usmiljen in milostljiv je gospod, počasen v jezi in bogat

Click here to load reader

Post on 27-Nov-2021

0 views

Category:

Documents

0 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

t. 3
Usmiljen in milostljiv je Gospod, poasen v jezi in bogat z dobroto. (Ps 103,8)
RAZLAGA ODLOMKOV STARE ZAVEZE Bog ustvari vesolje in loveštvo
RAZLAGA ODLOMKOV NOVE ZAVEZE
METODE DELA S SVETIM PISMOM
IZ PREVODA Klaus Einspieler, Michael Kapeller: Ve kot pravino. Prestopiti prag usmiljenja
Pogovor z zakoncema Silvestro in Tadejem Sadar
UvodNIK 3 s. Snena Veko
Razlaga odlomKov StaRe zaveze 4 Bog ustvari vesolje in loveštvo Samo Skralovnik
Razlaga odlomKov Nove zaveze 8 Kako do modrosti, ki daje ivljenje Maksimilijan Matja
metode dela S SvetIm PISmom 12 Odkrivanje sporoila z vprašanji, pisanjem pisem, sporoil ... s. Snena Veko
PaPe FRaNIŠeK PoSlUŠa BoJo BeSedo 14 Primo Erjavec
Iz PRevoda 16 Klaus Einspieler, Michael Kapeller: Ve kot pravino. Prestopiti prag usmiljenja Marijan Peklaj PogovoR S PRIJatelJI BoJe BeSede 22 Pogovor z zakoncema Silvestro in Tadejem Sadar s. Ivanka Tadina
CeRK veNI oetJe BeReJo Sveto PISmo 25 Komentar duhovnika Evzebija Hieronima k preroku Jonu Bogomir Trošt
zaNIma me 29 Usmiljenja je deleen ponini Marijan Peklaj
BIBlINa SKUPINa Se PRedStavI 30 Biblina skupina upnije Novo mesto – Sv. Lenart
SvetoPISemSKI maRatoN 32 Eva Strajnar
PRIPoRoamo v BRaNJe 34 Samo Skralovnik
Uredniški odbor: dr. Maksimilijan Matja, dr. Marijan Peklaj, Tatjana Rupnik, dr. Samo Skralovnik, s. dr. Ivanka Tadina
Odgovorna urednica: s. dr. Snena Veko
Glavna urednica: Špela Fortuna
Fotografije: Avtorji uporabljenih fotografij so navedeni pod fotografijami. Kjer avtorstvo ni navedeno, je uporabljen spletni vir. Avtor naslovnice: Samo Skralovnik.
Oblikovanje in prelom: Branka Smodiš
Tisk: Salve, d. o. o., Ljubljana
BoJa BeSeda daNeS je revija, ki jo izdaja Slovensko biblino gibanje. Izhaja trikrat letno.
Revijo lahko naroite ali odjavite po pošti na naslov gibanja in uredništva.
Naslov gibanja in uredništva: Slovensko biblino gibanje Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana [email protected] www.sbg.rkc.si
Priporoen je prostovoljni dar za pokritje stroškov izhajanja revije. transakcijski raun pri KBS banki: št.: SI56 2420 0900 4563 958
VSEBIN A
U VODNIK s. Snena veko
Usmiljen in milostljiv je Gospod, poasen v jezi in bogat z dobroto. (Ps 103,8)
Dragi prijatelji Boje besede!
V letošnjem letu, letu Bojega usmiljenja, sem ime- la prilonost razlagati to veliko skrivnost bogoslov- cem in drugim prebivalcem oddaljenih Salomono- vih otokov. Za to sem Bogu zelo hvalena. Hvalena sem tudi za vsa sreanja prijateljev Boje besede, na katerih ste se poglabljali v Boje usmiljenje. Tudi v novi številki Boje besede danes odmeva oznanilo o njem.
To je zdaj e tretja številka naše prenovljene in raz- širjene revije. V njej boste zopet najprej odkrili raz- lago izbranih odlomkov Svetega pisma. V staroza- veznem odlomku nam je pisec posredoval razlago stvarjenja sveta, mesto loveka v njem in sveti zna- aj sobote. Odlomek Nove zaveze nas postavlja na- ravnost v vrenje v mladi korintski kršanski sku- pnosti. Pavel pomete z njihovimi praznimi prepiri in jim pove, da je kriani Kristus edini ivi temelj njihovega novega ivljenja.
Da bi mogli prodreti v sporoilo Boje besede, vam v pomo posredujemo nekaj metod dela s Svetim pismom. V rubriki Pape Franišek posluša Bojo besedo bomo zopet preseneeni nad sveino navdi- ha, ki ga vedno znova prejema ob meditaciji dnev- ne Boje besede.
