uvod v osnove oblikovanja - lio.fs.uni-mb.silio.fs.uni-mb.si/objave/skrbinek/osnove...

Click here to load reader

Post on 11-Feb-2019

292 views

Category:

Documents

21 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 1/125

Manuskript

Uvod v osnove oblikovanja

Zimski semester 2007/08

Avtor besedila: Dr. phil. Andrej Skrbinek

Nosilec predmeta Osnove oblikovanja, Fakulteta za strojnitvo, Univerza v Mariboru: doc. Vojko Pogaar, akad. slikar

A. S. 2007

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 2/125

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 3/125

Uporaba manuskripta

Besedilo je namenjeno sluateljicam in sluateljem predavanja "Osnove oblikovanja" v zimskem semestru 2007/08 za priprave na izpit.

Uporaba besedila v druge namene ni dovoljena, posebej besedila ali njegovih delov ni dovoljeno uporabiti v pisnih delih, seminarskih nalogah ipd. ter iz njega citirati.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 4/125

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 5/125

Kazalo vsebine 1. Kaj je oblikovanje? Klasifikacija in poskus umestitve v diskurz

........................................................................................................................................12

2. Kompleks funkcij ...............................................................................................14

1.2. Metoda........................................................................................................16

1.3. Uporaba ......................................................................................................16

1.4. Potreba........................................................................................................16

1.5. Namembnost...............................................................................................17

1.6. Asociacija ...................................................................................................17

1.7. Estetika .......................................................................................................18

3. Kako dela oblikovalec in kako nastaja dizajn ....................................................19

4. Zgodovinska izhodia .......................................................................................20

1.8. Shakerji.......................................................................................................20

1.9. Arts and Crafts............................................................................................23

1.10. L'art nouveau ..........................................................................................26

1.11. Deutscher Werkbund ..............................................................................31

1.12. De Stijl....................................................................................................34

1.13. Konstruktivizem .....................................................................................38

1.14. Bauhaus ..................................................................................................42

1.15. Ekskurz: Avgust ernigoj ......................................................................47

1.16. Industrijska estetika ................................................................................50

1.17. Ameriki dizajn ......................................................................................53

1.18. Utility Furniture......................................................................................58

1.19. Francoski dizajn......................................................................................62

1.20. Skandinavski dizajn................................................................................68

1.21. Italijanski dizajn .....................................................................................76

5. Estetske komponente izdelkov ...........................................................................83

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 6/125

1.22. Zahteve industrijske estetike ..................................................................84

1.23. Dejavniki harmoninosti ........................................................................88

5.1.1. Zlati rez...............................................................................................92

5.1.2. Modulor ..............................................................................................95

5.1.3. Tatami, arhitektonski modul...............................................................96

1.24. Kulturni dejavniki...................................................................................98

1.25. Socialni dejavniki .................................................................................100

5.1.4. Ki ....................................................................................................101

5.1.5. ivljenjski slogi ................................................................................102

5.1.5.1. Utilitaristini ivljenjski slog .......................................................103

5.1.5.2. Avanturistini ivljenjski slog......................................................103

5.1.5.3. Konformistini ivljenjski slog ....................................................103

5.1.5.4. "Izkljueni" (odklopljeni) ivljenjski slog ..................................104

1.26. Funkcionalni dejavniki .........................................................................106

5.1.6. Pojem ali koncept jasnosti ................................................................107

5.1.7. Pojem ali koncept analogije..............................................................108

5.1.8. Pojem ali koncept homologije ..........................................................108

1.27. Zgodovinski in tehnoloki dejavniki ....................................................110

6. Zakljuek ..........................................................................................................113

7. Viri....................................................................................................................122

Kazalo slik Slika 1: Kompleks funkcij dizajna..................................................................................15

Slika 2: Primerjava dveh oblik (dveh getaltov). ...........................................................18

Slika 4: Shakerska hia. ..................................................................................................21

Slika 5: Shakerski predmeti............................................................................................21

Slika 6: Detajl shakerske mize........................................................................................22

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 7/125

Slika 7: Obleka, New Lebanon; postelja Pleasant Hill; stol Sabathday Lake; konec 19. stol..................................................................................................................22

Slika 8: Gugalnik, New Lebanon, okrog 1850. ..............................................................22

Slika 15: W. Morris ........................................................................................................23

Slika 16: Red House-Bexley Heath; Ph. Webb in Morris, 1860. ...................................24

Slika 17: Stol Morris and Co., 1865. ..............................................................................24

Slika 18: Motiv na volnenem platnu; A. M. Mackmurdo, 1884. ...................................25

Slika 19: Ladanska hia-Banstead (Surey); N. Shaw, 1884. ..........................................25

Slika 20: H. Van de Velde, okoli 1927...........................................................................26

Slika 21: Vr, 1900.........................................................................................................27

Slika 22: Detajl vhoda v metro; H. Guimard, 1899-1904. .............................................29

Slika 23: Obedni stol; C.R. Mackintosch, 1900. ............................................................29

Slika 24: Hia Batilo, Barcelona; Gaudi, 1908...............................................................30

Slika 25: Delovna miza; H. Van de Velde 1896. ...........................................................30

Slika 26: Delovna miza; H. Mathesius. ..........................................................................31

Slika 27: Administrativna zgradba, razstava Werkbunda, Kln, 1914. .........................32

Slika 28: ivalni stroj Pfaff, P. Behrens, 1910. ..............................................................33

Slika 29 in 30: Elektrini ajnik, ventilator AEG; P. Behrens, 1910. ............................33

Slika 31: Tramvaj, Maschinenfabrik, Augsburg-Nrnberg, 1913..................................33

Slika 32: P. Mondrian. ...................................................................................................34

Slika 33: Kompozicija z rdeo, rumeno in modro; P. Mondrian, 1927..........................35

Slika 34: Hia Schrder-Utrecht; G. Rietveld, 1924. .....................................................35

Slika 35: Stol rdee in modro; G. Rietveld, 1918........................................................36

Slika 36: Komoda; G. Rietveld, 1919. ...........................................................................36

Slika 37: Kinodvorana L'Aubette, Starsbourg; T. Van Doesburg, 1928. .......................36

Slika 38: Naslonja kostanjeva in modra; G. Rietveld................................................37

Slika 39: V. Tatlin, okoli 1915. ......................................................................................38

Slika 40: Projekt sredia Tretje internacionale; V. Tatlin, 1920...................................39

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 8/125

Slika 41: Slikarstvo: suprematizem, Maljevi, 1915......................................................40

Slika 42: Moses Ginzburg in Komite za arhitekturo; tipina mestna skupina rekonstruirana maketa....................................................................................40

Slika 43: Delavski klub; Metnikov, 1928.......................................................................40

Slika 44: Dva gledalika kostuma; V. Stepanova, 1922.................................................41

Slika 45: Stol; V. Tatlin..................................................................................................41

Slika 46: W. Gropius, 1957. ...........................................................................................42

Slika 47: Raziskovanje ravnoteja, delo tudentov pripravljalnega teaja; L. Moholy Nagy, 1928.....................................................................................................43

Slika 48: Kocka, stoec, krogla, valj; J. Itten, 1928. ......................................................44

Slika 49: Tovarna turbin AEG, Berlin Moabit; P. Behrens, 1909..................................44

Slika 50: ajnik; M. Brandt; 1924. ................................................................................45

Slika 51: Miza z jeklenimi cevnimi nogami; M. Breuer. ...............................................45

Slika 52: Bauhaus-Dessau, vogal krila z delavnicami; W. Gropius 1926......................45

Slika 53: Zibelka; P. Keler, 1922. ..................................................................................46

Slika 54: Linija Hi-Fi, Braun; dizajn D. Rams, 1982. ....................................................46

Slika 55: Elektrini izvija; Weidmller, Busse design Ulm. ........................................47

Slika 56: Novi navigacijski sekstant; Busse design Ulm. ..............................................47

Slika 57: ernigoj, A.: Naslovnica revije "tank" 1 1/2 (1927).......................................48

Slika 58: ernigoj, A.: Wien, Kolin, Objekt, 5,5 x 39,7 x 22 cm, 1924. .......................48

Slika 59: ernigoj, A.: Portret Sreka Kosovela, linorez, 1926.....................................49

Slika 60: R. Loewy. ........................................................................................................50

Slika 61: katlica cigaret Lucky Strike, stara in nova embalaa; R. Loewy, 1940........50

Slika 62: Grayhound bus; R. Loewy, 1946. ...................................................................51

Slika 63: Traktor Farmall, International Harverster; R. Loewy, 1940. ..........................52

Slika 64: Redizajn sesalca Singer; R. Loewy, 1946. ......................................................52

Slika 65: ivalni stroj Elna; CEI, Paris v sodelovanju z Tavarojevimi inenirji, 1964..52

Slika 66: C. Eames. ........................................................................................................53

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 9/125

Slika 67: Zloljivi stoli; C; C. Eames, 1950. ..................................................................54

Slika 68: Nebotiniki in pokopalie Trinite; New York, 1908. ....................................54

Slika 69: Fotoaparat Kodak-Bantam special; W. D. Teague, 1936................................55

Slika 70: Jeep, 1941........................................................................................................55

Slika 71: Vigalnik Zippo; G. Biasdell, 1932. ...............................................................56

Slika 72: Bencinska postaja Mobil; E. Noyes, 1968. .....................................................56

Slika 73: Kontrolni pult Airtrans, Dallas; W. D. Teague. ..............................................57

Slika 74: Sir Gordon Russell. .........................................................................................58

Slika 75: Znak CC41, ki oznauje Civilian Clothing (dizajn R. Shipp).........................58

Slika 76: Obednica, 1945. ..............................................................................................59

Slika 77: Tkanina (modro-rjava-beige), 1945. ...............................................................60

Slika 78: Plakat iz vojnega asa (restrikcije); "ist kronik pomeni isto vest" (J. Filton).............................................................................................................60

Slika 79: Kredenca, 1942. ..............................................................................................61

Slika 80: Jedilni stol, 1943. ............................................................................................61

Slika 81: J. Vienot. .........................................................................................................62

Slika 82: Citen DS 19, 1956. ........................................................................................63

Slika 83: Naslonja Tripode; J.A. Motte, 1949. .............................................................64

Slika 84: Keramini sanitarni element; H. de Looze, 1956............................................64

Slika 85: Prototip zaitenega motorja; L. L. Lepoix, 1947...........................................65

Slika 86: Dva proizvoda agencije Technes; dizajn R. Tallon pred 1960: 1) tedilniki Sauter, 2) pisalni stroj Japy............................................................................65

Slika 87: Francoski raunalnik; realizacija okoli 1950; dizajn M. Vioche. ...................65

Slika 88: Elektrina grelna ploa Phillips; J. Goudeman, 1958....................................66

Slika 89: Kljuka Fontaine-R. de la Godelinais, 1975. ....................................................66

Slika 90: Poarni stolp, Hydro-de Point-a-Mousson; dizajn J. Parthenay Technes, 1968; dobitnik priznanja Beaut Industrie 1971. .....................................................66

Slika 91: Strunica Viking, proizvodnja Muller; R. Talon-Technes, 1961....................67

