. Če so črni le detajli, poudarjajo konotacije drugih barv, ki so uporabljene na embalaži.

upoRaBa: proizvajalci uporabljajo belo embalažo, da komunicirajo svežino, sploh za izdelke za nego ust in zdravje zob, pa tudi preproste sestavine in enostavno pripravo. če je bela uporabljena v nepremišljeni grafiki, je embalaža lahko videti dolgočasno ali preveč sterilno, da bi bila vsebina lahko okusna.


Novice (Ne)VArNI INFO

Okužbe iz enega vira

Letos poleti so po Evropi registrirali skoraj 400 primerov okužbe s salmonelo, največ v Veliki Britaniji, pa tudi v Franciji, Nemčiji in Av-striji. Strokovnjaki še niso zaključili raziskave, toda vse kaže, da so

bila kriva okužena jajca, ki so vsa prišla iz istega obrata na jugu Nemčije.

S salmonelo se je okužilo 247 Britancev ter 156 prebivalcev drugih evropskih držav, vsi s hrano iz restavracij in delikatesnimi pripravlje-

nimi živili. Analize kažejo, da so bili najverjetneje vsi izpostavljeni istemu sevu bakterije, kar bi pomenilo, da primeri niso nepovezani in da imajo vse okužbe isti vir. Ker so se okužbe očitno razširile iz enega vira po vsej celini, zagovorniki lokalne pridelave in samooskrbe opozarjajo, da bi bilo potrebno jasno označevanje porekla surovin tudi v restavracijah in deli-katesah. Poudarjajo, da bi spodbujanje uporabe lokalnih proizvodov lahko v prihodnje število takih okužb bistveno zmanjšalo.

Debelost zaradi 300 metrov

V povprečju v zahodnem sve-tu prehodimo 288 kilome-trov na leto (0,8 kilometra

na dan), leta 1976 pa smo preho-dili 410 kilometrov na leto (1,1 ki-lometra na dan). Čeprav razlika ni velika, nekatere študije trdijo, da je prav teh 300 metrov pomemb-no za učinkovito nadziranje telesne teže, saj je bil problem debelosti v sedemdesetih letih in prej bistveno manjši kot zdaj.

Iz tega izhajajoča formula za ohra-njanje zdrave teže se tako glasi:

pojejte le 100 kalorij na dan manj, kot bi jih radi, in prehodite vsak dan 3 kilometre. Nekateri strokovnjaki menijo, da je tak nasvet bistveno lažje razumljiv in da ga je tudi lažje upoštevati, kot pa je slediti zaple-tenim dietam in šteti kalorije vsa-kega grižljaja posebej.

številka 10 ⟩ september 201413 Glavni partner revije:

Ali vam tekne vijoličast krompir?

V ZDA pridelovalci krompirja iščejo rešitve za stalno padanje prodaje te poljščine in se z novimi sortami skušajo čim bolje

prilagoditi sodobnim potrebam. Poleg izrazito majhnega krompirja, ki naj bi zaradi kratkega časa kuhanja pritegnil tiste, ki imajo le malo časa za pripravo hrane, veliko stavijo na sorte novih barv in barvnih kombinacij.

O novih barvnih kombinacijah so proizvajalci semenskega krompirja začeli razmišljati,

ker so se potrošniki dobro odzvali na krompir z rdečo in vijoličasto lupino. Zdaj so razvili še sorto krompirja z rdeče-rumeno lisasto lupi-no. Menijo, da take sorte, kuhane in servirane v lupini, popestrijo obrok, in jih prodajajo kot gurmanske sorte. Upajo, da jih bodo kupovali predvsem mlajši potrošniki.

Zavržene plenice za rast gob

Za vsakim dojenčkom, katerega starši uporabljajo plenice za enkratno uporabo, ostane v povprečju 8.000 plenic, ki na deponijah razpadajo več stoletij. Znanstveniki na eni od mehiških univerz pa so zdaj našli

eno od možnih rešitev tega okoljskega problema v gojenju gob.

Za projekt uporabljajo plenice, umazane le z urinom, jih sterilizirajo, raz-režejo in zmešajo v substrat skupaj z materialom, bogatim z ligninom

(ki tvori biomaso): s travo, grozdnimi tropinami, kavo ali listjem ananasa. Na substrat zasejejo spore gob, ki se hranijo s celulozo, tako da od ple-nic po slabih treh mesecih ostane le 20 odstotkov teže in prostornine. Kilogram plenic se tako spremeni v 200 gramov odpadka in 300 gramov gob. Plastični materiali, ki jih vsebujejo plenice, služijo kot površina za rast gob, želatino, ki v plenici zadržuje vlago, pa bi lahko porabili za mešanje z zemljo, ki sicer slabo zadržuje vlago. Čeprav so tako vzgojene gobe mikro-biološko neoporečne, pa jih ne nameravajo uporabljati za prehrano ljudi, ampak le za živali.

za potrošnike


GSO – dokazi o posledicah na okolju

Medtem ko ameriški okoljevarstveniki opozarjajo, da zaradi glifo-sata, herbicida, ki ga množično uporabljajo na poljih nekaterih gensko spremenjenih pridelkov, drastično upada populacija me-

tuljev monarhov, so v Avstraliji odkrili novo vrsto plevela, ki je na ta herbicid razvil odpornost. Na možnost takih posledic uporabe gensko spremenjenih poljščin so nasprotniki že opozarjali.

Glifosat je herbicid, ki ga trži ameriški koncern Monsanto pod imenom Roundup, hkrati z gensko spremenjenimi poljščinami, ki so odporne

na glifosat in jih tržijo pod imenom Roundup Ready. Zato lahko pridelo-valci teh poljščin (soje, koruze in bombaža) herbicid uporabljajo v velikih količinah, saj na poljščine nima nobenega učinka. Ima pa ga na svilnico, rastlino, ki je edina hrana gosenic metulja monarha. Kot ugotavljajo, je število monarhov od devetdesetih let, ko jih je bilo v ZDA okoli milijardo, upadlo na komaj 33 milijonov. Zato bodo vrsto uvrstili med ogrožene, kar bi lahko vplivalo tudi na uporabo škodljivega herbicida.

V ZDA glifosat uničuje neprave rastline, v Avstraliji pa opažajo, da ne deluje več na rastline, zaradi katerih ga sploh uporabljajo. Sladka tra-

va, ki kot plevel med poljščinami oblikuje goste blazine, hitro raste in se ohrani tudi čez zimo, je, kot so objavili pred kratkim, razvila odpornost na glifosat: medtem ko je kontrolna skupina rastlin po obdelavi z glifosatom odmrla, je skupina odpornih rastlin nemoteno rasla naprej. Že v začetku leta so v Avstraliji zasledili vrsto plevela, ki je razvila enako odpornost, to je navadna škrbinka. Ugotavljajo, da se bodo morali plevela lotiti bolj premišljeno in se manj zanašati na glifosat.