Rubrika Iz prevoda je uglašena na leto Bojega usmiljenja. V njej vam predstavljamo prvo poglavje iz knjige koroških avtorjev Klausa Einspielerja in Michaela Kapellerja Ve kot pravino. Prestopiti prag usmiljenja. V njej se avtorja podata na roma- nje do svetiša iz kamna, ki je podoba svetiša na- šega srca, kjer se sreujemo z usmiljenim Bogom.
Kot je v predstavitvi poudaril dr. Marijan Peklaj, knjiga bralca vabi, da stopi na to pot, se prepozna kot romar, ki ivi od Bo- jega usmiljenja. Hkrati pa se ui, kako lahko sam postane zna- menje, spodbuda in opora za brate in sestre. Odlomek iz knji- ge, ki ga objavljamo v tej številki Boje besede danes, med drugim pove, kako je avtor ob prvem govoru papea Franiška zael dojemati usmiljenje na nov nain, kot plaš, ki greje hla- den svet in ga dela bolj loveškega. Ta izvirno nemška knjiga je zdaj prevedena tudi v slovenšino. Izšla je v Dušnopastirskem uradu krške škofije. Objavili jo bomo na spletni strani Sloven- skega biblinega gibanja www.sbg.rkc.si.
V Pogovoru s prijatelji Boje besede, s Silvestro in Tadejem Sa- dar, spoznavamo, kako nas vsak dan sooa z izzivi ivljenja. Zato še toliko bolj utimo globoko potrebo po bogoastju, sla- vljenju, besedilih, ki nam oznanjajo Boje usmiljenje.
Predstavi se biblina skupina iz upnije Sveti Lenart v Novem mestu. Skupina je prešla štiri obdobja, ki jih zaznamujejo nji- hovi voditelji, bratje franiškani.
V rubriki Zanima me je postavljeno pogosto in peree vpraša- nje, kdo je sploh lahko deleen Bojega usmiljenja. Zdi se, kot da Stara in Nova zaveza glede tega nista usklajeni, kot da Bog v Stari zavezi izbira, koga se bo usmilil (2 Mz 33,19). V Novi zavezi pa se zdi, da se bo usmilil vseh. Dr. Marijan Peklaj z vpogledom v celotno razodetje pokae, da je notranje bistvo Boga usmiljena ljubezen. Tisokrat raje je usmiljen kakor pa strog sodnik, ki kaznuje. V tem ni razlike med Staro in Novo zavezo.
V rubriki Priporoamo v branje boste zvedeli za dragocene knjige, po katerih lahko seete v slovenskem prevodu. Pova- bljeni pa ste tudi na naslednji svetopisemski maraton, ki bo potekal od 25. januarja do 29. januarja 2017.
Revijo Boja beseda danes pripravljamo v odboru Slovenskega biblinega gibanja. Kot vidite, pa ste v njej predstavljeni, za- stopani, soudeleeni … tudi bralci/lke širom domovine. K temu sodelovanju ste še naprej iskreno vabljeni. Morda se o vsebini, ki jo tukaj prebirate, pogovarjate v krogu druine, pri- jateljev, sodelavcev. Tako lahko razodetje Boga po vas nagovo- ri mnoge. Lahko jih povabite, da tudi sami vzamejo v roke Bojo besedo danes ali jo morda naroijo. Tako bodo prejema- li besedila, v katerih skušamo predoiti nedoumljivo skrivnost Boga, ki se je razodel kot Stvarnik in Odrešenik loveka.
Hkrati se vam tudi priporoamo, da nam s svojim prostovolj- nim darom pomagate izdajati revijo. Vsi lani odbora delamo prostovoljno in stroške revije krijemo z vašimi prispevki. Zelo elimo, da bi nam vaša velikodušnost še naprej omogoala, da vam bomo pomagali odpirati zaklade Boje besede.
B O
JA
B E
S E
D A
D A
N E
. 4 .
Izrael je oblikoval svojo prazgodovino iz premi- šljevanja svoje zgodovine v lui Bojega razodetja. Na podlagi izkustva o Bogu, opazovanja vsako- dnevnega ivljenja, ob starih pripovedih o prazgo- dovinskih dogodkih so razmišljali o nastanku sve- ta in loveka. To so izrazili skladno s kulturo njihovega asa. Podatki, nastali kot plod njihovega globokega teološkega razmišljanja o zgodovini iz obdobja visoke intelektualne zrelosti Izraela, so zapisani v Genezi 1–11. Na zaetku teh poglavij je opis stvarjenja sveta in loveka kot uvod v zgodo- vino odrešenja, imenovan heksaemeron ali šeste- rodnevje. Ton, slog in literarna oblika dajejo celo- tnemu opisu stvarjenja liturgien znaaj. To je kratka teološka razprava o zaetku sveta, napisana