Slika 92: A. Aalto. ..........................................................................................................68

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 10/125

Slika 93: Stol; A. Aalto 1933-1935, Artek. ....................................................................69

Slika 94: Finlandia Hall, Helsinki; A. Aalto, 1962-1971. ..............................................70

Slika 95: Naslonja; A. Aalto, Artek, Finska, 1933. ......................................................70

Slika 96: Vri in kozarci; T. Sarpaneva, Finska. ............................................................71

Slika 97: Helsinki metro; Valmet; A. Numiesneimen; 1978. .......................................71

Slika 98: Mestna telefonska govorilnica, Trolle Trap Frils, Copenhagen, 1981............72

Slika 99: Sistem igra za sestavljanje Lego; K. Christiansen, 1960...............................72

Slika 100: Beosystem, Bang-Olufsen, Danska; J. Jansen, 1979. ...................................73

Slika 101: Svetilka Luxo; J. Jacobsen in H. Tery; Norveka, 1937. ..............................74

Slika 102: Fotoaparat Hasselblad. ..................................................................................74

Slika 103: Termostatski mealnik vode; dizajn Rune Mono; proizvajalec A. H. Andersson- Boras...........................................................................................74

Slika 104: Robot; dizajn Hugo Lindstm. ......................................................................75

Slika 105: Gio Ponti. ......................................................................................................76

Slika 106: Projekt stopniaste zgradbe z dvigalom; A. Sant'Elia, 1914.........................77

Slika 107: Svetilka Tahiti; skupina Memphis, 1980. .....................................................78

Slika 108: Pri konstrukciji loka na osnovi trikotnika 3, 4, 5 se pojavi pravokotni trikotnik ABC', s katetama v razmerju 1,73 (kvadratni koren iz 3) ter s kotom 60 v ogliu A. .............................................................................................90

Slika 109: Egipanski sistem diagonal. .........................................................................91

Slika 110: Rentgenski posnetek koljke (Q str. 94, sl. 196)...........................................91

Slika 111: Spirala s tirimi sredii (Q str. 94, sl. 197) ..................................................91

Slika 112: Arhimedova spirala (Q str. 94, sl. 198 ..........................................................91

Slika 113: Pitagora. Pentalfa. .........................................................................................92

Slika 114: Konstrukcija zlate toke. ...............................................................................92

Slika 115: Konstrukcija zlatega pravokotnika................................................................93

Slika 116: Leonardo da Vinci. Simetrija lovekega telesa po Vitruviju, okoli 1490. Pero, rnilo in lavirana risba preko srebrne igle. 344 x 245 mm. Galleria dell'Academia. Benetke (228)........................................................................94

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 11/125

Slika 117: Konstrukcija modulorja.................................................................................95

Slika 118: Le Corbusier (1948), Modulor. .....................................................................96

Slika 119: Talna razporeditev tatamijev. 1: pol rogoznice. 2: cela rogoznica................96

Slika 120: Soba s tatamiji. ..............................................................................................97

Slika 121: Okvir za izdelavo tatamijev...........................................................................97

Slika 122: Gaudin. Etnotehnoloka shema. ..................................................................112

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 12/125

1. Kaj je oblikovanje? Klasifikacija in poskus umestitve v diskurz

Uporaba izraza 'dizajn', v povezavi z industrijsko proizvodnjo, datira iz leta 1849, ko H. Cole v Londonu zane izdajati "Journal of Design" z namenom promocije ideje o dobrem dizajnu identine dobremu poslu. V asopisu je predstavil mnoico umetnikih in obrtnikih izdelkov, ki so bili prilagojeni mehanski proizvodnji.1

Mohloy Nagy (1929) zapie, da "[je] uporaba dizajna [] zelo iroka."

Dizajn ustvarja organizacijo harmoninega ravnoteja med proizvodnimi materiali in vsemi elementi, ki teijo k doloeni funkciji. Dizajn ni niti zunanjost, niti zunanji videz. Prodreti mora v bit izdelka in jo poudariti. Vloga dizajna pri tem je kompleksna in delikatna. V sebi vkljuuje tehnoloke, socialne in ekonomske potrebe ter bioloke ali psiholoke uinke materiala, oblike, barve, volumna in prostora. Oblikovalec mora, vsaj z biolokega stalia, uvideti trenutno in konno celoto ter detajle. Zavedati se mora specifinosti svoje vloge v relaciji do kompleksnosti celote. Njegova izobrazba mora zajeti poznavanje materialov in tehnologij, njihovo uporabo ter poznavanje funkcij organskih sistemov.2

Danielle Quarante (1991) zapie, da je dizajn disciplina nastala iz problemov, ki jih je navrgla industrijska izdelava. Poklic pa se je do danes isto konkretno uveljavil. Zelo jasno je mogoe odkriti odgovornost oblikovalcev, ki jo je mogoe primerjati z odgovornostjo inenirja. Oblikovalec je namre angairan v splonem procesu oblikovanja naega okolja. Hote ali nehote na tak ali drugaen nain prevzema odgovornost odloanja. Industrijske izdelke je namre mogoe kreirati samo znotraj doloenega konteksta. Dizajn zajema tono definirane aktivnosti na doloenih podrojih (dizajn mestne opreme, transporta, izdelkov, vizualne identitete). Beseda 'dizajn' pogosto izziva zmote in nesporazume. Trgovina je ponekod iz dizajna prevzela del, ki reprezentira novo in privlano. V veleblagovnicah ponekod najdemo prodajna mesta z dizajnerskimi izdelki. Ljudje besedo 'dizajn' pogosto povezujejo s predmeti karakteristinih oblik z 'gadget'-tom. Beseda pogosto izzove asociacijo na doloen slog, kar pa je v nasprotju z njeno dejansko klasifikacijo.3

1 Quarante 1991, s. 13. 2 Moholy-Nagy 1929 cf. Quarante 1991, s. 5. 3 Quarante 1991, s. 5ff.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 13/125

Quarante poda dve klasifikaciji za dizajn. Prva je sprejeta na ICSID4:

Industrijski dizajn je ustvarjalna aktivnost katere cilj je doloanje formalnih kvalitet industrijsko proizvedenih predmetov. Te formalne kvalitete obsegajo tudi zunanje karakteristike, predvsem pa strukturalne in funkcionalne odnose, ki pretvarjajo sistem v koherentno celoto, tako s stalia proizvajalca, kakor tudi s stalia uporabnika. Industrijski dizajn zajema vse aspekte lovekovega okolja, pogojene z industrijsko proizvodnjo.5

Druga pa je klasifikacija dizajna podana s strani UFDI6:

Poklic industrijskih ustvarjalcev ima nalogo, da po izrpni tehnoloki, ekonomski in estetski analizi kreira oblike, material, barvo in strukturo, ki bodo omogoile izboljanje vseh aspektov lovekega okolja pogojenega z industrijsko proizvodnjo vkljuno s:

-- kreacijo (ali oblikovanjem) izdelkov

-- kreacijo grafike (ali grafino oblikovanje)

-- kreacijo okolja ali vizualnega ambienta.7

Quarante nadalje zapie, da ima pojem oblikovanja dvojen pomen: obsega vse kar je mogoe nartovati, programirati, pripraviti vnaprej; ter vse to, kar ima hkrati lahko konkretno obliko, ali je lahko risba, model ter nart.8 V semantinem smislu je oblikovanje ali dizajn lahko torej na eni strani aktivnost, ki jo v slovninem smislu oznauje glagolska oblika izraza ali na drugi strani izdelek, ki ga oznauje samostalnika oblika izraza. Pojem dizajn, oblikovanje hkrati tudi konceptualno, pojmovno povezuje razline discipline kot so arhitektura, inenirstvo, novi produkti in grafika.9 V irem smislu pa vkljuuje tudi umetnost in sicer kot "paradoksen fenomen" v lovekem vsakdanjiku, kot zapie Joef Muhovi (2002). Gledano s civilizacijske perspektive je umetnost kot super fenomen nadvse resen in spotovan pojav in vrhunec neke kulture, medtem ko je na mikro socialni ravni videna kot neresen, nekoristen in parazitski epifenomen. Na aksioloki ravni pa e po 40.000 letih umetnikega prakticiranja lovetvo ne premore primerne definicije umetnosti. Muhovi nadalje zapie, da je temeljna znailnost kulturnih form v prenaanju sporoila v svoji obliki, in

4 ICSID - International Council of Societies of Industrial Design. (Mednarodni svet drutev za

industrijsko oblikovanje.) Ustanovljen 1957. London. Cf. Quarante 1991, s. 8. 5 Maldonado, T. cf Quarante 1991, s. 8. 6 UFDI (Francosko zdruenje industrijskih oblikovalcev). Cf. Quarante 1991, s. 8. 7 Quarante 1991, s. 8. 8 Quarante 1991, s. 8. 9 Quarante 1991, s. 10f.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 14/125

da so hkrati same ta oblika. Ne moremo jih gledati samo kot golo popestritev vsakdanjika, ampak kot smernice za nova pojmovanja sveta ter uresniljive aspekte njegovega preoblikovanja. "Zato se je vselej tudi zgodilo, da so ljudje najbolj pretanjene prijeme in najbolj prodorne doseke umetnosti pri prii uporabili in vgradili v kako prav praktino sredstvo za obvladovanje sveta."10

2. Kompleks funkcij Viktor Papanek (1973), zastopa iroko odprto stalie, da so vsi ljudje oblikovalci.

Vse kar ponemo bi naj, po njegovem mnenju, predstavljalo dizajn, ker bi naj bil le-ta temelj vseh lovekih dejavnosti. Nartovanje in oblikovanje katerekoli dejavnosti usmerjeno k zaelenemu, predvidljivemu cilju je proces oblikovanja oz. dizajniranja. Dizajn po njegovem mnenju ni neka posebna disciplina, temve primarna ivljenjska shema. Dizajn ali oblikovanje je, za Papaneka, "zavesten napor usmerjen k vzpostavitvi zamiljenega reda". Sem ne sodi samo pesnjenje, slikanje, skladanje, temve tudi ienje in preurejanje predalov, puljenje gnilih zob, peka potice, vzgoja otrok. Vendar pa v to kategorijo, po Papanku, ne sodi naravni red oblik, ki loveka sicer privlai, vendar pa se v njem nahaja samo toliko reda, kot mu ga lovek pripisuje. eprav imajo naravne rei estetsko zadovoljujoo obliko red in lepoto, jim manjka zavesten namen, in jih zato ne moremo imenovati dizajn. Nakljuno vrenim kovancem manjka namera, e pa jih zloimo po obliki in velikosti jim s tem dodamo element namena in ustvarimo neko vrsto simetrinega reda, ki je npr. priljubljen pri otrocih in primitivnih narodih, ker je lahko razumljiv. Nadaljnje premikanje noviev lahko rezultira v neskonnem tevilu asimetrinih aranmajev, ki zahtevajo vijo raven znanja in veji angama gledalca, da bi jih lahko razumel. Tako simetrine kot asimetrine razvrstitve noviev lahko nudijo estetsko zadovoljstvo, ker je prvobitni namen pri obeh jasen. Le marginalni modeli, na meji med simetrijo in asimetrijo, ne uspevajo jasno prikazati namero oblikovalca. Vendar pa poleg teh prehodnih primerov obstaja neskonno mnogo zadovoljivih kombinacij noviev. Najvaneje pri tem je, da nobena le-teh ni prava reitev, eprav se nekatere zdijo bolje kot druge. Premikanje noviev po mizi je, po Papanku, akt dizajna, in ker dizajn, kot dejavnost reevanja problemov, per definitionem, ne more najti ene same prave reitve, vedno najde neskonno tevilo odgovorov, od katerih so nekateri "bolji" drugi "slabi", "pravilnost" oblikovalske reitve pa je odvisna od pomena, ki ga pripiemo kombinaciji. Dizajn mora biti, po Papanku, racionalen, njegova smiselnost pa nadomea semantine determinante