(Ne)VArNI INFO


Samo v evropi zavržemo 90 milijonov ton hrane na leto in

po vsem svetu 1,3 milijarde ton na leto, to je tretjina vse hrane na svetu. kar je obup že samo po sebi.

eden od problemov, povezan s sodobno potrošnjo hrane, na

katerega seveda lačni nimajo časa misliti, zato pa bi morali nanj misli-ti siti, torej tako imenovani razviti svet, je tudi odpadna embalaža. ko kupec izdelek zaužije in embalažo zavrže (ali pa zavrže pokvarjeno živilo z embalažo vred), embalaža postane odpadek. z redkimi izje-mami tako rekoč večen odpadek.

poraba embalaže pri pripravljeni pakirani hrani in gotovih obro-

kih je neverjetna: živilo je pakirano v primarno embalažo, več manjših enot v zavitek ali folijo, ti v ška-tlo, kar za 60 gramov živila pomeni okoli 12 gramov embalaže, skupaj z embalažo za transport in skla-diščenje pa je masa embalaže že enaka masi živila. če torej na sve-tu proizvedemo letno štiri milijar-de tone hrane, proizvedemo tudi približno toliko embalaže. kljub več desetletjem prizadevanj se je še vedno reciklira le manjši delež, večina pa se kar kopiči. Na kopnem tako rastejo plastične gore, v oce-anih otoki, tisti v pacifiku, recimo, ki menda meri po površini toliko kot dvoje zda skupaj.

ker je pakirana hrana močno povezana z življenjem v me-

stih, se bo problem še poglabljal.

pred sto leti je v urbanih sredi-ščih živelo 20 odstotkov ljudi, leta 2030 naj bi bilo mestnega prebi-valstva 60 odstotkov, leta 2050 70 odstotkov. ali to pomeni šest, osem, deset milijard ton odpadne embalaže vsako leto?

Morda ne. v živilski industri-ji si veliko obetajo od užitnih

filmov (prevlek), ki združujejo vse zaščitne funkcije embalaže, a so hkrati tudi del živila in jih enostav-no pojemo. ker so ti še v začetnih fazah uvajanja, pa si na kratek rok več lahko obetamo od biorazgra-dljivih embalažnih materialov, ki so čedalje zmogljivejši in katerih izbira je čedalje pestrejša. to so polimeri ali biopolimeri, neposredno ekstra-hirani iz biomase, izdelani s kemij-sko sintezo iz obnovljivih bioloških monomerov ali pa proizvedeni s pomočjo mikroorganizmov.

druga možnost je seveda mno-žična pobuda potrošnikov za

drastično zmanjšanje embalaže v živilstvu nasploh. a v tem primeru bi vseeno stavil na tehnologijo.

dr. Sebastjan Filip

Pot, tlakovana s plastiko

dr. seBastjan filiP, teHnoloG PeKarne PečjaK

K O l U m N A


dr. Sebastjan Filip je doktoriral na Biotehniški Fakulteti univerze v

ljubljani z naslovom: »Nastanek trans izomerov maščobnih kislin med toplo-tno obdelavo živil« in je od leta 2004 redno zaposlen v pekarni pečjak kot tehnolog. je pobudnik številnih inovacij in projektov, med katerimi izstopa po-stavitev internega analitskega in mikro-

biološkega laboratorija pekarne pečjak. Redno aktivno sodeluje na mednarodnih znanstvenih konferencah ter je soavtor številnih znanstvenih in strokovnih pu-blikacij. Strokovno se poglablja v sodob-ne trende živilske industrijske predelave ter skupaj s strokovno ekipo vedno zno-va išče optimalne načine za proizvodnjo sodobnih, zdravih in okusnih živil.


pAlAčINKe

preprost kruh iz moke, vode in soli brez kvasa ali kakšnega drugega sredstva za vzhajanje

je eno od človekovih prvih pripra-vljenih živil. arheološki dokazi govo-rijo, da je to verjetno celo prva obli-ka človeške žitne hrane, skozi vso zgodovino človeštva pa tudi najbolj priljubljena žitna hrana. do danes se je ohranila zaradi praktičnosti, eno-stavne priprave, nevtralnega okusa in neskončnih možnosti kombini-ranja. je del redne prehrane, tradi-cionalnih obedov, tudi starih pra-znovanj in verskih obredov. čeprav so razlike med etničnimi različica-mi majhne, recimo v gostoti testa, imajo različne oblike nevzhajanega kruha pogosto regionalno kompo-nento, saj zanje uporabljajo žita in dodatke, ki so lokalno značilni, ter jih pripravljajo v za različne kulture specifičnih posodah.

Od Vikingov …palačinkam podobno jed so jedli

že stari grki, ki so moki dodali

popotniški

oljčno olje, med in spenjeno mleko; tako narejene tagenias so radi jedli za zajtrk. Rimljani so svoje alita dol-cia ocvrli. vikingi so jedli flatbrod z dodatkom krompirja, na Sardiniji pa še vedno pečejo pane karaso, kot papir tanek nevzhajan kruh, ki ga pripravijo iz pšenične durum moke in pečejo dvakrat, da lahko na su-hem počaka tudi leto dni.

v slovenski kuhinji se kot starejša oblika nevzhajanega kruha po-

javljajo mlinci, ki jih največ pojemo za martinovo. včasih so jih pekli na plošči štedilnika ali v krušni peči. za nekaj desetletij smo pozabili na še en slovenski nevzhajan kruh, to je prosenjak, ki pa se s ponovnim od-krivanjem prednosti uživanja prosa spet uveljavlja, predvsem zato, ker je brez glutena.

V Bretanjo …zgodovinsko najbolj zanimiv je za

zahodno civilizacijo maco, kruh, ki naj bi ga jedli na zadnji večerji,

Pri nas jim rečemo PalačinKe, Po svetu jiH Poznajo Pod stotinami druGiH imen. z razloGom so te različice tanKeGa testeneGa ovoja z nami že od PrazGodovine. so emBalaža, KrožniK, žlica in Hrana oBenem, za sladKe in slane, mesne, zelenjavne in mlečne, ocvrte, Pečene in Hladne jedi, za Hiter PriGrizeK ali vrHunsKo GurmansKo doživetje.

17 Glavni partner revije: številka 10 ⟩ september 2014

Vsakič nov okus, vedno prava izbira!

