ustvarjanje blagovne znamke delodajalca po socialnih omrežijh – primer s&t slovenija

Click here to load reader

Post on 24-Mar-2016

218 views

Category:

Documents

4 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Da bi dosegli resničen in predvsem učinkovit ugled podjetja (corporate brand), se zavedamo, da moramo sinhrono obvladovati tri področja komuniciranja: ustvarjati ugled podjetja navzven, interno in ustvariti blagovno znamko dobrega delodajalca.

TRANSCRIPT

  • Ustvarjanjeblagovneznamkedelodajalcajedelkadrovskestrategije

    Podjetja se zavedajo, da je ugled podjetja po-memben. Kakna je percepcija strank o podjet ju, je brez dvoma eden od zelo po-membnih vidikov, ko se stranka odloa za na-kup. Ugled pripomore tudi k temu, da cena marsikje nima odloilne vloge. Prodati z vejo dodano vrednostjo kot konkurenca, je nekaj, za kar se trudi veina podjetij. Da bi dosegli resnien in predvsem uinkovit ugled podjetja (corporate brand), se zaveda-mo, da moramo sinhrono obvladovati tri pod-roja komuniciranja: ustvarjati ugled podjetja navzven, interno in ustvariti blagovno znamko dobrega delodajalca. Za slednje je nujno, da se ravna po obljubi, ki jo daje zunanji javnosti znamka podjetja. Tre-ba je komunicirati prednosti, ki jih prinaa podjetje zaposlenim in privablja posameznike, ki se hoejo ter znajo vkljuiti in prispevati k nai organizacijski kulturi, ter z internim znam-enjem podpirati razvoj kulture, ki podpira ci-

    lje podjetja. Pri oblikovanju strategije, s katero elimo dosei ugled dobrega delodajalca, se stalno zavedamo, koga s kljunimi sporoili naslavljamo. Pri ustvarjanju blagovne znamke podjetja so to predvsem stranke in strokovna javnost, pri ustvarjanju blagovne znamke delo-dajalca pa potencialni in sedanji zaposleni.

    Cilj ustvarjanja ugleda dobrega delodajalca je poudariti prednosti, ki jih podjetje zagotavlja bodoim ter trenutnim zaposlenim v primerjavi s konkurenco, in to komunicirati interno ter eksterno.

    e vedno veljaven in e leta 2007 postavljen strateki cilj podjetja S&T Slovenija je (p)ostati najbolji zaposlovalec v IT-panogi.

    Podjetje naj bi privabilo vrhunski manage-ment in strokovnjake s poslovnega, tehnolo-kega ter prodajnega podroja. Ker to pri nas ni nekaj samoumevnega, v IT-panogi pa e toliko manj, je velik del prizadevanj kadrov-skega managementa (ne le kadrovske funkci-je) namenjen ustvarjanju ugleda najboljega zaposlovalca. Tako je logino, da je ustvarja-nje blagovne znamke delodajalca del kadrov-ske strategije (slika 1).Strateki zemljevid kae, da kadrovska stra-tegija vse svoje aktivnosti veinoma usmerja zelo neposredno v tri cilje podjetja: postati najbolji IT-zaposlovalec v IT-panogi, razviti panono znanje in z uinkovitim zaposlova-njem, zagotavljanjem kakovosti dela, inovativ-nosti in produktivnosti zaposlenih pomagati k doseganju 7-odstotnega dobika, posredno pa uresnievati tudi druga dva cilja. Razvoj blagovne znamke delodajalca je eden od treh glavnih stebrov kadrovske strategije. Samo komunicirati eleno stanje je seveda premalo. Izvajati in nato komunicirati pred-vsem prave zadeve, je kljuno za razvoj ta-kne blagovne znamke podjetja, kot si je eli-

    Teja Breznik Alfirev

    Ustvarjanje blagovne znamke delodajalca po socialnih omreijh primer S&T Slovenija

    Uporaba socialnih omreij, razen Linkedina, je bila e pred dobrim letom prepovedana v vsej skupini S&T v vseh 19 dravah. Bojda zmanjuje produktivnost. Bojda se zapravlja as, namenjen delu. Bojda je to nekaj, kar spada v prosti as. Toda v S&T Slovenija smo potrebovali socialna omreja. Vedeli smo, da so pomemben faktor pri ustvarjanju blagovne znamke delodajalca, kljuen, e elimo dosei enega od naih petih stratekih ciljev postati najbolji delodajalec v ITpanogi v Sloveniji.