v jeziku in slogu, primernem dobi, v kateri je pisa- telj ivel.
Literarna oblika 1 Mz 1,12,4a Premišljena literarna oblika razodeva, da je opis do potankosti premišljen in umetno sestavljen. e to kae, da 1 Mz 1 ne eli posredovati znan- stvene resnice o nastanku sveta. Z razlenitvijo literarne oblike moremo odkriti sporoilo, ki ga je hotel posredovati pisec in po njem Bog. Avtor je vseh šest dni razdelil na dva dela: v prvih treh je Bog oblikoval svetovne prostore (dela razdelje- vanja), v zadnjih treh dneh jih je okraševal (dela okraševanja).
BOG UST VARI VESOLJE IN LOVEŠT VO (1 Mz 1,1–2,4a)1
Samo Skralovnik
Paralelizem (skladnost) v ustvarjanju med prvim in etrtim (svetloba – lui), med drugim in petim (vode nad obokom, vode pod obokom – ptice, ribe) ter tretjim in šestim dnevom (morje, kopno – rastlinstvo, zveri, ivina, laznina, lovek).
1 Besedilo je uredil in pripravil za objavo dr. Samo Skralovnik po razlagi dr. Snene Terezije Veko, dr. Adalberta Rebia idr.
RAZLAGA ODLOMKOV STARE ZAVEZE
dan delo razlika razlika delo dan
T E M A
Z E M L J E
III
. 5 .
Umetelna zgradba potrjuje, da biblini pisec ni imel namena posredovati znanstvenih podat- kov, temve od Boga razodeto resnico v taki obliki, ki je bila za njegove sodobnike razumljiva in priljubljena. To je bila resnica, da je Bog stvarnik vsega. Okoliški narodi so s svojim mno- goboštvom ogroali izraelski narod, zato je bilo treba jasno naglasiti, da je Bog, Izraelov rešitelj, edini Bog, ki je tudi stvarnik vsega. Ta Bog je e pred stvarjenjem (je veen), je od sveta razlien in nad njim (je transcendenten). Z neomejeno mojo je povsem svobodno ustvaril svet. Bibli- ni pisec je hkrati demitologiziral elemente prvo- tnega kaosa (vodovje, vremenske pojave ipd.), ki so jih okoliški narodi imeli za boanstva, in po- kazal, da so ti samo stvari v Boji roki in love- kovi slubi.
Bog je stvarnik vseh stvari V zaetku je Bog ustvaril nebo in zemljo (1 Mz 1,1). Prvi stavek slui kot naslov in se ponovi v 2,4a: To je nastanek neba in zemlje, ko sta bila ustvar- jena. Tako naslov in sklep uokvirjata celotni opis stvarjenja kot logino celoto. Glagol ustvaril
Stvarjenje je prvi Boji poseg v svet in zgodovino. S tem je Bog stopil v svet in zael v njem delovati. Isti Bog je poklical Abraha ma, izvolil Izrael in ustvaril ves svet in vse ljudi. To je tema, ki se razteza skozi vse Sveto pismo Stare zaveze.
(hbr. bara) je v Svetem pismu uporabljen 48-krat in se vedno nanaša na Boga. Ob njem ni nave- den noben element, ki bi obstajal e prej in bi Bog iz njega ustvaril svet (kot v drugih oriental- skih tekstih). V kasnejši starozavezni literaturi se zato pojavi pojem stvarjenja iz ni (2 Mkb 7,28).
Nebo in zemljo je semitski izraz, ki oznauje ve- solje oz. vse (Ps 115,15 itd.). Bog je ustvaril vse, kar je na nebu in na zemlji. Ni ne obstaja, esar on ne bi ustvaril. Ta trditev sicer izvira iz najmlaj- še bibline tradicije – duhovniške iz asa babi- lonskega izgnanstva (587–538 pr. Kr.) – vendar jasno izraa staro preprianje, ki ga najdemo e v mnogo starejših preroštvih in psalmih.
V zaetku oznauje as stvarjenja, ki se sklada z zaetkom asa sploh. Dokler razen Boga ni ni obstajalo, ni obstajal niti as. Svet je bil ustvarjen skupaj s asom. Stvarjenje je prvi Boji poseg v svet in zgodovino. S tem je Bog stopil v svet in zael v njem delovati. Isti Bog je poklical Abraha- ma, izvolil Izrael in ustvaril ves svet in vse ljudi. To je tema, ki se razteza skozi vse Sveto pismo Stare zaveze.