Palačinke – ajdove Palačinke

čokoladno-lešnikov nadev – Marelični nadev – Skutni nadev

Za okusen obrok v le nekaj minutah.

vodnikvsekakor pa je star več tisočletij in je še zdaj del židovskega obredja. Narejen je le iz vode in moke, ta-nek in oblikovan v oglate oblike, ko je pečen, pa dovolj krhek, da se ga lomi z rokami.

palačinke, kot jih poznamo danes, pečejo v evropi že stoletja, se-

danjo obliko pa so dobile v Bretanji v 15. stoletju ter se razširile po vsej celini, v kanado in zahodno afriko. Narejene so iz pšenične ali ajdove moke, osnovnemu receptu pa so lahko dodana jajca in mleko. testo je zelo redko, tako da so lahko palačin-ke čim tanjše in da nastane kot čip-ka nežna mreža zračnih mehurčkov, najlepše pa se spečejo v nizki ponvi za palačinke. večinoma jih pripra-vljamo kot sladice – v tem primeru testu dodamo še sladkor – pa tudi s slanimi nadevi, okoli katerih palačin-ko le ovijemo ali pa jo še obložimo z drobtinami in ocvremo kot kanelon (ki pa je drugačen od italijanskih ka-nelonov, ki so oblika testenin).

v Franciji, na Nizozemskem in še kje so palačinke tako priljublje-

ne, da nekatere slaščičarne (cre-perie) ponujajo samo palačinke z različnimi nadevi. v veliki Britaniji rečejo pustnemu torku dan pala-čink, saj takrat palačinke nadevajo z vsem, kar je ostalo od pusta in bi se med postom pokvarilo.

Na zahod …tako kot v evropi so tudi v Severni

ameriki tamkajšnje različice pala-čink predvsem sladica ali sladek zaj-trk. toda severnoameriške pancakes so le jezikovne sorodnice palačink in drugih oblik nevzhajanega kruha.

v veliki Britaniji pancakes imenu-jejo jed, povsem enako našim

palačinkam, v zda pa ta bese-da pomeni testo, zrahljano s sodo

nekateri narodi na tanke testene plošče naložijo hrano, lomijo robove in jih uporabijo za žlico, ko je podlaga prazna, pa pojejo še to.

Kul(inarični) EKsprEs18 Kul(inarični) EKsprEs18

bikarbono in spečeno v bistveno manjše, debelejše kroge, kot so palačinke. temu rečejo američani pancakes, mi pa ponvičniki, med-tem ko živilo, ki je podobno našim palačinkam, imenujejo s francosko besedo crepes.

In vzhod …drugod po svetu lokalne oblike

palačink igrajo tako vlogo kot na zahodu vzhajan kruh. Na Bli-žnjem vzhodu jih imenujejo pita, ki so lahko kot žepek, z razprtim in nadevanim testom, recimo, s fa-laflom (ocvrtimi žitnimi polpetami), hladnimi solatami in drugimi jedmi, imenujejo jih tudi malfruda in v dru-gih regijah saluf, ali pa veliko večje pite, ovite okoli različnih nadevov, ki jih glede na regijo ponujajo tudi z imeni lafa, lavaš in kubsadž (po po-sodi sadž, v kateri jih pečejo). pite tudi prerežejo na trikotnike in jih pregrejejo, da postanejo trde, nato pa uporabljajo kot užitno žlico. za pite vseh velikosti in imen je značil-no, da jih za zelo kratek čas pečejo na zelo visoki temperaturi, tako da je že pečenje zelo zanimiv pogled, ko se testo v nekaj sekundah na pečici iz opek dvigne kot balon.

v afganistanu so zelo podobno živilo poimenovali naan, od tam

pa se je razširilo v Indijo, pakistan in Bangladeš. značilen okus mu dajejo jogurt iz kozjega mleka in semena črne kumine, pečejo pa ga prileplje-nega na stene ovalne glinene peči-ce tandur. v regiji pogosto jejo tudi bakri, ki je narejen iz različnih mok, roti in čapati, ki ga delajo iz polno-zrnate moke in ga pečejo dvakrat, tako da para v notranjosti naredi lu-knje, papad, ki je zelo hrustljava lo-kalna različica nevzhajanega kruha, ter parato, ki jo zvaljajo tako, da se

testo zlista, in jo ocvrejo v posebni ponvi tava.

Proti jugu …v etiopiji pripravljajo injere iz se-

men etiopske kosmatke ali tefa. to je kiselkast, fermentiran kruh, ki ima zaradi tefa okus po oreških ali kostanju, del redne prehrane pa je tudi v Somaliji, kjer mu rečejo kan-džiro, in jemnu, kjer ga imenujejo lahoh. tef je bogat z železom, zato imajo ljudje v teh predelih malo te-žav s slabokrvnostjo, nomadska ljudstva pa ga pogosto zasajajo, ker lahko semena, potrebna za zasadi-tev vsega polja, človek nese kar v pesti (tef v semitskem jeziku po-meni izgubljen, saj so zrna najmanj-ša med vsemi travami in žiti ter jih je nemogoče najti, če padejo na tla). Injere uporabljajo kot krožnike za goste enolončnice ali solate, nato pa trgajo robove, da z njimi zajemajo jed. ko je injera prazna, pojejo še njo. Iz tefa delajo tudi sladkast kruh kita.

ponekod v afriki, recimo v keni-ji in južnoafriški republiki, so se

navadili na evropsko različico pala-čink, ki je prišla s kolonialisti, in jih jedo sladke. v ugandi so evropsko različico priredili svojim naravnim virom in jo jejo z bananami, ki je naj-pomembnejši vir ogljikovih hidratov v deželi, za zajtrk ali kot prigrizek. Banane ovijajo v palačinkam podob-no testo tudi na tajskem, v kambo-dži, Indiji in na kitajskem, kjer po njih zelo radi segajo popotniki, zato se pot, ki jo zahodnjaki množično ubi-rajo po jugovzhodni aziji, priljubljeno imenuje kar pot bananinih palačink.

Okoli oble …ena do kitajskih različic palačinke

je sančuisanda, ki se tako ime-nuje zaradi značilnih gibov, s kate-rimi živilo obdelajo, ko je pečeno. ta nevzhajan kruh namreč pečejo v pepelu ter ga po peki spihajo in potapkajo, da odstranijo pepel, san-čuisanda pa pomeni: trikrat pihni in trikrat potapkaj. Bolj znani so man-darinski mlinci, predvsem zato, ker jih strežejo v kitajskih restavracijah po vsem svetu kot prilogo priljublje-ne pekinške race.

Palačinke lahko porabimo tudi za pripravo malce drugačne torte, iz istega testa pa lahko naredimo praženec.


pAlAčINKe


Vsakič nov okus, vedno prava izbira!

kaneloni

Piščančji nadev – nadev S SiroM feta in šPinačo – MeSni nadev – Sirov nadev – Gobov nadev – nadev S šunko in SiroM

Za okusen obrok v le nekaj minutah.