10 Muhovi 2002, s. 193ff, cf. Butina 1997, s. 23ff.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 15/125

pojmov kot so "lep", "grd", "hladen", "ljubek", "odvraten", "realen", "mraen", "abstrakten", "eden", pomene, ki karakterizirajo devalvirano misel v relaciji do sodobnih likovnih, arhitekturnih, glasbenih, literarnih in drugih umetnikih del, na katera reagiramo glede na njihov smisel. Dizajn izpolnjuje svoj namen v svoji funkciji. Bojni krik Louisa Sullivana iz 1880 "forma sledi funkciji" je dopolnil Frank Lloyd Wright z rekom "forma in funkcija sta eno". Po Papanku pa je najpogosteje, najbolj razumljivo in najbolj kompleksno vpraanje, ki se pojavlja v dananjem dizajnu "Ali naj oblikujem funkcionalno ali estetsko zadovoljivo? (Ali naj bo predmet lepega videza ali naj deluje?)" Med tema dvema, poleg mnogih drugih aspektov funkcije, se dvigujejo teoretske barikade, odgovor pa je, po njegovem, povsem preprost: estetska vrednost je nedeljivi del funkcije. Kompleks funkcij dizajna, pri Papaneku, tvorijo dinamine akcije in relacije: metoda, uporaba, potreba, namembnost, asociacija in estetika, predoene v esterokotni shemi. 11

funkcija

asociacijaestetika

metoda

uporaba potreba

namembnost

Slika 1: Kompleks funkcij dizajna.12

11 Papanek 1973, s. 33ff. 12 Papanek 1973, Risba S. 36.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 16/125

1.2. Metoda Oblikovalska metoda upoteva interakcijo orodij, procesov in materialov. Dobra

metoda pravilno uporabi material, ki je videti tak kot je. Material in orodje je potrebno optimalno izkoristiti. Nikoli ne uporabimo nekega materiala, e vemo, da je z nekim drugim mogoe dosei isti efekt ceneje in bolj uinkovito. Za "perverzije materiala, orodja in postopka" oznai, Papanek, oblikovalske posege pri katerih elezni tram pobarvamo kot les, ali e plastenki damo videz cenenega stekla.13

1.3. Uporaba Ali je predmet uporaben? Plastenka z vitamini bi morala posamino dozirati tablete.

Steklenika s rnilom se ne sme prevrniti. Plastina embalaa namenjena pripravljeni hrani mora zdrati temperaturo kropa. Pri oblikovanju ure za spalnice ni potrebe po aerodinaminem ohiju. Posledic uvajanja novih iznajdb ne moremo predvideti. Avtomobil, predstavlja, za Papaneka, "tipien primer perverzije dizajna za iroko proizvodnjo". Nihe npr. ni predvideval, da se bo razvil tudi v spalnico na kolesih. Nihe ni priakoval, da bo v tolikni meri poveal nao mobilnost, da se bodo zaela mesta in predmestja iriti, da bo vzrok za tevilne smrti, da bo postal statusni simbol in sredstvo za izivljanje. Ogljikov dioksid iz bencinskega motorja onesnauje zrak, zato se zdi da je bodonost na strani elektrinega avtomobila. Verjetno pa je tudi le-ta e anahronizem.14

1.4. Potreba Dizajn mora zadovoljiti dejanske, avtentine potrebe ljudi in ne samo njihove

zaasne potrebe ter elje. Mnogo teje je zadovoljiti ekonomske, psiholoke, duhovne, tehnoloke in intelektualne potrebe lovekega bitja, kot pa skrbno konstruirane in manipulirane razvade ter muhe, ki jih narekujejo zaasna nagnjenja in moda. V zelo razgibani in razslojeni drubi trgovci in reklamne agencije pogosto zlorabljajo psiholoko potrebo kupcev po varnosti in stanovitnosti s tem, da preusmerjajo njihov interes h kupovanju nekoristnih statusnih simbolov. Potreba po varnosti se konvertira v igranje vlog in v potrebo po potrditvi statusa. Potronik, ki ne eli, ali ne more iveti, svojega ivljenja, s pomojo rekvizitov igra neko drubeno vlogo. Industrija ponavadi ignorira pomembno funkcijo dizajna po zadovoljevanju potreb. Pospeene tehnoloke

13 Papanek 1973, s. 36. 14 Papanek 1973, s. 38f.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 17/125

spremembe instrumentalizira za umetno zastarevanje tehnologij. Letonji izdelek ima toliko tehnolokih izboljav, da ga le-te dejansko postavljajo nad lanskoletnega.15

1.5. Namembnost Naslednjo v nizu estih funkcij dizajna, namembnost, Papanek jo imenuje tudi

telesis, oznai kot "premiljeno, zavestno izkorianje naravnih in drubenih virov za doseganje doloenih ciljev." Po njegovem preprianju mora namembnost dizajna izraati as in pogoje, ki so ga povzroili, hkrati pa se mora tudi vkljuiti v splone socio-ekonomske sisteme v katerih deluje. Kompleksnost problemov v drubi v mnogih ljudeh budi eljo po vraanju izgubljenih vrednot s kupovanjem starinskega pohitva, potvorjenih oljnih portretov svojih prednikov in z obeanjem arkebuze in jelenjega rogovja nad kamin. Petrolejke so v sodobnem stanovanju nevaren anahronizem, ki prav tako odraa hrepenenje po preteklosti. Neki drugi izdelki pa so nastali ne glede na svojo prikladnost. Avtomobil, npr., je bil narejen za ceste, ki jih e ni bilo, za e nerafinirano gorivo ter za odline voznike, ki se e niso vsi rodili.16

1.6. Asociacija Naa psiholoka konstitucija se pogosto vraa k spominom iz najzgodnejega

otrotva, deluje in nas predisponira v smislu simpatije ali antipatije do doloenih vrednosti. Papanek trdi, da vse veji odpor kupcev do mnogih izdelkov kae, da dizajn zanemarja asociativni aspekt iz kompleksa funkcij. Asociativne vrednote so v sodobnem dizajnu, po njegovem mnenju, degenerirale do najnijega skupnega imenovalca z motivacijskim raziskovanjem, analizo tria in prodajo. Glede na dejstvo, da masovna proizvodnja in avtomatizacija doloajo obseg proizvodnje in veliko podobnost tipov, apelira Papanek na iritev dveh temeljnih principov dizajna. Prvi, je to jasna odloitev o namembnosti izdelka. In drugi, veja tipska raznolikost izdelkov. Doloanje videza izdelka zahteva ire raziskovanje osnov barve, oblike, taktilnosti, vizualne organizacije itd., kakor tudi globlje poznavanje lovekovih perceptivnih sklopov in njegovih individualnih predstav o samem sebi. Mnogi izdelki, ki v sebi zdruujejo vrednosti visoko asociativne vsebine so oblikovani v sistematinem procesu dizajna. Abstraktne oblikovne vrednosti je mogoe posredovati komurkoli. Za ponazoritev navede Papanek naslednjo primerjavo dveh oblik:

15 Papanek 1973, s. 39ff. 16 Papanek 1973, s. 41ff.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 18/125

Slika 2: Primerjava dveh oblik (dveh getaltov).17

Papanek meni, da gledalec v vseh jezikih asociira gornji obliki z besedama "takete" ali "maluma" tako, da liku na desni pripie izraz takete. Papanek zatrjuje, da so asociativne vrednosti zares univerzalne in zadovoljujejo nezavedne, globoko skrite vzgibe. Nezavedna povezanost med priakovanjem in obliko predmeta je preverljiva. S spotovanjem rezultatov taknih raziskav je mogoe dosegati tudi ostale asociativne vrednosti, kot so npr. eleganca, zunanji videz, gibljivost idr.18

1.7. Estetika Pojem estetike, po Papanku ovija, "oblak skrivnostnosti", ki ga je treba razpriti. Po

eni strani veina ljudi asociira pojem estetike s podobo bradatega umetnika v sandalih ob slikarskem stojalu v podstreni sobici. Po drugi plati pa nas definicije estetike kot "teorije lepote, okusa in umetnosti" v ontolokem smislu ne pripeljejo ni dlje kot asociacije z bradatim umetnikom. Kljub temu vemo, da je estetika eno najvanejih sredstev v oblikovalevem repertoarju, ki mu pomaga med ustvarjanjem oblik in barv do konkretnosti, ki nas zadovoljuje, ki je lepa, vznemirljiva, izpolnjena z navduenjem, osmiljena.19

Pri tem nam lahko pomaga kantovski pojem transcendentalne estetike, po katerem sta prostor in as edino kar nam utnost daje a priori. Prostor in as sta, po Immanuelu

17 Papanek 1973, Risba S. 36. 18 Papanek 1973, s. 43ff. 19 Papanek 1973, s. 46.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 19/125

Kantu (1781), dve isti formi utnega nazora kot dveh principov a priori.20 Nekaj, kar nam je ve in nekaj kar nam ni ve, oboje spada v polje utnosti in s tem v polje sodobnega pojma estetike. Vemo kaj nam je ve in kaj ne. Umetnik pri tako imenovani "isti" umetnosti deluje na ravni inspiracije, navduenja, lepote, katarze in drugih "neverbalnih stimulansov", vendar pa mora umetniko delo poleg tega izpolniti tudi ostale zahteve funkcije. Izpolniti mora tudi loveko potrebo po duhovnem zadovoljstvu. Zadovoljiti pa mora tudi z asociativnega aspekta ter pri gledalcu vzpodbuditi identifikacijo s pomojo kliejev. Po drugi strani pa, trdi Papanek, je osnovni namen tapete, da pokrije zid, vendar vse veji izbor materialov in barv pria o tem, da mora tudi tapeta izpolniti estetski aspekt funkcije. eprav je gledano s civilizacijskega stalia pri umetniki freski estetika poudarjena in igra primarno vlogo, njen namen pokritja stene pa je sekundaren; primarna naloga tapete in njena uporabna vrednost pa je v pokrivanju zidu, in je estetika pri tem sekundarnega pomena, pa morata oba primera vendarle zajeti vseh est podroij iz kompleksa funkcije. Vsak zamiljen predmet lahko opazujemo skozi prizmo prikazanega kompleksa funkcij in na ta nain predmet bolje razumemo. Oblikovalci pa si pogosto prizadevajo iti e dlje od primarnih funkcionalnih zahtev metode, uporabe, potrebe, namembnosti, asociacije in estetike, teijo e k preciznosti in preprostosti oblike. Zadovoljstvo, ki izhaja iz preprostosti neke rei, imenuje Papanek, eleganca. Pri elegantni reitvi mislimo na zavesten angama loveka, pri katerem se kompleksno zvede na preprosto. 21