    46 Oktober 2012

    IZ DOBRE PRAKSE

  • mo. Cilj ustvarjanja ugleda dobrega deloda-jalca je tako poudariti prednosti, ki jih podjet-je zagotavlja bodoim ter trenutnim zaposle-nim v primerjavi s konkurenco, in to komuni-cirati interno in eksterno.

    Spojavominternetakomuniciramotudi,kadarmislimo,danekomuniciramo

    Spletna stran podjetja e dolgo ni ve dovolj v komuniciranju, predvsem ni dovolj pri komuni-ciranju blagovne znamke delodajalca. Potenci-alni in trenutni zaposleni dnevno spremljajo in se zanimajo za delodajalce, za pogoje dela, za-nima jih njihova kultura, kakno je vodstvo, ka-kna je filozofija podjetja ... Socialna omreja, kot so Facebook, Twitter, Linkedin ..., dajejo bistveno bolj pristen in poglobljen vpogled v podjetje. e davno ni ve dovolj (kljub gospo-darski krizi), da podjetje zagotavlja le plao. Posamezniki iejo ve, iejo, kako se bodo lahko poistovetili s podjetjem, kako bo njihovo delo imelo smisel ter namen in tudi, kako bodo lahko iveli svoje ivljenje, ne le za slubo, temve bo ta le en del njihovega ivljenja. Po-leg tega se dobri in uspeni posamezniki vse bolj zavedajo, da imajo monost izbire deloda-jalca in da to ni ve privilegij, temve nova re-alnost. Za uspeh podjetja niso ve dovolj pov-preno uspeni posamezniki, biti morajo nad-povpreno uspeni. Podjetja se morajo tej re-alnosti prilagoditi in jo znati tudi pravilno ko-municirati. Socialna omreja so nujen kanal komuniciranja za vsako podjetje.

    Da bi dosegli resnien in predvsem uinkovit ugled podjetja (corporate brand), se zavedamo, da moramo sinhrono obvladovati tri podroja komuniciranja: ustvarjati ugled podjetja navzven, interno in ustvariti blagovno znamko dobrega delodajalca.

    Glede na svoje cilje komunikacije, velikost in vrsto se lahko odloa za razline naine komu-nikacije po socialnih omreijh. Komunikacija lahko vkljuuje vso organizacijo, komunikacij-ske kanale lahko izberejo selektivno, odvisno od njihovega specifinega podroja, lahko spodbujajo zaposlene, da uporabljajo orodja, ki jih ponuja internet, med delovnikom, lahko se aktivirajo le v komunikacijskih kanalih, ki jih zaposleni e uporabljajo ... Skratka, monosti in nainov je ve. Eno pa dri e ne bodo ko-municirali, bodo namesto njih komunicirali

    drugi. To pa lahko v najboljem primeru po-meni veliko izgubljenih prilonosti za ustvarja-nje pozitivnega ugleda delodajalca.

    NapristopMinilo je dobro leto, ko smo dobili zeleno lu od vodstva skupine S&T, da smemo zaeti aktivno-sti, ki so del strategije ustvarjanja blagovne znamke dobrega delodajalca z aktivnim in si-stematinim pojavljanjem na svetovnem spletu. Podali smo se na pot, ki nima konca, nikoli ne moremo namre rei zdaj smo cilj dosegli in te aktivnosti je lahko konec. Ustvarjanje ugleda dobrega zaposlovalca je tek na dolge proge in ne dopua veliko napak. Razmislek o tem, kako se tega lotiti, kdo bo naa ciljna publika, kje jo bomo nali, kako jo bomo naslovili, kaj