Na tajskem z različnimi nadevi polnijo hrustljav kanom buang,

ki je podoben mehiškemu takosu, le da je prvi narejen iz vode in ri-ževe moke, drugi pa iz vode in ko-ruzne moke. takosi služijo kot žlice, za zajemanje hrane, v Mehiki pa iz koruzne moke delajo še tortilje; te uporabljajo za zajemanje hrane ali vanje zavijejo nadev. Manj znana južnoameriška različica je arepa iz koruznega zdroba, ki jo pripravljajo iz različno gostega testa, različno debelo ter jo pražijo, cvrejo, kuhajo ali pečejo.

Domovpalačinke lahko namažemo in

napolnimo tako rekoč s čimer-koli, poskusimo lahko tudi zanimive etnične posebnosti. Najraje pa jih pri nas mažemo z marmelado, čo-koladnim ali orehovim nadevom ali pa jih napolnimo s skuto; skuta je tudi osnova mnogih slanih receptov za nadeve za palačinke in kanelone, pa seveda tudi mleto meso in sir, paradižnik in druga zelenjava. Res so možnosti neskončne, vsaka po-sebej pa tekne – za večerjo, prilogo ali otroško zabavo.


OzImNIcA pristni različne teHniKe sHranjevanja nam omoGočajo, da doma PridelaniH vrtnin ne uživamo le oB oBiranju, amPaK vso zimo in vse do Pomladi, ali Pa da KuPimo živila, Ko so Poceni, in jiH Predelamo v oBstojne in oKusne domače PriPravKe. res je, s PriPravo ozimnice ni malo dela, a sredi zime ni lePŠeGa Kot oBisK domače sHramBe, Polne KozarčKov PristniH naravniH oKusov in omamniH vonjev.

Hrana se začne kvariti v tre-nutku, ko jo oberemo ali za-koljemo, in pred množično

globalizacijo je le učinkovito dolgo-trajno shranjevanje sadja, zelenjave, žita, mesa in zelišč zagotovilo pe-stro hrano tudi pozimi. to je nekoč omogočalo tudi ustalitev nomadskih ljudi in zmanjšalo potrebo po stalnih selitvah zaradi iskanja sveže hrane. Sodobni industrijski postopki pripra-ve živil za shranjevanje temeljijo na enakih principih kot tisti najstarejši: ustaviti rast mikroorganizmov, pre-prečiti oksidacijo maščob in upoča-sniti vizualno spreminjanje hrane.

V kleti, na hladnemNekatere vrste živil lahko ohra-

nimo dlje časa že tako, da jih shranimo na primernem mestu. to so klasični pridelki za ozimnico: če-sen, čebula, buče, repa, pesa, zelje, korenje, koleraba, krompir, jabolka in hruške. čimprej po obiranju jih shra-nimo na hladnem (manj kot 12 sto-pinj Celzija), saj mraz zavira dihanje živil in podaljša življenjsko dobo, a ne na premrzlem, da ne zamrznejo. v shrambi ohranjamo vlago, da se hrana ne izsuši, ali pa sadje in zele-njavo shranimo v vreče.

vedno shranjujemo le lepo, zrelo in nepoškodovano zelenjavo in

sadje, iz katerega odstranimo ze-mljo, a ga ne peremo, da ne doda-jamo vode. poškodovane sadeže je bolje takoj pojesti, saj bi drugače postali vir okužbe celotne ozimnice.

vso preostalo hrano pa mora-mo, če jo želimo ohraniti dlje

časa, posebej pripraviti. večina me-tod priprave hrane za shranjevanje vključuje več procesov: če skuha-mo marmelado, z vretjem uniči-mo mikrobe in zmanjšamo količino vode, potrebne za njihov razvoj, s sladkanjem preprečimo njihovo po-novno namnožitev, z neprepustnim zapiranjem pa ponovno okuž-bo. Različne metode shranjevanja so zamišljene tako, da bi čim dlje ohranile hranilno vrednost živil, se pa pri nekaterih živilih zelo spreme-ni tekstura in okus.

za obstojnejše vrtnine in sadje je dovolj, da jih čez zimo shranimo v hladni kleti s primerno vlažnostjo.

Obstojna zelenjava, sadje

živilo shranimo na hladnem in dovolj vlažnem prostoru.

nižja temperatura upočasni dihanje živila.

živilo se postopno suši in rahlo spreminja videz.

sH

ran

jev

an

je n

a H

lad

nem


zelenjavo, čeprav se to večinoma uporablja v industrijske namene (za instantne mešanice, živila za popo-tnike in vojaške obroke), in gobe.

Mrazzelo stari, a še danes najbolj uve-

ljavljeni metodi shranjevanja živil sta hlajenje in zamrzovanje. človek ju je odkril po naključju, ko je prvič sredi zime našel zamrznjeno žival in jo sestradan poskusil, a ju zara-di očitnih prednosti ni več pozabil. v najbolj hladnih obdobjih je hrano pustil zamrzniti, v toplejših pa je iz-koriščal hladne jame, mrzle vodne tokove in kasneje kleti. Hlajenje in še bolj izrazito zamrzovanje ohra-njata živila tako, da upočasnita ali celo ustavita rast in razmnoževanje mikroorganizmov (a jih večinoma ne uničita, kot jih, recimo, vretje) ter dejavnost encimov, ki bi pokvari-li živilo. včasih je bil mraz način za ohranjanje hrane (mesa) preko zime, s pojavom hladilnikov pa je postal pomemben predvsem poleti, saj podaljša obstojnost svežega sadja, solat, mesa in mlečnih izdelkov.

naravni okusi sredi zime

Sonce

Med najstarejšimi človeku po-znanimi metodami podaljše-

vanja užitnosti živil je sušenje. že pred 12.000 leti so na Bližnjem in daljnem vzhodu sušili hrano na soncu in vetru, v srednjem veku pa so začeli na območjih, kjer ni bilo dovolj sonca, graditi sušilnice. zdaj za sušenje uporabljamo namenske aparate ali kuhinjske pečice, v in-dustriji pa uporabljajo še postop-ke električne dehidracije in suhega zamrzovanja, ki pospešijo proces sušenja in zagotavljajo konsisten-tne rezultate. S sušenjem živilu odvzamemo vodo, s čimer prepre-čimo razvoj bakterij, kvasovk in ple-sni, ki vodo potrebujejo za obstoj in razmnoževanje. Sušena živila tudi manj zasedejo in so odlična za pri-pravo jedi, saj je večina dela z njimi, recimo čiščenje in rezanje, že opra-vljenega. Hraniti pa jih je treba na suhem, da se ne navzamejo vlage.

zgodovinsko je bilo sušenje naj-pomembnejše zaradi mesa in

rib, saj je zagotavljalo vir protei-nov tudi čez zimo, ko sta bila lov in ribolov mnogokrat nemogoča. Še danes jemo suho meso, recimo na burji sušen pršut. doma pa največ-krat sušimo sadje, ki tako postane skoraj drugo živilo, saj voda pred-stavlja zelo velik delež vsebine – suhe slive, rozine, suhe fige in datlji niso le nadomestki svežih sadežev, ampak samostojna živila z lastnimi vlogami v kuhinji. Sušimo lahko tudi