3. Kako dela oblikovalec in kako nastaja dizajn Za Papanka je vsaka zamisel dizajn. Za dober dizajn pa bi lahko rekli, da je duhovita

stvaritev, zamisel ali osnutek, ki je na temelju kompleksne reitve povezan in oblikovan v harmonien sistem, in ki zadovoljuje prave potrebe uporabnika. Pri razvoju izdelkov sodeluje veliko tevilo tehnino usmerjenih specialistov, kar ni v prid razvoju uporabnega izdelka kot harmoninega sistema, ki namensko zadovoljuje uporabnikove potrebe. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s prav temi komponentami izdelkov se imenujejo industrijski oblikovalci, oblikovalci izdelkov in inenirski oblikovalci. To so posebej izobraeni projektanti, poklic, ki izhaja iz dejanske potrebe po koordinaciji in humanizaciji pri razvoju uporabnih izdelkov. V programih oblikovalskih izobraevalnih institucij so proporcionalno zastopane eksaktne, tehnine, socialne in humanitarne znanosti ter umetnost poleg specifinih znanj kot so metodologija, teorija, prezentacija

20 Kant 1781, KrV, A22. 21 Papanek 1973, s. 46ff.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 20/125

idr. Najniji nivo izobrazbe industrijskega oblikovalca, oblikovalca izdelkov, inenirskega oblikovalca je visoka izobrazba. Na nek nain je vse dizajn in vsak je torej oblikovalec, pa vendar, profesionalni oblikovalec je nekaj drugega. Profesionalec ivi od svojega dela, zavestno je luciden. Oblikovalci se tega uijo, eprav pri oblikovanju vano vlogo igra prirojeni talent, je oblikovalca mogoe vzgojiti. Stvarnih znanj se je mogoe nauiti, kreativnost pa je mogoe privzgojiti. Vasih se zdi, da oblikovalska metodologija nima drugega namena, kot da provocira kreativnost. Oblikovalec mora oceniti, katere dele metodologije nujno potrebuje, da je kreativen, in da se izogne pretirani koliini podatkov, ki vodijo v sterilnost. Pravi oblikovalec tudi sicer pozna pravo mero. Smisel razvoja izdelkov je v njihovem plasmaju na triu. Naloga dizajna se ne kona z oblikovanjem izdelka, temve mora le-ta na primeren nain dospeti v roke uporabnika.22 Oblikovalec je oseba, ki posredno ali neposredno oblikuje lovekov odnos do njegovega materialnega okolja. Bit poklica predstavlja kreativna interdisciplinarna integracija tehninih, empirinih in humanistinih disciplin z integralnim naziranjem in usklajevanjem interesov vseh sodelujoih v procesu reprodukcije, tako z aspekta proizvajalca kot tudi uporabnika.23

4. Zgodovinska izhodia

1.8. Shakerji (Konec 18., 19. in 20. stoletje)

Skupnost Shakerjev je sekta s kranskim poreklom, ki so jo je leta 1774 v ZDA ustanovili priseljenci iz Anglije. V sredini 19. stoletja je v Novi Angliji, Kentucky-ju, Ohio in Indiani organizirano ivelo dvajset taknih skupnosti. Leta 1832 prinejo prodajati pohitvo in druge izdelke iz svoje proizvodnje, ki je pred tem sluila le skupnosti. V prostovoljni izolaciji od sveta shakerji ne zavraajo tehnolokih inovacij, ki so jih ocenili za koristne. V skupnosti si vsi delijo skupne vloge, bivalie in predmete. V skladu s svojim razumevanjem sveta teijo k perfekciji, redu, istosti in preprostosti. Ta ivljenjska pravila so postala odlina himna funkcionalizma. Pred L. Sullivanom in njegovim slavnim izrekom, da oblika sledi funkciji, so shakerji pisali, da vsaka zahteva ustvari obliko. Vsak predmet mora izpolniti svojo funkcijo in uresniiti svojo uporabno vrednost.

22 Cf. Roboti 1975, s. XIff. 23 Cf. Keller 1975, s. 52.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 21/125

Shakerji poudarjajo izjemno pomembnost uporabne vrednosti, ki materializira in ustvarja perfekcijo. Uporabnost je lepota. Preprostost pa implicira istost in skladnost. V vsem mora vladati red, nepotrebno okrasje je pregnano iz predmeta (kanelure in druge bizarnosti). Barve so vnaprej tono doloene, tako za skupne stavbe, upnijski urad, delavnice, stanovanja, kot tudi za fasade in tla: "postelje morajo biti pobarvane sivo, vzglavniki morajo biti diskretnih barv, brez karo vzorcev, linij in cvetov. Volnene odeje ali blazine morajo biti modre ali bele, prav tako brez karo vzorca ali linij."

Shakerske realizacije so odraz primerne odloitve med funkcijo in obliko. Razen tega veliko dolgujejo tradiciji in popularnim lokalnim predmetom, zglajenim in iztroenim od veletne uporabe, ki so jim sluili kot vzor. Njihovo pohitvo in predmeti so s svojo preprostostjo, strogostjo in kvaliteto, usmerjeni k estetski perfekciji. Na dogmatski nain najavljajo funkcionalizem v industrijskem oblikovanju in so njegova predhodnica.24

Slika 3: Shakerska hia.25

Slika 4: Shakerski predmeti.26

24 Quarante 1991, s. 44f. 25 Quarante 1991, s. 45. 26 Quarante 1991, s. 45.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 22/125

Slika 5: Detajl shakerske mize.27

Slika 6: Obleka, New Lebanon; postelja Pleasant Hill; stol Sabathday Lake; konec 19. stol.28

Slika 7: Gugalnik, New Lebanon, okrog 1850.29

27 Quarante 1991, s. 45. 28 Quarante 1991, s. 45. 29 Quarante 1991, s. 45.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 23/125

"iroki sloji ljudi se morajo istoasno osvoboditi svoje sunosti tovarni in se obdati z okoljem, katerega iskrenost in istost jim bo prinesla sreo."

W. Morris30

Slika 8: W. Morris31

1.9. Arts and Crafts (1860 1900)

Pod monim vplivom idej J. Ruskina, W. Morris verjame, da bodo "niji razredi" zaradi lepih vsakodnevnih predmetov z veseljem delali. Delovni pogoji tega obdobja so bili nemogoi, e kar grozljivi. Za W. Morrisa je stroj odgovoren za novonastale odnose, za prekinitev in izgubo neposrednega odnosa med proizvodnjo in aplikacijo predmetov. Njegov oblikovalski odgovor, na pojav pretencioznih strojno proizvedenih predmetov, predstavlja brezpogojno vrnitev k obrti. Leta 1861 ustanovi podjetje Morris Marshall Faulkner and Co. Njegove obrtnike delavnice so izdelovale pohitvo, posodo, tkanine, tapiserije in tapete. Paradoksalno je, da so bili izdelki njegovega podjetja dostopni le v omejenih koliinah ter dragi. Morris svojih idej v stvarnosti ni uspel uresniiti. C. R. Ashbee je predlagal, da bi obrtniki prototipi sluili kot vzorci za industrijo, kar je s tehnolokega stalia nesmiselno. Uspeh Morrisovega podjetja pa je vendarle spodbudil nekatera druga podjetja, da so zamenjala svoje modele. Vzorci cvetja in zelenja na Morrisovih tkaninah in tapetah so bili iskani, zaradi esar je industrija spremenila pristop in jih priela posnemati.32

30 Quarante 1991, s. 46. 31 Quarante 1991, s. 46. 32 Quarante 1991

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 24/125

Generacijo, ki je ustvarila gibanje Arts and Crafts, katerega pobudnika sta bila J. Ruskin in W. Morris, predstavljajo ustvarjalci kot so R. N. Shaw, W. Crane, A. Mackmurdo, C. A. Voysey, C. R. Ashbee. Ime Ph. Webba je povezano z Red House-om, zgradbo, ki je bila zgrajena za W. Morrisa in je v celoti opremljena z Morrisovim kreacijami in njegovih sodelavcev. Gibanje je vzpodbudilo ustanavljanje razlinih organizacij, na primer The Century Guild, The Arts Workers Guild in razstava The Arts and Crafts Exhibition Society leta 1888. Osnovna ideja gibanja Arts and Crafts so predstavljale zavraanje strojev, vrnitev k obrti in iskanje vsem sprejemljive lepote.

Slika 9: Red House-Bexley Heath; Ph. Webb in Morris, 1860.33

Slika 10: Stol Morris and Co., 1865.34

33 Quarante 1991, s. 47. 34 Quarante 1991, s. 47.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 25/125

Slika 11: Motiv na volnenem platnu; A. M. Mackmurdo, 1884.35

Slika 12: Ladanska hia-Banstead (Surey); N. Shaw, 1884.36

35 Quarante 1991, s. 47. 36 Quarante 1991, s. 47.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 26/125

"Ornament izpopolni obliko. Je njeno nadaljevanje, smisel in upravienost ornamenta prepoznamo v njegovi funkciji. To funkcijo predstavlja strukturiranje oblike in ne okraevanje."

H. Van de Velde37

Slika 13: H. Van de Velde, okoli 1927. 38

1.10. L'art nouveau (1890 1910)

Nemija: Jugendstil

Italija: Floreale

Avstrija: Secesija

Anglija: Liberty

Kot reakcijo na uradno umetnost manieristov, so v dvajsetih letih arhitekti in umetniki predlagali povsem nove in drugane odgovore od tradicionalnih shem. Zaetnika zelo aktivnega gibanja sta bila v Belgiji H. Van de Velde in V. Hort, razirilo pa se je po vsej Evropi in celo v ZDA. ola v francoskem Nancyu je ostala vezana na E. Galla in L. Majorellea. Guimardove postaje metroja pa so bile zasnovane kot sodobne strukture urbane opreme. Guimardova tenja je bila organizirati arhitektonske prostore s pomojo serijskih eleznih elementov. V Avstriji v tem asu sreamo ime Otta

37 Quarante 1991, s. 48. 38 Quarante 1991, s. 48.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 27/125

Wagnerja. Tudi Hoffmanove geometrijske preiene arhitektonske kreacije pripadajo temu gibanju. Na kotskem pa izstopajo C. R. Mackintoshova raziskovanja pravilnih in strogih linij. pansko arhitekturo je obeleil A. Gaudi.39

Slika 14: Vr, 1900.40

Nove oblike z ritmino oblikovanimi krivuljami in vzorci iz narave (ivali, rastline, enske) so v javnosti vzbudile preseneenje in jih je oznaila za stilistiko. Vendar je lo za povsem nov likovni besednjak, za dobro povezanost oblike in funkcije. Dekorativne oblike veje, listje ali cvetovi so funkcionalni elementi, ki nikoli niso samo dodatek, ampak imajo svoj namen. Tako je cvetni popek na vhodu metroja pravzaprav svetlobno telo. Ta popolnoma nov morfoloki izraz, brez vzorov v preteklosti, je vir sodobne kreacije. L'Art nouveau, ki so mu funkcionalisti oitali ornamentiko, je pravzaprav poskus napredneje uporabe stroja v industrijski proizvodnji, arhitekturi ter v uporabnih umetnostih, in sicer brez zavraanja umetnosti ali individualnosti, pomeni poskus povezovanja umetnosti in tehnike.41