    bodo naa kljuna sporoila, kdo bo aktivnosti izvajal, kako bomo poskrbeli, da bomo komuni-cirali prave zadeve, kako se lotiti vidika varnosti podatkov in e kar nekaj drugih, smo zapisali v strategiji pojavljanja podjetja v socialnih medi-jih. Pripravili smo okvir strategije, ki za nae potrebe zajema sedem bistvenih elementov; ci-lje, ljudi, orodja in taktike, vsebino, politike ko-municiranja in spremljanje aktivnosti (slika 2).Na podlagi tega okvira smo v okviru strategi-je pripravili projektni nart, kako se lotiti iz-vedbe aktivnosti v 10 fazah.1. faza:doloitevciljev Pri tem smo izhajali iz ciljev podjetja. V

    naem podjetju so storitve z najvejo do-dano vrednostjo kompleksne IT-reitve, podprte z vsebinskim in tehninim zna-njem. Poleg implementacije in integracije

    Slika 1: Strateki zemljevid kadrovske strategije v S&T Slovenija

    Slika 2: Okvir SM-strategije

    47Oktober 2012

    IZ DOBRE PRAKSE

  • IT-reitev smo se specializirali in se eli-mo promovirati kot poznavalci poslovnih procesov v posameznih panogah. Naa storitev je torej tudi svetovanje. e jih e-limo oblikovati, prodati in implementirati, so potrebni vrhunski kadri, ki poleg za-vzetosti izkazujejo in stalno dopolnjujejo znanje ter so sposobni ustvarjati dolgo-rona partnerstva s strankami. Ker je del nae organizacijske kulture tudi drube-noodgovorno ravnanje (do strank, zapo-slenih in irega okolja), elimo privabiti tiste, ki jim je drubena odgovornost po-membna in naravna.

    Tako smo oblikovali tri cilje in tri kljuna sporoila, ki jih komuniciramo po splet-nih socialnih medijih.

    2. faza:pripravapolitikekomuniciranja

    Spletni socialni mediji prinaajo pred-vsem dvosmerno komunikacijo. To je tudi zaeleno, vendar so tako sporoila, ki se pojavijo na spletu, pod manjim nadzorom. Ker se zavedamo, da so lahko posledice uporabe socialnih medijev tudi neprijetne, zlasti zaradi nepoznavanja na-ina in vsebine komuniciranja, smo pri-pravili priporoila, kako se na spletnih socialnih omrejih vedemo. V njih smo doloili pravila komuniciranja in smernice za uinkoviteji nastop na socialnih omrejih.

    3. faza:doloitevskupin Ker nai posli potekajo v B2B-okolju, je

    nain komuniciranja drugaen, kot e po-tekajo v B2C-okolju. Da bi lahko im uinkoviteje uresnievali tri natete cilje,

    smo doloili tri vrste skupin. Prva je vrh-nje vodstvo podjetja, ki naj bi s komuni-kacijo naslavljalo vodstva trenutnih ter potencialnih strank in tudi v doloenem obsegu iro javnost. Cilj komunikacije vrhnjega vodstva je ciljani javnosti pribli-ati vizijo podjetja, managersko prakso in seveda ustvariti e eno vrsto dialoga s po-slovno javnostjo. Pomembno pa je tudi to, da je s tem, ko samo komunicira prek socialnih omreij, zgled tudi drugim za-poslenim. Druga vrsta skupin so tako imenovane strokovne skupine, sestavlje-ne iz strokovnjakov v podjetju. Ker trimo znanje zaposlenih, je njihova naloga ustvariti profesionalne spletne skupnosti, katerih namen je spoznati konkretne izzi-ve, s katerimi se sreujejo nae stranke, jim pri tem pomagati ter tako ne le ustvarjati partnerskega odnosa z njimi, marve tudi promovirati lastno strokovno znanje in tako tudi vrednost podjetja. Tretjo skupino sestavljajo strokovni so-delavci iz marketinga in kadrovskega od-delka, katerih naloga je prek socialnih omreij promovirati podjetje kot dobrega in drubenoodgovornega delodajalca na podlagi HR-prakse, nagrad in drube-ne odgovornosti.

    Socialna omreja so nujen kanal komuniciranja za vsako podjetje.

    4. faza:pripravaplatformzaplasiranjevsebin Da so lahko aktivnosti med seboj preple-

    tene in jih lahko komuniciramo z ve stra-ni hkrati, smo izbrali spletne platform

View more