Postopki za podaljšanje obstojnosti živil lahko spremenijo teksturo in okus živila, a ohranijo njegovo hranilno vrednost.

sadje, zelenjava, gobe, zelišča

zelenjava, sadje, meso, ribe, kruh, jajca, pripravljena hrana, zelišča

meso, ribe


v hladilnik pospravimo živila, ki jih kupujemo sproti. zamrzovalni

prostor pa je idealen za shranjeva-nje mnogih živil tudi za več mese-cev: očiščena in narezana zelenjava in sadje, razdeljena v porcije, je zelo priročna, predvsem pa je veliko bolj-ša kot pozimi kupljene uvožene raz-ličice. v nekaterih zamrznjenih živilih so zaznali precej manj vitaminov C, B 1 in B 2 kot v svežih, vendar so kasneje dognali, da se ti vitamini iz-gubijo le, če hrano prej termično ob-delujemo. Se pa med dolgotrajnim hranjenjem na nizkih temperaturah zmanjša količina vitamina a.

zamrzujemo predvsem meso in ribe, pa tudi kruh in pecivo, ma-

slo in margarino ter kašaste jedi in enolončnice, ki vsebujejo veliko vode in katerih sestavine si želimo mehke. Fižol v zrnu, recimo, lahko skuhamo, ga razdelimo na porcije in zamrzne-mo ter tako nadomestimo drage pločevinke. druga zelenjava in sadje, sploh tisto, ki vsebuje več vode, pa med zamrzovanjem precej spremeni strukturo – zato solate, zelene, red-kvic in kumar ne zamrzujemo. Sade-že prej očistimo in narežemo, lahko tudi skuhamo; čeprav so odmrznjeni užitni in enako okusni kot sveži, jih je zaradi spremenjene teksture in vi-deza najbolje uporabiti za kuhanje ali pečenje. lahko zamrznemo tudi zeli-šča, saj ohranijo okus in aromo, ven-dar uvenejo in za okras niso uporab-na. Sir je po zamrzovanju drobljiv in suh, je pa primeren za kuhanje. jajca lahko zamrzujemo surova (že razbita, ker bi drugače počila), ampak jih je pametno prej rahlo soliti ali sladka-ti, da ne dobijo gumijaste teksture. v jedeh se jajca med zamrzovanjem dobro obnesejo, trdo kuhana pa do-bijo manj prijetno teksturo. le malo časa, mesec ali dva, pa zdržijo v za-mrzovalniku suhomesnati izdelki, saj sol povzroči oksidacijo maščobe.

Sol in sladkorpreverjen način odvzemanja vode

mikrobom je tudi natiranje živil s soljo ali sladkorjem. ta starodavni postopek sproži osmozo, proces, v katerem razlika v pritisku na obeh straneh celične stene povzroči pre-

živilo izpostavimo soncu in vetru ali jih posušimo v sušilniku ali pečici.

živilo shranimo na temperaturi pod lediščem.

živilo vložimo v suho sol.

vročina dehidrira živilo, kar uniči mikroorganizme.

mraz upočasni ali ustavi dejavnost mikroorganizmov.

sol dehidrira mikroorganizme in jih uniči.

živilo spremeni teksturo, okus postane močnejši.

živilo spremeni teksturo in videz, ohrani pa izviren okus in vonj.

živilu doda slanost, za omilitev okusa lahko dodamo sladkor.

su

Šen

jeza

mrz

ov

an

jes

olj

enje

OzImNIcA


hajanje vode iz celic živila in mikro-organizmov v okolico. visoka kon-centracija soli ali sladkorja v živilu lahko tudi oslabi vezi med moleku-lami encimov, ki so sicer odgovorni za kvarjenje živil.

Sol in sladkor odlično delujeta proti bakterijam. plesni preživijo

precej višje koncentracije, kvasovke pa se v sladkorju nasploh nemote-no razmnožujejo. poleg tega tako sol kot sladkor občutno vplivata na okus živila, zato sta primerna le za shranjevanje nekaterih živil. Na-sploh solimo le meso in ribe, slad-kamo pa sadje in nekatero zelenja-vo. Sladkor v obliki medu, koruznega ali javorovega sirupa dodajamo tudi soljenemu mesu, da omilimo okus.

kristalni sladkor uporabljamo tudi za pripravo kandiranega sadja. je

tudi osnova marmelad in džemov, ki so se razvile predvsem na območjih, kjer ni bilo dovolj sonca, da bi lahko sadje sušili. Sladkorni sirup ali med so uporabljali za shranjevanje jabolk, hrušk, breskev, marelic in sliv, ki so jih pokuhali in zaprli v nepredušne posode, Rimljani so začeli pripravljati bolj homogene pripravke iz sadja in medu, podobne sedanjim džemom.

dorasli, a še ne povsem zreli sadeži so najprimernejši za vlaganje, zreli sadeži za sveže uživanje, sušenje in zamrzovanje, prezreli pa za kuhanje in zamrzovanje.

Dimdimljenje je verjetno prav tako

stara človeška praksa kot ku-hanje iz izvira še iz življenja v ja-mah, v sedanji kuhinji pa je zani-mivo predvsem zaradi okusa, ki ga da hrani. ker lahko dim deluje kot antimikrobno in antioksidacijsko sredstvo le na površini živila, je di-mljenje, sploh tako imenovano hla-dno dimljenje, ki poteka tudi do 24 ur pri nizki temperaturi, učinkovito le v kombinaciji z drugimi metoda-mi podaljševanja obstojnosti, reci-mo s soljenjem ali sušenjem. zgolj dimljenje pa se uporablja samo za mastne ribe, pri katerih so bistvene za kvar maščobe na površini, ki si-cer hitro oksidirajo.

dimimo lahko meso in ribe, pa tudi sire, zelenjavo (paprike),

sadje (slive) in celo sestavine neka-terih pijač, recimo dimljenega piva in nekaterih vrst čaja. v zadnjih le-tih postaja zelo priljubljeno, tako da je mogoče kupiti celo namizni apa-rat za dimljenje za domačo rabo, osrednja tema navdušencev nad tem postopkom pa je izbira pravega lesa glede na želeni okus dimljenega živila.