Secesija v naem kulturnem prostoru:

Arhitekti in njihova dela:

Maks Fabiani: Mikloiev park (Ljubljana: 1900); Hribarjeva hia (Ljubljana: 1902); Krisperjeva hia (Ljubljana: 1900-1); Preernov spomenik (Ljubljana: 1905);

39 Quarante 1991, s. 48. 40 Quarante 1991, s. 48. 41 Quarante 1991, s. 48f.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 28/125

Bambergova hia (Ljubljana: 1906-7); Mladika danes Ministrstvo za zunanje zadeve (Ljubljana: 1907); Portois & Fix (Dunaj: 1899)

Josip Vanca: Ljudska posojilnica (Ljubljana: 1907); Hotel Union (Ljubljana: 1903-5); Mestna hranilnica (Ljubljana: 1903-4)

Friedrich Sigismundt: Centromerkur (Ljubljana: 1902-3)

Ciril Metod Koch: Hauptmanova hia (Ljubljana: 1904)

Ivan Vurnik: Zdruena gospodarska banka (Ljubljana: 1921);

Jurij Zaninovi: Zmajski most (Ljubljana: 1900-1)

Karl Brnnler: Epicenter (Ljubljana: 1914)

Alexander Graf: Nemko gledalie, dananja Drama (Ljubljana: 1909-11)

Joef Plenik: Langer Haus (Dunaj: 1900); Zaherlov stanovanjski blok (Dunaj: 1903-5); Cerkev svetega duha (Dunaj: 1910-3); Plakat za XXII. Razstavo Secesije, 1905; Postavitev XXIII. (Poletne) Razstave Secesije, 1905.

Kiparji:

Ivan Zajc: Preernov spomenik (Ljubljana: 1905)

Ivan Metrovi: Poprsje Cesarja Franca Joefa I., 1900 (Kraevac 2002, s. 19); Avtoportret, 1902 (Kraevac 2002, s. 47); ((zgradba dunajske secesije Kraevac 2002, s. 37)); Portret Rose Klein (Rua Metrovi) 1906 (Kraevac 2002, s. 102; Zapuena, 1907 (Kraevac 2002, s. 107); Glava starca z brado, 1906 (Kraevac 2002, s. 107); Spomin, 1908 (Kraevac 2002, s. 126; Portret gospe Wittgenstein, 1908 (Kraevac 2002, s. 171)

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 29/125

Slika 15: Detajl vhoda v metro; H. Guimard, 1899-1904.42

Slika 16: Obedni stol; C.R. Mackintosch, 1900.43

42 Quarante 1991, s. 49. 43 Quarante 1991, s. 49.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 30/125

Slika 17: Hia Batilo, Barcelona; Gaudi, 1908.44

Slika 18: Delovna miza; H. Van de Velde 1896.45

44 Quarante 1991, s. 49. 45 Quarante 1991, s. 49.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 31/125

"Le standardizacija razumljena kot rezultat zdrave usklajenosti lahko omogoi nastajanje zaupnega in za vse sprejemljivega okusa."46

H. Mathesius

Slika 19: Delovna miza; H. Mathesius.47

1.11. Deutscher Werkbund (1907 1934)

Obrtniko zdruenje Deutscher Werkbund je leta 1907, pod monim vplivom J. Ruskina in W. Morrisa, ustanovil H. Mathesius, po povratku v Nemijo s slubenega obiska Londona, ki je bil povezan z industrijo in obrtniko proizvodnjo. Ceh je zdrueval enako tevilo umetnikov in podjetij za industrijsko in obrtniko proizvodnjo. Werkbund je namre posebno pozornost posveal odpiranju delavnic za industrijsko proizvodnjo. Cilj in tenja gibanja je bila oplemenitenje profesionalnega dela s povezovanjem umetnosti, industrije in ronega dela. Hkrati je bila prisotna mona tenja h ekonominosti: "Poveati kvaliteto nemke industrije in s tem v zvezi njeno izvozno sposobnost." eprav sta H. Mathesius in H. Van de Velde imela enak cilj uporabo stroja v industrijski proizvodnji, se je njuno stalie vseeno bistveno razlikovalo. H. Mathesius je zastopal miljenje o potrebi standardizacije, s emer je nasprotoval H. Van de Veldeju, ki je branil individualnost in umetniki pristop. Z vpraanji, ki jih je sproil, da bi povezal umetnost in industrijo, je Werkbund uvedel v

46 Quarante 1991, s. 50. 47 Quarante 1991, s. 50.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 32/125

prakso stvarni koncept industrijske kreativnosti in s tem industrijski dizajn. P. Behrens je bil prvi oblikovalec "umetniki svetovalec" zaposlen v velepodjetju v AEG-ju. Odgovoren je bil za dizajn celotnega proizvodnega programa tovarne (proizvodov in arhitekture ter tipografije). Svoje delo je podvrgel zahtevam izdelave proizvodov in racionalizaciji proizvodnje. eprav je obstajala mona smer orientirana k umetniki dekoraciji in obrti, ki je sprejela pozicijo H. Van de Veldeja, pa je Werkbund skupaj z Mathesiusom ostal zagovornik funkcionalizma in standardizacije, ideje, ki je privedla do koncepta "gute Form". Od elje po tipizaciji oblik do znanega stavka F. Neumanna, ki je bil objavljen v zaetku Werkbunda, lahko morda danes predstavimo tretjo pot, ki vodi k industrijski obrti: "Kmalu bodo monosti stroja postale neomejene." Nacisti, po prihodu na oblast, leta 1934 zdruenje ukinejo. Po drugi svetovni vojni so njegovi lani obnovili delovanje. V zaetku sedemdesetih let publikacije Werkbunda poudarjajo posledice industrializacije na drubenem in ekolokem nivoju.48

Slika 20: Administrativna zgradba, razstava Werkbunda, Kln, 1914.49

48 Quarante 1991, s. 50 f. 49 Quarante 1991, s. 51.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 33/125

Slika 21: ivalni stroj Pfaff, P. Behrens, 1910.50

Slika 22 in 23: Elektrini ajnik, ventilator AEG; P. Behrens, 1910.51

Slika 24: Tramvaj, Maschinenfabrik, Augsburg-Nrnberg, 1913.52

50 Quarante 1991, s. 51. 51 Quarante 1991, s. 51. 52 Quarante 1991, s. 51.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 34/125

"Nasprotja v medsebojnem ravnoteju, odnosi velikosti in barv podprti z razmerjem do svojega poloaja izzovejo psihino in duevno zadovoljstvo."53

P. Mondrian54

Slika 25: P. Mondrian. 55

1.12. De Stijl (1917 1931)

Nizozemsko gibanje in asopis, ki ga je izdajal T. Van Doesburg, nosita enako ime. Gibanje De Stijl in istoimenski asopis na katerega straneh se je ta stil realiziral dolgujeta svoj nastanek sreanju slikarja P. Mondriana in T. Van Doesburga (slikarja in pisatelja). Pod vplivom kubizma in na temelju metafizike, je P. Mondrian objavljal lanke v katerih je pojasnjeval svoja slikarska raziskovanja. Po njegovem se ista in absolutna umetnost angaira v skladu z novim univerzalnim izrazom. Umetnost je na drugi strani posameznika in mora izvirati iz skupnega duha. Gibanje De Stijl poudarja strukturalizem. To je neoplasticizem, ki pozna samo kocke in paralelopipede. Akceptira le ravne linije in pravi kot. P. Mondrian v slikarstvu, G. T. Rietveld v izdelavi pohitva in J. P. Oud v arhitekturi priznavajo samo tri osnovne barve: modro, rumeno in rdeo ter tri ne-barve: belo, sivo in rno. Pod vplivom orientalne umetnosti iz obdobja Ming

53 Quarante 1991, s. 52. 54 Quarante 1991, s. 52. 55 Slika Quarante 1991, s. 52.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 35/125

gibanje ie ravnoteje med volumni, zunanjimi in notranjimi povrinami, horizontalami in vertikalami. To striktno ortogonalnost je prekinil T. Van Doesburg z manifestom iz leta 1926, s katerim je uvedel zaobljenost. Gibanje De Stijl je z geometrijskimi konstrukcijami neposredno vplivalo na uence Bauhausa in na sodobno arhitekturo. Od tod pojav formalizma. De Stijl je zamajal tradicionalno ureditev prostora z raziskovanjem trodimenzionalnega ravnoteja med praznino, barvo in povrino.56

Slika 26: Kompozicija z rdeo, rumeno in modro; P. Mondrian, 1927. 57

Slika 27: Hia Schrder-Utrecht; G. Rietveld, 1924.58

56 Quarante 1991, s. 52. 57 Quarante 1991, s. 53. 58 Quarante 1991, s. 53.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 36/125

Slika 28: Stol rdee in modro; G. Rietveld, 1918.59

Slika 29: Komoda; G. Rietveld, 1919.60

Slika 30: Kinodvorana L'Aubette, Starsbourg; T. Van Doesburg, 1928.61

59 Quarante 1991, s. 53. 60 Quarante 1991, s. 53. 61 Quarante 1991, s. 53.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 37/125

Slika 31: Naslonja kostanjeva in modra; G. Rietveld.62

62 Quarante 1991, s. 53.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 38/125

"Negiramo volumen kot prostorski izraz. Prostor lahko merimo z volumnom kot bi lahko merili tekoino s tekoim metrom. Globina je edina oblika prostorskega izraza. Zavraamo fizino maso kot element plastike Trdimo, da so umetniki elementi zasnovani na dinaminem ritmu."63

Gabo in Pevsner, Realistini manifest

Slika 32: V. Tatlin, okoli 1915.64

1.13. Konstruktivizem (1917 1927)

Revolucionarni entuziazem je leta 1917 v Sovjetski zvezi ustvaril umetniko avantgardno gibanje, ki si je za glavni cilj zastavilo obnavljanje oblik v prostoru v slubi novega naina ivljenja socialistinega ideala. Umetnost in arhitektura sta se morali osvoboditi akademizma in ponovno poudariti tehnini smisel v povsem novi viziji. "Realistini manifest", ki sta ga leta 1920 v Moskvi izdala A. Pevsner in N. Gabo, prinaa nove, osvobajajoe ideje. Gibanje konstruktivistov, znotraj katerega najdemo tevilne druge relativno nasprotujoe si smeri (produktivizem, realizem, suprematizem), lahko razumemo kot raziskovalno gibanje, ki odlono zavraa recepte iz preteklosti. Konstruktivizem zavraa l'art pour l'art in kot resnico uvaja drubeni vpliv, ki se materializira v novem prostoru. Projekt V. Tatlina za sede Tretje internacionale je postal simbol novega sveta. Zgradba skulptura zamiljena kot dom kulture v povsem abstraktnem trodimenzionalnem prostoru je jeklena spirala s

63 Quarante 1991, s. 54. 64 Quarante 1991, s. 54.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 39/125

steklenim valjem. Konstruktivizem so v slikarstvu in kiparstvu zastopali K. Maljevi, A. Rodenko in L. Moholy-Nagy, ki je te ideje prenesel v Nemijo, v Bauhaus. Slikar El Lissitzky je vzpostavil stike tudi z gibanjem De Stijl. To obdobje je v urbanizmu obeleeno z dvema nasprotnima tezama, medsebojno razlinima z ozirom na reitev problema bivanja in kreiranja novih mest: z urbanistino in neurbanistino. Predlogi pa so ostali veinoma na nivoju projektov.

Slika 33: Projekt sredia Tretje internacionale; V. Tatlin, 1920.65

Vhutemas, ki je bil ustanovljen leta 1920 v Moskvi, pria o novih raziskovanjih. S svojo organizacijo in uvodnim preliminarnim teajem je bil podoben Bauhausu. Vhutemas je bil v naelu ola arhitekture, katere pedagoki cilji so bili oblikovnega in politinega znaaja. Nekaj projektov za predmete vsakdanje rabe pria o elji funkcionalistov, da bi sluili ljudem in novemu nainu ivljenja. V izmenjavah med konstruktivisti, Bauhausom, De Stijlom in L' Esprit Nouveau najdemo osnovne izvore teorije funkcionalizma.66

65 Quarante 1991, s. 54. 66 Quarante 1991, s. 54.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 40/125

Slika 34: Slikarstvo: suprematizem, Maljevi, 1915.67

Slika 35: Moses Ginzburg in Komite za arhitekturo; tipina mestna skupina rekonstruirana maketa.68

Slika 36: Delavski klub; Metnikov, 1928.69

67 Quarante 1991, s. 55. 68 Quarante 1991, s. 55. 69 Quarante 1991, s. 55.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 41/125

Slika 37: Dva gledalika kostuma; V. Stepanova, 1922.70

Slika 38: Stol; V. Tatlin.71

70 Quarante 1991, s. 55. 71 Quarante 1991, s. 55.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 42/125

"Ustvarimo novo vrsto skupnosti, brez delitve [] med obrtniki in umetniki. Osmislimo in realizirajmo novo arhitekturo prihodnosti, v kateri slikarstvo, kiparstvo in arhitektura tvorijo celoto [].72 Dobra arhitektura mora odsevati ivljenje svojega asa in zahteva temeljito poznavanje bioloke, socialne, tehnine in umetnike problematike." 73

W. Gropius

Slika 39: W. Gropius, 1957.74

1.14. Bauhaus

Direktorji:

W. Gropius 1919 1925 Weimar

1926 1927 Dessau

Hannes Meyer 1928 1930 Dessau

L. Mies van der Rohe 1930 1931 Dessau

1931 1933 Berlin

72 Quarante 1991, s. 56. 73 Gropius 1956, s. 14. 74 Quarante 1991, s. 56.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 43/125

Gropius meni, da se arhitektura ne sme samovoljno vsiljevati ampak se mora naravno roditi iz osnovne enotnosti vseh podroij kreativnosti. Njena bit je prav v tem, da je odraz drube. Odvisna je od skupnega dela in kreativnosti vseh. Weimar 1919. Staetliches Bauhaus je povezava dveh ol (Umetnike akademije in ole uporabnih umetnosti), katerih vodstvo je na pobudo G. Van de Veldeja prevzel W. Gropius. Povezati umetnost in uporabno umetnost, prevzeti kreacijo in se pri tem zavedati lastne drubene odgovornosti, najti smisel praktinega in ronega dela to so kljune ideje Bauhausa. Bolj kot vse ostale ole je Bauhaus hitro dosegel mednarodni ugled. Njegove ideje in cilji so bili izredno dobro sprejeti. tudij je bil organiziran v delavnicah, od katerih je vsaka pripadala posamezni tehniki (mizarski, kovinarski, keramini, tekstilski). Vsak tudent je moral pred tem obiskovati estmeseni uvodni teaj. Te teaje so po vrsti vodili J. Itten, L. Moholy-Nagy in potem J. Albers. V teajih so raziskovali materiale, strukturo, ritem, proporce in barve. Prouevanje geometrije in osnovnih oblik je povzroilo doloen formalizem, ki je ostal zabeleen s "kockami, stoci, kroglami in valji, ki jih svetloba lepo razkriva" in barvami (rumena, modra, rdea), ki jih e posebej izpostavljal De Stijl.

Slika 40: Raziskovanje ravnoteja, delo tudentov pripravljalnega teaja; L. Moholy Nagy, 1928

Tudi Bauhaus zastopa pravila funkcionalizma. "Vsaka stvar je utemeljena s svojim namenom", je pisal W. Gropius. tevilni umetniki in arhitekti so bili uitelji na Bauhausu in tudi tudenti, ki so postali uitelji. Med njimi lahko omenimo naslednja imena: W. Kandinsky, P. Klee, W. Wagenfeld in M. Breuer. Umetnost Bauhausa je bila izjemno iva. Gledalie O. Schlemmerja je bila prilonost za povezovanje slikarskih in kiparskih raziskovanj. Od leta 1929 je Bauhaus v Dessau-u dobival vse ve naroil od obinskih uprav in industrije. Realizirano je bilo mnogo prototipov serijskih proizvodov. Takna orientacija je vzpodbujala nenehne razprave. Leta 1927 je bil pod vodstvom H. Mayerja odprt poseben oddelek za arhitekturo. Mrana leta vzpona

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 44/125

nacizma v Nemiji so spremenila tudi Bauhaus, v tem asu je vodenje ole prevzel L. Mies van de Rohe, ki je preselil olo v zapueno tovarno telefonov v Berlinu. V zaetku junija 1933 je nacistina policija organizirala hino preiskavo, zapeatila Bauhaus in zaprla 32 uencev, in veino od njih izgnala. Nekateri uitelji so uspeli emigrirati v ZDA, kjer so ponovno aktivirali svoje ideje in organizirali izobraevanje. Znan je primer Institute of Technology Chicago v Illinoisu, na katerem so ustanovili Design New Bauhaus.75

Slika 41: Kocka, stoec, krogla, valj; J. Itten, 1928.76

Slika 42: Tovarna turbin AEG, Berlin Moabit; P. Behrens, 1909.77

75 Quarante 1991, s. 56ff. 76 Quarante 1991, s. 57. 77 Quarante 1991, s. 58.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 45/125

Slika 43: ajnik; M. Brandt; 1924.78

Slika 44: Miza z jeklenimi cevnimi nogami; M. Breuer.79

Slika 45: Bauhaus-Dessau, vogal krila z delavnicami; W. Gropius 1926.80

78 Quarante 1991, s. 58. 79 Quarante 1991, s. 58. 80 Quarante 1991, s. 58.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 46/125

Slika 46: Zibelka; P. Keler, 1922.81

Po vojni se je v Nemiji pedagoka dejavnost Bauhausa nadaljevala leta 1953 z ustanovitvijo Visoke ole za oblikovanje (Hochschule fr Gestaltung) v Ulmu. Njen prvi direktor je bil Max Bill, ki je e leta 1948 ustanovil zdruenje Die gute Form. V oli so predavale znane osebnosti kot G. Bonsiepe, T. Maldonado, A. Moles, C. Schnaidt. olo je leta 1968 z odlokom zaprla vlada nemke pokrajine Baden-Wrttemberg, ker se ola ni hotela vkljuiti v takratno reformo visokega olstva. Oblikovalci, ki so izli iz te institucije so postali nosilci cenjenega nemkega dizajna. To so med drugimi bili H. Gugelot, Otl Aicher, W. Zeischegg. Fritz Eicher in Diter Rams sta v Braunu oblikovala izdelke, ki so v sebi oivljali tradicijo racionalnosti Bauhausa.

Slika 47: Linija Hi-Fi, Braun; dizajn D. Rams, 1982.82

81 Quarante 1991, s. 58.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 47/125

Slika 48: Elektrini izvija; Weidmller, Busse design Ulm.83

Slika 49: Novi navigacijski sekstant; Busse design Ulm.84

1.15. Ekskurz: Avgust ernigoj Avgust ernigoj je edini Slovenec, ki je tudiral v Weimarju na Bauhausu. Bil je

eden od predstavnikov konstruktivizma v Trstu. Diplomiral je na Akademiji lepih umetnosti v Bologni (1922). Leta 1923 je tudiral v Mnchnu, v zaetku leta 1924 pa v osnovnem teaju pri V. Kandinskem in L. Moholy-Nagyu na Bauhausu v Weimarju, ki ga je trajno zaznamoval, kar je spoznal ele, ko je Bauhaus istega leta zapustil. V Trstu je leta 1925 organiziral umetnostno olo po vzoru bauhausovskih teajev, prihajal je v

82 Quarante 1991, s. 59. 83 Quarante 1991, s. 59. 84 Quarante 1991, s. 59.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 48/125

Ljubljano, kjer se je druil s pesnikom Kosovelom, gledalinikom Delakom, arhitektom Spiniem idr. Sodeloval je v avantgardistini reviji TANK.85 Umrl je leta 1985 v Seani. Galerija Avgust ernigoj, v kobilarni Lipica, hrani preko 1400 ernigojevih del, ki so na ogled javnosti.86

Slika 50: ernigoj, A.: Naslovnica revije "tank" 1 1/2 (1927).87

Slika 51: ernigoj, A.: Wien, Kolin, Objekt, 5,5 x 39,7 x 22 cm, 1924.88

85 Cf. ernigoj 2007 86 Cf. Galerija Avgusta ernigoja. (2007) 87 ernigoj 2007 88 ernigoj 2007

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 49/125

Slika 52: ernigoj, A.: Portret Sreka Kosovela, linorez, 1926.89

89 ernigoj 2007.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 50/125

" Lepota ustvarjena s funkcionalnostjo in preprostostjo."