24 Kul(inarični) EKsprEs

Kis, olje in slanicavečina tehnik podaljševanja ob-

stojnosti hrane vzame veliko časa, vlaganje pa nam ga ukrade zelo malo. temelji na shranjevanju hrane v antimikrobni tekočini, ki uniči bakterije in druge organizme ter da živilu dodaten okus. zato niti ni nujno, da je hrana povsem ste-rilna, ko jo vložimo, večinoma pa jo v tekočini, v katero jo bomo vložili, prej prevremo, da se okusi čim bolje zmešajo. če za vlaganje uporabimo kis, ta tako močno spremeni pH, da se mikrobi ne morejo več raz-množevati, slanica uniči mikrobe z dehidracijo, olje pa prepreči dostop mikrobov do kisika. dodamo lahko še zelišča in začimbe, ki delujejo antimikrobno, recimo gorčična se-mena, česen, cimet in nageljnove žbice.

vlaganje je novejša tehnika, stara 4.000 let, prvi pa so na to idejo

prišli v Indiji, ko so iskali rešitev za kakovostno prehrano med dolgimi plovbami in na večmesečnih kara-vanskih poteh. vlagamo predvsem zelenjavo, recimo paprike, kumarice, zelje, repo in peso, ali mešanice ze-lenjave, ki so tako že pripravljene kot solate, vložimo pa lahko tudi meso – priljubljena je kisla govedina – ali jajca.

Zakaj ves trudNekateri zgodovinarji menijo, da

namen ohranjanja obstojnosti živil ni le eksistenčen, ampak tudi kulturen. priprava ozimnice je bila že od nekdaj skupinsko delo, ki je tudi psihično pripravilo družino na zimo, veliko jedi, ki jih tako pripravimo, pa je ostalo del tradicionalnih pra-zničnih obedov. danes je družbeni element ozimnice še močnejši kot nekoč.

Ni nam več treba shranjevati ži-vil na tak način, a to še vedno

počnemo. ker je prijetno: porabiti vse, kar nam je dal vrtiček, preživeti popoldneve v kuhinji v širši družin-ski zasedbi in predvsem seči po tako pripravljeni hrani sredi neprijazno temnih zimskih dni.

sadje, tudi zelenjava

meso, ribe, siri, zelenjava, sadje

Kumarice in druga zelenjava, sadje, meso, jajca, oreški

živilo kandiramo, ga vložimo v sladek sirup ali skuhamo v marmelado ali džem.

živilo za kratek čas izpostavimo zelo vročemu dimu ali za daljši čas manj vročemu dimu.

živilu dodamo kis, slanico ali olje.

sladkor dehidrira mikroorganizme, vročina pri kuhanju marmelade jih uniči.

dim uniči mikroorganizme in zavira oksidacijo maščob predvsem na površini živila.

Kis spremeni pH, da se mikrobi ne morejo razmnoževati, olje prepreči dostop mikrobov do kisika, slanica dehidrira mikrobe.

živilo spremeni teksturo in pridobi izrazito sladek okus.

živilo postane suho, dobi značilen okus.

živilu doda okus.

sla

dK

an

jed

imlj

enje

vla

Ga

nje

OzImNIcA

mIrovIta d. o. o., Kasaze 95, 3301 Petrovče T: +386 (0)3 713 67 25, F: +386 (0)3 713 67 24 E: [email protected]

brez glutena | brez konzervansov | brez dodanih maščob | brez dodanega sladkorja

Jabolčni čips

Slovenska jabolka

100 % naravno

Potem ko so naše jabolčne čipse pozdravili potrošniki v tujini in doma ter navdušeno pokimali našim prizadevanjem za čim bolj naravne in zdrave prigrizke, smo se odločili razviti bio jabolčni čips.

ta je izdelan iz jabolk iz ekološke pridelave, ki so podvržena najstrožjemu nadzoru pridelovalcev in javnih nadzornih organov.

Jabolk ne lupimo, ker se prav v lupini skriva največ vitaminov, in jih pazljivo sušimo, da ohranimo vso vitaminsko dediščino svežega sadeža.

ne žvepljamo jih in ne zaplinjamo, na konzervanse niti ne pomislimo! bio

jabolčni čips je povsem naraven in neobdelan izdelek.

za tiste, ki se radi poigravajo z naravnimi okusi, smo bio jabolčni čips obogatili z

naravnimi, ekološko pridelanimi aromami malin, cimeta in vanilje. tako se lahko posladkate, ne da bi grešili s sladkorjem.

26 Kul(inarični) EKsprEs

Hladna zAčImBe zA VečjO ODpOrNOst

Naše telo je sposobno ohra-njati konstantno notranjo temperaturo ne glede na

spremembe v okolici, vsaj dokler te spremembe niso ekstremne in jim nismo izpostavljeni predolgo. občutek, da nas zebe, je predvsem obvestilo, da je telo vključilo svoje mehanizme za gretje, in opozorilo, da se bo sčasoma treba obleči ali pa se odpraviti na toplo, ne pa znak oslabelega ali napadenega imun-skega sistema.

Kalorije

kadar nas zebe, se začnemo tre-sti, s čimer začnejo pospešeno

delati mišice in ustvarijo več to-plote. kri se začne iz okončin seliti v notranjost telesa, da ohranja pri-merno temperaturo vitalnih orga-

nov, žile na površini kože se skrčijo in umaknejo v notranjost, da se kri čim manj shladi, k ohranjanju tele-sne toplote pa prispevamo tudi z instinktivno skrčeno in oklepajočo se držo. dlake se postavijo pokon-ci, da bi med seboj ujele zrak za do-datno toplotno izolacijo.

Iz notranjosti se telo greje s hra-no: ko se zaužita hrana v kemijskih

telesnih procesih razbija na svoje elemente, na molekule in na koncu v glukozo, pri tem nastaja toplotna energija, prav tako pa tudi pri konč-nem porabljanju glukoze. kalorije torej dejansko kurimo, se pravi, iz njih pridobivamo termično energijo in se grejemo.

Vitamin CBolje pa jih kurimo, če imamo na

zalogi dovolj vitamina C. vita-min C namreč poleg drugih funkcij tudi pospešuje metabolizem, torej razgradnjo snovi, in tako prispeva k tvorbi toplotne energije v tele-su. ta funkcija v trenutkih mraza po pomembnosti prehiti imunske funkcije vitamina C, saj je ključna za preživetje. pomen vitamina C za telesno temperaturo so znan-

Ko nas zebe, telo porabi vitamin c za spodbujanje metabolizma, zmanjka pa ga lahko za boj proti virusom.