R. Loewy

Slika 53: R. Loewy.90

1.16. Industrijska estetika

Zaetek industrijske estetike je obeleen z ustvarjalnostjo R. Loewya, francoskega inenirja, ki se je 1919 leta naselil v ZDA. Razmnoevalni stroj Gestetner, cigaretna katlica Lucky Strike, elektrini zamrzovalnik Goldspot so njegova dela, ki so obeleila tenjo, ki je imela za moto stavek: "La laideur se vend mal!" (Vrniti lepoto vsakdanjim predmetom).91

Slika 54: katlica cigaret Lucky Strike, stara in nova embalaa; R. Loewy, 1940.92

90 Quarante 1991, s. 60. 91 Quarante 1991, s. 60. 92 Quarante 1991, s. 60.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 51/125

Ob finannem zlomu na Wall Streetu leta 1929 je R. Loewy napovedal zasienost tria in ostro konkurenco ter osnoval svoj biro v New Yorku. Njegov stajling (styling) je bil rojen iz ekonomskih razlogov. Da bi vzpodbudil hitreje obnavljanje proizvodnje je imel za glavni cilj spremembo zunanje oblike industrijskih izdelkov. Postopek "pomlajevanja" izdelkov, ki se ga je lotil Loewy, bi lahko razumeli kot izpostavljanje njihove privlanosti. V bistvu je ponujal preprost odgovor za reitev tehninega in funkcionalnega problema: Oblika novega mealca MacCormick Deering, npr., poenostavlja njegovo ienje, novi sede traktorja Farmall je udobneji. "Oblikujte odgovorno in s poudarjeno tenjo po maksimaliziranju prihranka osnovne surovine." "Zvajanje na bistveno" vraa predmet k njegovi najpreprosteji formi. Posledica poenostavljanja je lepi videz, kar poveuje prodajo, ki ima za posledico zaposlovanje vejega tevila ljudi. Ne glede na to ali gre za toaster, sesalnik, avtomobilsko karoserijo ali vesoljsko postajo, pri vseh R. Loewy uporablja enak postopek zato, da bi predmet osvobodil vseh "nepotrebnih pomanjkljivosti" in ga "naredil im bolj ugodnega", v im veje zadovoljstvo potronikov. V Franciji leta 1952 ustanovi biro La Compagnie Francais d'Esthtique Industrielle. R. Loewy velja za pionirja v ustvarjanju industrijske estetike, v vzpostavljanju oblikovalskega poklica in tega, kar je pozneje preraslo v industrijski dizajn.93

Slika 55: Grayhound bus; R. Loewy, 1946.94

93 Quarante 1991, s. 60 f. 94 Quarante 1991, s. 60 ff.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 52/125

Slika 56: Traktor Farmall, International Harverster; R. Loewy, 1940.95

Slika 57: Redizajn sesalca Singer; R. Loewy, 1946.96

Slika 58: ivalni stroj Elna; CEI, Paris v sodelovanju z Tavarojevimi inenirji, 1964.97

95 Quarante 1991, s. 60 ff. 96 Quarante 1991, s. 60 ff. 97 Quarante 1991, s. 60 ff.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 53/125

"Nujno je, da se naronik in oblikovalec spoznata, da vzajemno vplivata drug na drugega. Drubene potrebe so vse bolj izreene, tako, da morata naronik in oblikovalec iriti podroja svojih interesov tako dolgo, dokler ne spoznata drubenih potreb."98

C. Eames

Slika 59: C. Eames.99

1.17. Ameriki dizajn

O izvorih amerikega oblikovanja v ZDA pria nekaj izdelkov, ki so bili leta 1851 razstavljeni v Crystal Palace. Ti predmeti so bili s svojo uporabno vrednostjo moan kontrast drugim eksponatom, ki jih je karakteriziral ornament. Med njimi sta izstopala C. MacCormikova kosilnica in revolver Colt z zamenljivimi deli. Vzporedno s temi inenirskimi koncepti so se razvijali veliki arhitektonski projekti iz jekla: W. Le Baron Jenny: Home Insurance Building. Chicago: 1885; L. Sullivan: Guaranty Building. Buffalo: 1896.100

98 Quarante 1991, s. 62. 99 Quarante 1991, s. 62. 100 Quarante 1991, s. 62.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 54/125

Slika 60: Zloljivi stoli; C; C. Eames, 1950.101

Slika 61: Nebotiniki in pokopalie Trinite; New York, 1908.102

Leta 1920 je J. Sinel v poslovnem pismu prvi uporabil besedo "design". Po letu 1933 so lani Bauhausa, ki so emigrirali v ZDA (W. Gropius, L. Mies Van der Rohe), pokazali mono orientacijo v smeri formiranja industrijskega oblikovanja. V tem asu je v arhitekturi utiti moan vpliv F. L. Wrighta. Prav v ZDA je bil oblikovalec prvi

101 Quarante 1991, s. 62. 102 Quarante 1991, s. 62.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 55/125

uradno priznan kot poklic. Ekonomska kriza leta 1929 je na povrje prinesla imena kot so R. Loewy, W. D. Teague in H. Dreyfuss, ki so vsi intenzivno in konkretno sodelovali z industrijo. Z oblikovanjem izdelkov veje estetske vrednosti in z akceptiranjem zahtev marketinga, ki se je pojavil v tistem asu, so ustvarili uspeno sodelovanje profesionalnih oblikovalcev in industrije, pri emer so se trudili najti zadovoljiv kompromis. Ta kompromis je vasih zapeljal v skrajnosti, npr. s stylingom, ki je uporabljal krom kot okras zaradi trenutne rentabilnosti in posla. Nekateri veliki oblikovalci so se uprli tej tendenci z namenom da bi ostali blije industriji. To so bili C. Eames, G. Nelson, E. Noyes, A Pulos in D. Rowland.103

Slika 62: Fotoaparat Kodak-Bantam special; W. D. Teague, 1936.104

Slika 63: Jeep, 1941.105

103 Quarante 1991, s. 62f. 104 Quarante 1991, s. 62f. 105 Quarante 1991, s. 62f.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 56/125

Slika 64: Vigalnik Zippo; G. Biasdell, 1932.106

Slika 65: Bencinska postaja Mobil; E. Noyes, 1968.107

106 Quarante 1991, s. 62f. 107 Quarante 1991, s. 62f.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 57/125

Slika 66: Kontrolni pult Airtrans, Dallas; W. D. Teague.108

108 Quarante 1991, s. 62f.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 58/125

"Vloga gremija bo definiranje specifikacije pohitva dobre in kvalitetne produkcije, enostavnih, vendar ugodnih oblik, ki se bo prodajalo po razumnih cenah in bo zagotavljalo maksimalno ekonominost surovin in vloenega dela."109

Slika 67: Sir Gordon Russell.110

1.18. Utility Furniture (1942-1948)

Blagovna znamka, ki je oznaevala Civilian Clothing ni bila namenjena samo tekstilu in konfekciji, ampak osnovnim bivalnim predmetom, ki so bili v letih med 1942 in1948 izdelani in prodani v Veliki Britaniji.111

Slika 68: Znak CC41, ki oznauje Civilian Clothing (dizajn R. Shipp).112

109 Quarante 1991, s. 64. 110 Quarante 1991, s. 64. 111 Quarante 1991, s. 64.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 59/125

Veliko pomanjkanje lesa in tekstila med drugo svetovno vojno sta prisilila vlado, da je pristopila k pravi kampanji, ki naj bi omogoila ekonomino rabo surovin in delovne sile. Na pobudo H. Daltona, predsednika Board of Trade, je bil osnovan Svetovalni komite, ki mu je predsedoval sir Gordon Russell. V tem asu je bilo izdanih ve katalogov za bolji plasma novih modelov pohitva, ki so bili projektirani v skladu z navodili tega komiteja. Proizvodni narti modelov so bili zaupani podjetjem, ki jih je za te namene pooblastila drava. Dovoljenja za nakup pohitva so izdajali druinam, katerih stanovanja so bila prizadeta ob bombardiranju in tudi mladim zakonskim parom. Programi delovanja Utility Furniture so k zgodovini oblikovanja prispevali naslednje pomembne elemente. Prvi, uspeno izpeljano kampanjo imida blagovne znamke, ki je obsegala razline proizvode; objavljanje tehninih podatkov o proizvodih, kataloge in prospekte namenjene vzpodbujanju ljudi k ekonominosti. Drugi, namensko reevanje problema ekonominosti surovin. Tkanine Utilitiy Furniture vsebujejo le tiri neformalistine barve (modro, zeleno, rjavo in be (beige)), ki so estetska reitev za pomanjkanje barv. Modeli pohitva so bili robustni, komode preproste, vendar skladnih dimenzij in po razumnih cenah. Utillity Furniture je ostal primer odlonega formalizma v teavnem vojnem asu.113

Slika 69: Obednica, 1945.114

112 Quarante 1991, s. 64. 113 Quarante 1991, s. 64f. 114 Quarante 1991, s. 64f.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 60/125

Slika 70: Tkanina (modro-rjava-beige), 1945.115

Slika 71: Plakat iz vojnega asa (restrikcije); "ist kronik pomeni isto vest" (J. Filton).116

115 Quarante 1991, s. 64f. 116 Quarante 1991, s. 64f.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 61/125

Slika 72: Kredenca, 1942.117

Slika 73: Jedilni stol, 1943.118

117 Quarante 1991, s. 64f. 118 Quarante 1991, s. 64f.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 62/125

"Sodobne tehnike imajo univerzalni znaaj in so zanimive za vsakogar. Zato se je porodila osrednja zamisel, da mora estetika industrijskih izdelkov vsebovati mednarodni znaaj."119

J. Vienot

Slika 74: J. Vienot.120

1.19. Francoski dizajn

Leta 1930 v Franciji ustanovijo L'Union des Artistes Modernes (UAM), ki zdruuje najnapredneje ustvarjalce kot so bili F. Jourdain, R. Mallet-Stevens, Le Corbusier in J. Dumond. Istega leta je zdruenje Artistes Dcorateurs v sklopu svojega 20. salona predstavilo pomemben izbor industrijskih izdelkov Deutscher Werkbunda. Po vojni je bilo ustanovljeno zdruenje Formes Utiles, ki je bila nadaljevanje UAM. Formes Utiles je delovala s tevilnimi razstavami in e posebej na Milanskem Trienalu. In eprav je bil pojem "industrijska estetika" proglaen za premalo natannega zaradi mnogo irih zahtev industrijskega oblikovanja, je poklic s tem nazivom v Franciji vseeno dosegel svoj temeljni status. Leta 1951 je bil na pobudo J. Vienota ustanovljen L'Institut Francaise d'Esthetique Industrielle (IFEI) in asopis "Art Prsent", ki se je pozneje preimenoval v "Revue d' Esthtique Industrielle". Dosledno z idejo ustanovitelja zdruenja, so lani IFEI-ja poudarjali, da so "ohranili izraz industrijska estetika". J. Vienot je reagiral na irjenje tevilnih izdelkov, ki so skladno z njegovim razumevanjem, bili vidna posledica slabega koncepta oziroma oblikovanja. Zato je leta 1953, v soglasju z ministrstvom za industrijo in trgovino, ustvaril priznanje Beaut

119 Quarante 1991, s. 66. 120 Quarante 1991, s. 66.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 63/125

France, ki je preraslo v zaitni znak Forme et Industrielle. Leta 1949 je prav tako J. Vienot ustanovil eno od prvih oblikovalskih agencij Technes. Leta 1953 je bil, prav tako na njegovo pobudo, v Parizu organiziran Prvi mednarodni kongres oblikovanja, ki je bil preliminarni kongres za ustanovitev mednarodne organizacije industrijskih oblikovalcev IC-SID. Gospodarsko zbornico sindikata industrijskih estetov, izhodie za vzpostavljanje poklica oblikovalcev v Franciji pa je ustanovil leta 1955.121

Slika 75: Citen DS 19, 1956.122

Citen DS 19 je za svojo linijo 1956 osvojil nagrado Beaut France Francoskega instituta za industrijsko estetiko, leta 1957 pa e Veliko nagrado Trienala v Milanu.