Ko Pridejo jesensKi meseci, Ko zunaj začne zavijati veter in nam deževna KoPrena zaKriva razGled, začnemo Šteti PreHlade. zavijamo se v Šale in KaPe, čeŠ, da Bomo zBoleli, če nas Bo zeBlo. zelo Poenostavljeno je to laHKo celo res, Kot nam Govorijo tudi izKuŠnje. toda KaKo mraz in zima res vPlivata na Pojav PreHladov, je zelo KomPleKsno in Še ne Povsem Pojasnjeno. so nas Pa izKuŠnje naučile Še nečesa: Katere začimBe in zeliŠča nas laHKo Pred PreHladi učinKovito zaŠčitijo.


resnica o prehladih

stveniki potrdili tudi s poskusi, že v šestdesetih letih: pri skupini ljudi, ki je zaužila ustrezno mero vitami-na C, so namerili višjo temperaturo kože in tudi milejši padec tempera-ture ob izpostavljenosti mrazu kot pri ljudeh, ki niso prejeli odmerka vitamina C.

drugače kot mnoge živali, ki so lahko mirno ves dan zunaj

tudi sredi zime in brez puhovke, človek vitamina C ne more proi-zvajati sam; če ga porablja pospe-šeno, recimo v primeru povečane-ga uživanja hrane zaradi potreb po toplotni energiji, ga mora tudi več dovajati, drugače začnejo trpeti druge funkcije, ki jih ima vitamin C v telesu, iz vidika prehladov tudi najpomembnejša, to je podpo-ra imunskemu sistemu. vitamin C namreč preprečuje vnetja, tudi dihal, in po dosedanjih dognanjih uniči vse viruse, če ga je seveda v telesu dovolj.

Melatonin in vitamin DImunski sistem je pozimi nasploh

nekoliko šibkejši, čeprav s tem

mraz nima zveze. ker so dnevi kraj-ši in je dnevne svetlobe manj celo v tistih nekaj svetlih urah, v koži na-staja manj vitamina d, ki sodeluje pri odzivu na nalezljive bolezni in preprečevanju vnetij.

primanjkljaj vitamina d nekoliko omili hormon melatonin, ki učin-

kovito zmanjšuje število akutnih virusnih dihalnih infekcij in skrajša njihovo trajanje. Njegova količina je pozimi večja kot poleti, saj se izloča le v temi. toda hkrati – ker je nje-gova osrednja funkcija uravnavanje ritma spanca in budnosti ter pri-prava telesa na počitek – v zimskih dnevih že zgodaj popoldne povzroči padec telesne temperature, to pa lahko sproži močnejši odziv telesa na zunanji mraz.

jeseni in pozimi zdravniki zabeležijo približno šestkrat več prehladov kot spomladi in poleti.

Kul(inarični) EKsprEs2828 Kul(inarični) EKsprEs

skoraj polovica prehlajenih ljudi si prenese viruse na roke in tako tudi na vse predmete, ki se jih dotakne.

Suh zrakodziv telesa na mraz in temo pa

je le manjši del problema zim-skih obolenj. pomembnejši vpliv imajo posebnosti zimskega načina življenja ljudi.

jeseni in pozimi živimo in se giblje-mo v veliko bolj suhem zraku kot

v drugih sezonah, kar občutno olaj-ša prenašanje virusov. ti večinoma potujejo na drobnih kapljicah, ki jih okuženi izkiha ali izkašlja, v vlažnem okolju pa se te kapljice povežejo s tistimi v zraku in hitreje postane-jo pretežke za prenašanje po zraku: virusi se namreč najlažje prenašajo po zraku z 20-odstotno vlažnostjo, oteženo pri vlažnosti do 80 od-stotkov, pri večji vlažnosti pa sploh ne več. v poskusih, ki so jih delali s prostovoljci, se je v ogrevanem pro-storu po zraku od enega okuženega z rinovirusom nalezlo več kot pol ljudi, ki so sedeli dovolj blizu, da so igrali karte. Nizka vlažnost zimskega zraka in zraka v ogrevanih prostorih poleg tega suši sluznico v nosnicah, grlu in sinusih, kar še olajša virusom vstop v telo.

Tesna družbapoleg tega se jeseni in pozimi

ljudje zadržujemo bolj skupaj.

otroci se vrnejo v vrtec in šolo (večina prehladov pride domov prav po tej poti), odrasli na delov-na mesta in nasploh se dejavnosti preselijo bolj v zaprte prostore: več hodimo v knjižnice, trgovine, na predstave, v zaprte gostinske obrate, več se vozimo z javnim transportom in manj s kolesom, več seveda hodimo tudi k zdrav-nikom. v skupini ljudi v majhnem zaprtem prostoru pa je vedno kdo, ki je že prehlajen ali vsaj prenaša kakšnega od virusov. In tudi če je ta človek že odšel: v raziskavah rinovirusov se je pokazalo, da je imelo okoli 40 odstotkov okuže-nih ljudi viruse na rokah in da so jih doma že prenesli tudi na 6 odstotkov predmetov. Rinovirusi lahko preživijo na sobni tempe-raturi več dni, na koži pa do dve uri, enako obstojni so virusi gripe, za katere so med drugim dokazali,

Napad na nosprehlade, kot imenujemo virusna nalezljiva obolenja zgornjih

dihal, povzroča več kot dvesto virusnih sevov, najpogostej-ši pa so rinovirusi, ki povzročijo več kot polovico takih obolenj. poznamo 99 serotipov rinovirusov, ki se pojavljajo povsod po svetu, v vseh podnebnih pasovih in v vseh sezonah. pogo-sti povzročitelji prehladov so tudi koronavirus, adenovirusi in metapneumovirus, nemalokrat pa je v obolelem prisotnih več virusov. večkrat ljudje zamenjajo za prehlad milo obliko gripe, čeprav to povzročajo drugi virusi in ima tudi za prehlad neti-pične simptome, recimo vročino in bolečine v mišicah.

zAčImBe zA VečjO ODpOrNOst

29 Glavni partner revije:29 Glavni partner revije: številka 10 ⟩ september 2014

da lahko več dni živijo tudi na dlaki hišnih ljubljenčkov. več kot tretji-na ljudi se okuži prav preko rok ali predmetov doma, na javnih tran-sportnih sredstvih, s kljukami, pri mizah in stolih v lokalih.

Rinovirusi in nekateri drugi živi-jo v našem okolju ne glede na

vreme, le pogoji za okužbo so bolj-ši jeseni in pozimi. Nasploh se naj-več okužb z rinovirusi zgodi zgodaj jeseni in zgodaj spomladi. virusi gripe pa so posebej prilagojeni na zimo: pri temperaturah okoli ledi-šča postanejo aktivnejši, njihove membrane pa postanejo trdnejše in odpornejše, tako da je njihovo prenašanje veliko uspešnejše. pri 5 stopinjah Celzija živijo več kot dva dni dlje kot pri 20 stopinjah Celzija.

Zaščitimo sepoleg umivanja rok, vlaženja in

zračenja prostorov se zimskim okužbam lahko uspešno postavimo po robu z lastno vojsko imunskega sistema. v primerjavi s tem, koliko virusov srečamo vsak dan, zbolimo presenetljivo malokrat, to pa je prav zasluga lastne obrambe. Mnoge za-čimbe in zelišča nam lahko poma-gajo pri tem – nekateri nas ogrejejo, zato jih je najbolje pripraviti v toplih juhah, enoločnicah in čajih, da tako še navlažimo sluznico, drugi očistijo naše dihalne poti, tretji se nam pri-družijo v zadnjih bojnih linijah in nam tam pomagajo uničevati viruse.

Nismo po naključju narejeni tako, da nas lasten hormon pozimi

sili k mirovanju. poleg vročega čaja si zato privoščimo tudi – počitek.

Rinovirusi in drugi največkrat napadejo nos, pri približno polovici prehladov se vnetje preseli še v grlo in sproža ka-

šelj. običajno se prvi simptomi pojavijo že 16 ur po izposta-vljenosti in dosežejo vrhunec v dveh do štirih dneh. po tednu ali kakem dnevu več večinoma minejo, lahko pa – predvsem kašelj – vztrajajo tudi dlje. vse to je imunska reakcija telesa na virus, ki pa je še ne razumemo najbolje. odrasli prebolijo v povprečju dva ali tri prehlade na leto, otroci od šest do dvanajst.


zAčImBe zA VečjO ODpOrNOst

Kaj Kje zaKaj

ameriŠKi slamniK čaj

omili izcejanje iz nosa, solzenje oči, vneto grlo, glavobol, vročino, kašelj.

česen Solate, namazi deluje proti mikrobom in virusom.

inGver Sadni napitki, čajdeluje proti mikrobom in virusom, ogreje telo, spodbuja potenje, očisti dihala.

čilipikantna juha, zelenjavne omake deluje protivnetno, očisti nos, sinuse in grlo.

meta čaj, sadne solate očisti nos, omili bolečine v grlu, olajša utrujenost zaradi vročine.

Kamilicačaj, maslena polivka za krompir, solate pomiri duha in telo, uspava, lajša bolečine.

cimet

čaj, kaša, misli, medeni namaz, mesne enolončnice, riževe jedi, jabolčne jedi

deluje proti bakterijam in virusom, zdravi vnetja in lajša bolečine, čisti pljuča in ustavi curljanje iz nosu.

žajBelj

čaj, enolončnice, nadevi za meso in zelenjavo, dušene gobe, pečena zelenjava in sadje deluje proti mikrobom in virusom, zdravi vneto grlo.

BezeG Sok, čaj, sirup deluje proti virusom in protivnetno, olajša prehladne simptome.

GinsenGalkoholne in brezalkoholne pijače, čaj

poveča odpornost na stres, veča odpornost proti boleznim, zmanjša verjetnost gripe, spodbuja okrevanje po bolezni.

KurKumaRiž, kari, perutnina, solatne polivke, marinade deluje proti bakterijam in virusom, blaži vnetja.

janež zelenjavne juhe, čaj čisti sluz iz dihal.

Kul(inarični) EKsprEs


Kaj Kje zaKaj

ameriŠKi slamniK čaj

omili izcejanje iz nosa, solzenje oči, vneto grlo, glavobol, vročino, kašelj.

česen Solate, namazi deluje proti mikrobom in virusom.

inGver Sadni napitki, čajdeluje proti mikrobom in virusom, ogreje telo, spodbuja potenje, očisti dihala.

čilipikantna juha, zelenjavne omake deluje protivnetno, očisti nos, sinuse in grlo.

meta čaj, sadne solate očisti nos, omili bolečine v grlu, olajša utrujenost zaradi vročine.

Kamilicačaj, maslena polivka za krompir, solate pomiri duha in telo, uspava, lajša bolečine.

cimet

čaj, kaša, misli, medeni namaz, mesne enolončnice, riževe jedi, jabolčne jedi

deluje proti bakterijam in virusom, zdravi vnetja in lajša bolečine, čisti pljuča in ustavi curljanje iz nosu.

žajBelj

čaj, enolončnice, nadevi za meso in zelenjavo, dušene gobe, pečena zelenjava in sadje deluje proti mikrobom in virusom, zdravi vneto grlo.

BezeG Sok, čaj, sirup deluje proti virusom in protivnetno, olajša prehladne simptome.

GinsenGalkoholne in brezalkoholne pijače, čaj

poveča odpornost na stres, veča odpornost proti boleznim, zmanjša verjetnost gripe, spodbuja okrevanje po bolezni.

KurKumaRiž, kari, perutnina, solatne polivke, marinade deluje proti bakterijam in virusom, blaži vnetja.

janež zelenjavne juhe, čaj čisti sluz iz dihal.



K r I Ž A N K A

pomoč: eatoN – ameriški slikar (jospeh oriel), SFeN – rudnina titanit, Stael – francoski slikar (Nicolas de)

PRIPRAVA ZASNEMANJE

DAN. OTOČJEMED ŠKOTSKOIN ISLANDIJO

DEL VEČJECELOTE

BIBLIJSKIPREROK

RUDNINATITANIT

NEMŠKAPEVKA

(99 BALONOV)

KRILATISPREMLJE-

VALEC BOGAEROSA V GR.

MITOL.

REKA VZ. RUSIJI,PRITOK

ILMENSKEGAJEZERA

AFRIŠKAJEZIKOVNA

SKUPINA

KEMIJSKIZNAK

ZA LITIJ

PREBIVALECRADENCEV

DLAKAVAŽENSKA

DEPARTMA VSEVERNIFRANCIJI

PRVOTNIPREBIVALEC

APENIN.POLOTOKA

DOGOVORJENZNAK

NOGOM. KLUBV MADRIDU

Avtor: VladimirMilovanović

NOČNI LOKAL

MESTO PRIBERLINU

SLO. NOGOM.TRENER(MATJAŽ)

D(A)N

risba:NAJETOPERO

GOSTIJA

BOLEZENNORIH KRAV

PISATELJNOVAK

Č(R)V

AMERIŠKISLIKAR

(JOSEPH O.)

FRANCOSKISLIKAR

(NICOLAS DE)

SODNIK VGR. MITOL.

PODZEMLJU

NOSILEC DED.LASTNOSTI

ESTONECPREBIVALKE

ROČA

DRŽAVA VZ. AFRIKI

PRIPRAVA ZAVKLOP SVETILK

ANGLEŠKAGROFIJA

LIDIJASOTLAR

POLMRAKOB KONCU

DNEVA

ŠIROKATESARSKA

SEKIRA

POHLEP,POŽREŠNOST

PRIPRAVE ZASMUČANJE

OČAK, KI JEPREŽIVEL

POTOP

LETNI POSEKGOZDA

JAPONSKOŽGANJE

AM. KITARIST(STEVE)

MAJA SODJA

SLOVENSKIZGODOVINAR

(LOJZE)

ENAKI ČRKI

NARAVA

ZORANDRAGIĆ

RAZKLA-DALEC

ZBIRKAVIDEO-

POSNETKOV

uvodnik - contentnet.si · zato so na forumu strokovnjakov za kmetijstvo afriška zelena...

Documents