121 Quarante 1991, s. 66f. 122 Quarante 1991, s. 67.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 64/125

Slika 76: Naslonja Tripode; J.A. Motte, 1949.123

Slika 77: Keramini sanitarni element; H. de Looze, 1956.124

123 Quarante 1991, s. 68f. 124 Quarante 1991, s. 68f.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 65/125

Slika 78: Prototip zaitenega motorja; L. L. Lepoix, 1947.125

Slika 79: Dva proizvoda agencije Technes; dizajn R. Tallon pred 1960: 1) tedilniki Sauter, 2) pisalni stroj Japy.126

Slika 80: Francoski raunalnik; realizacija okoli 1950; dizajn M. Vioche.127

125 Quarante 1991, s. 68f. 126 Quarante 1991, s. 68f. 127 Quarante 1991, s. 68f.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 66/125

Slika 81: Elektrina grelna ploa Phillips; J. Goudeman, 1958.128

Slika 82: Kljuka Fontaine-R. de la Godelinais, 1975.129

Slika 83: Poarni stolp, Hydro-de Point-a-Mousson; dizajn J. Parthenay Technes, 1968; dobitnik priznanja Beaut Industrie 1971.130

128 Quarante 1991, s. 68f. 129 Quarante 1991, s. 68f. 130 Quarante 1991, s. 68f.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 67/125

Slika 84: Strunica Viking, proizvodnja Muller; R. Talon-Technes, 1961.131

131 Quarante 1991, s. 68f.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 68/125

"Rekel sem e, da je najbolja na svetu, med vsemi institucijami za standardizacijo, narava sama, v njej se standardizacija izvaja najprej in tako reko izkljuno znotraj najmanjih entitet, celic. Iz tega izhajajo milijoni fleksibilnih kombinacij med katerimi nikoli ne moremo najti tipinega modela. Razen tega obstaja veliko bogastvo in neskonno variiranje oblik, ki se organsko razvijajo. Standardizacija v arhitekturi mora slediti tej poti."132

Alvar Aalto

Slika 85: A. Aalto.133

1.20. Skandinavski dizajn ( Od 1930. do danes)

eprav prvi pohitveni prototipi Alvarja Aalta datirajo iz 30-tih let prejnjega stoletja, so izvori skandinavskega oblikovanja stareji. Njihove korenine segajo v tradicijo in kulturno dediino petih nordijskih deel. V petdesetih letih je bil nordijski dizajn v polnem razcvetu. Funkcionalni uporabni predmeti so bili oblikovani za vsakdanje ivljenje. V tistem asu so oblikovali tekstil, nakit in steklo. Skandinavski dizajn se je izkazal z izjemno preprostostjo in tenjo k visoki kvaliteti. Od leta 1875 je Finska sodelovala v gibanju Arts and Crafts. Z vodilnim arhitektom T. Perininenom je Zdruenje dekorativnih umetnosti Finske e danes zelo aktivno. Sodelovanje med proizvajalci in oblikovalci je na Finskem stalna praksa. Vuokko in Marimekko sta znani imeni na podroju tekstilstva in mode. T. Wirkkala, T. Sarpaneva in K. Franck so

132 Quarante 1991, s.70. 133 Quarante 1991, s.70.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 69/125

oblikovali steklo, Rut Bryk, Birger Kaipianinen in Luikko Sundstrom pa keramiko. A. Nurmesniemi je enako dobro oblikoval posodo kot tudi vagone metroja v Helsinkih. Med znanimi imeni lahko navedemo A. Siltavuorija in J. Salovaarja in sicer na podroju industrijskega oblikovanja in M. Lnngrena na podroju navtike. Leta 1910 se je na finskem rodil arhitekt in oblikovalec Eero Saarinen, ki je leta 1923 z oetom Elialom emigriral v ZDA in se proslavil s stolom 151, ki ga je oblikoval za tvrdko Knoll. Njegova raziskovanja plastinosti so se enakovredno konkretizirala v njegovih arhitektonskih projektih kot tudi v oblikovanju pohitva.134

Slika 86: Stol; A. Aalto 1933-1935, Artek.135

Alvar Aalto, urbanist in arhitekt, rojen leta 1998, je s svojim pohitvom iz laminiranega lesa, slikarstvom in arhitekturo, kot sta Finlandia Hall in National Pension Institut, mono vplival na druge ustvarjalce.136

134 Quarante 1991, s. 70ff. 135 Quarante 1991, s. 70ff. 136 Quarante 1991, s. 70ff.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 70/125

Slika 87: Finlandia Hall, Helsinki; A. Aalto, 1962-1971.137

Slika 88: Naslonja; A. Aalto, Artek, Finska, 1933.138

137 Quarante 1991, s. 70ff. 138 Quarante 1991, s. 70ff.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 71/125

Slika 89: Vri in kozarci; T. Sarpaneva, Finska.139

Slika 90: Helsinki metro; Valmet; A. Numiesneimen; 1978.140

V tem asu tudi Dansko karakterizira bogastvo variant in kvalitet uporabnih predmetov (steklarstvo, porcelan, namizni pribor iz nerjaveega jekla). Znani avtorji so A. Jacobsen, H. Koppel za G. Jensen, V. Panton in P. Henningsen. Sodobno industrijsko pohitvo je zelo kvalitetno. Danski dizajn je predstavljen s serijo izdelkov, iz katerih je mogoe razbrati tenjo po dobro definirani politiki kvalitete ter po preprostosti predmeta, ki zadoa svojemu namenu.

139 Quarante 1991, s. 70ff. 140 Quarante 1991, s. 70ff.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 72/125

Slika 91: Mestna telefonska govorilnica, Trolle Trap Frils, Copenhagen, 1981.141

Slika 92: Sistem igra za sestavljanje Lego; K. Christiansen, 1960.142

141 Quarante 1991, s. 70ff. 142 Quarante 1991, s. 70ff.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 73/125

Slika 93: Beosystem, Bang-Olufsen, Danska; J. Jansen, 1979.143

Istoasno se je na Norvekem izoblikoval dizajn za potrebe navtine industrije, planinarjenja in alpinizma. V kreacijah pohitva so opazna imena E. Helseth in E. in N. Solheim. tevilni ustvarjalci so delali v vedski industriji stekla in kristala. Pohitveno industrijo sta zaznamovala K. E. Ekseluis in B. Mathsson, ki sta delala z vezanim lesom in z jeklenimi cevmi. vedska industrializacija je odprla pot oblikovanja tudi drugih izdelkov (hini aparati, orodja za obdelavo lesa). V avtomobilski industriji sta podjetji Volvo in Saab konkretizirali idejo trajnosti in varnosti. vedi so zelo temeljito razvili postopek implikacije ergonomskih spoznanj v obliko izdelkov. Delovali so tevilni biroji, ki so bili specializirani za proizvode namenjene hendikepiranim osebam.144

143 Quarante 1991, s. 70ff. 144 Quarante 1991, s. 70ff.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 74/125

Slika 94: Svetilka Luxo; J. Jacobsen in H. Tery; Norveka, 1937.145

Slika 95: Fotoaparat Hasselblad.146

Slika 96: Termostatski mealnik vode; dizajn Rune Mono; proizvajalec A. H. Andersson- Boras.147

145 Quarante 1991, s. 70ff. 146 Quarante 1991, s. 70ff. 147 Quarante 1991, s. 70ff.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 75/125

Slika 97: Robot; dizajn Hugo Lindstm.148

148 Quarante 1991, s. 70ff.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 76/125

"Je znak snov? Ali je snov znak?

Znaki so strani.

Verjame v znake ali v sanje?

Jaz verjamem v sanje. Na sreo je poslednji lovekov up sen, vendar ni ni bilo ustvarjeno, kar ne bi bilo prej sanjano."

Gio Ponti

Slika 98: Gio Ponti.149

1.21. Italijanski dizajn (Od 1928 do danes)

Iz revije "Domus", ki jo je leta 1928 ustanovil Gio Ponti, arhitekt, slikar in oblikovalec, je mogoe razbrati ves prispevek Italije k oblikovni kreaciji v umetnosti, arhitekturi in dizajnu. Prve tevilke te programatsko odprte mednarodne revije poudarjajo razlina umetnika gibanja, ki so v teku prve etrtine stoletja ustvarjala svet oblik ali pa so nanj vplivala. To so statina strogost kubistov, dinamina silovitost futuristov in mehanina abstrakcija konstruktivistov.150

149 Quarante 1991, s. 74ff. 150 Quarante 1991, s. 70ff.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 77/125

Slika 99: Projekt stopniaste zgradbe z dvigalom; A. Sant'Elia, 1914.151

Industrijski dizajn, ki se je pojavil v Italiji je obeleen z neprekinjenim teoretinim in praktinim raziskovanjem in ga je bilo mono slediti na vsakem milanskem Trienalu. Obutljivi za drubeno-kulturni odnos in zavedajo se sprememb ivljenjskih okvirov, so se italijanski oblikovalci v zadnjih nekaj letih obnaali kot raziskovalci. V iskanju novega jezika in izraza so se nekateri, med njimi recimo E. Sottsass, trudili v industrijsko proizvodnjo ponovno uvesti svet znakov. Sottsassova raziskovanja je v glavnem podpirala in jim sledila industrija. Proizvajalci pohitva so k sodelovanju povabili tevilne arhitekte in oblikovalce. Med njimi najdemo imena: V. Magistretti, G. C. Piretti, E. Maria, R. Bonetto, M. Bellini, J. Colombo in mnoge druge. Leta 1954 je bila osnovana nagrada Compasso d'Oro.152

151 Quarante 1991, s. 70ff. 152 Quarante 1991, s. 70ff.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 78/125

Slika 100: Svetilka Tahiti; skupina Memphis, 1980.153

Po vojni sta se v Italiji pojavila dvokolesnika, skuter Piaggio oziroma Vespa in Lambretta Innocenti. Italija je poleg tega zelo znana po stilu in oblikovanju avtomobilov. Izdelava avtomobilskih karoserij se je industrializirala s Pininfarinom. Med drugimi velja omeniti N. Bertoneja in G. Giugiara. e leta 1936 so v Olivettiju razvili pojem imida podjetja z doloitvijo globalne oblikovalske politike in usmeritve. Le-ta je, poleg koncepcije pisalnih strojev, zajemala tudi arhitekturo in grafiko. Zaradi vse vejega vpliva informatike je A. Mendini, direktor "Domusa", v drugi polovici dvajsetega stoletja, razmiljal o novem dizajnu kot o "sistemu zamenljivih predmetov, elektrinih, najmanjih in najbolj virtuoznih naprav, ki so iskreno projektirani." Zahvaljujo raziskavam skupin Alchimia in Memphis, je inventivna dinamika italijanskega dizajna tudi danes prisotna v svetu.154

153 Quarante 1991, s. 70ff. 154 Quarante 1991, s. 70ff.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 79/125

Slika 171. Modul Ferrari, Pininfarina, 1972.155

Slika 172. Naslanja Kartelli; J. Colombo, 1965.156

Slika 173. Namizna svetilka Arteluce; G. Sarfatti.157

155 Quarante 1991, s. 70ff. 156 Quarante 1991, s. 70ff. 157 Quarante 1991, s. 70ff.

Skrbinek, A.: Osnove oblikovanja. LIO--Scriptum 80/125

Slika 174. Kuhinjska tehtnica, Terraillon; M. Zanuso, 1971.158

Slika 175. Horizontalna strunica, Horizon 3,; Olive