. 6 .
Bog oblikuje in krasi svet Zemlja pa je bila pusta in prazna … (1 Mz 1,2). Ta stavek je klju za razumevanje avtorjeve za- snove razprave. V njej bo namre povedal, kako je Bog pusto in prazno zemljo oblikoval ter na- polnil (1,3-31). Po biblinem opisu v velikem pro- cesu ustvarjanja vse izhaja iz zemlje kot iz praele- menta. Pisatelj se kar najbolj prilagaja psihologiji hebrejskega delovnega loveka. Vsak delavec v starih asih je podnevi delal, ponoi svoje delo prekinil in ga zjutraj znova zael. To je pri hebrej- skem delovnem loveku trajalo šest dni, sedmi dan pa je bila sobota – dan poitka. Tako je bi- blini pisatelj tudi Boje delo stvarjenja razdelil na šest delovnih dni. V razporeditvi dneva je rav- nal podobno, kakor ravna graditelj. Delavec po- trebuje najprej lu, svetlobo da more delati; mora si razmejiti in doloiti stavbene prostore, nato zane postavljati zidove in konno dobljene pro- store opremi. Tako ravna tudi pisatelj, ko hoe opisati delo stvarjenja: prvi trije dnevi so doloe- ni za oblikovanje svetovnih prostorov (loitev svetlobe od teme, loitev zgornjih in spodnjih voda, loitev med kopnim in vodo ter nastanek rastlin), drugi trije dnevi pa za njihovo opremo in okras (stvarjenje nebesnih lui, stvarjenje ptic in rib, stvarjenje ivali ter loveka).
Bog ustvari loveka Zadnji dan je Bog ustvaril loveka, zemljaka, hbr. adam (moški spol). Ta beseda izvira iz besede adama (enski spol), kar pomeni zemlja; adam je torej zemljak. Preden je Bog ustvaril loveka, se je posvetoval sam s seboj oz. nebeškimi bitji, ki v Stari zavezi vekrat nastopajo (1,26). To govori o pomembnosti loveka, o njegovem prvenstvu na zemlji.
Naredimo loveka po svoji podobi, kot svojo podob- nost. Da je Bog ustvaril loveka sebi podobnega, poudarjajo tudi psalmi (Ps 8) in druga modrostna literatura Stare zaveze. Tudi stari orientalski mito- loški teksti govorijo, da je bog ali boginja ustvaril/a loveka podobnega boanstvu, ki nosi v sebi velii- no in krivdo bogov. Za razliko od babilonske mito- logije biblini pisatelj naglaša, da lovek ni rojen od Boga, ampak je od njega ustvarjen ter mu po- doben kot duhovno in svobodno razumno bitje. Podoben mu je ne glede na svoj spol: Bog je ustva- ril loveka po svoji podobi, po Boji podobi ga je
ustvaril, moškega in ensko je ustvaril (1,27). lo- vekova veliina in vzvišenost je v njegovi podob- nosti Bogu. Ta se pokae še posebej v pooblastilu, naj gospoduje zemlji in vsemu, kar je na njej (1,28). Tako je vse, kar je bilo doslej ustvarjeno, narejeno zaradi loveka. lovek je osebnost, ki se zaveda sa- mega sebe, zato more (mora) izoblikovati odnose do sveta okoli sebe in Boga. Zmoen je zaveze in je za svoje odnose do Boga in sveta odgovoren. Kljub temu pa je med Bogom in lovekom ogro- mna razdalja. lovek ni Bog, temve Boja »stvar«. Tesno je povezan tudi z zemljo, iz katere je nastal (krhkost).
lovek – bitje nasprotij Šesti dan je Bog ustvaril loveka. Ustvaril ga je po svoji podobi, je višek stvarjenja in najlepše Boje delo, vladal naj bi zemlji in vsemu, kar je na njej (1 Mz 1,26-28). Toda isti dan je Bog ustvaril tudi ivali. Tako loveka kot ivali je blagoslovil in obojim je dal jesti. V tem je misterij loveka. Ustvarjen je po Boji podobi, a podoben je tudi ivalim. Obe stvarnosti se zdita popolnoma na- sprotni in misterij loveka je v tem, da ju zdruu- je v sebi. Zedinil naj bi dve nasprotni stvarnosti: Bojo in ivalsko, in stalna lovekova skušnjava je, da bi pobegnil iz te harmonije nasprotij.
loveku je Bog rekel, naj gospoduje ribam, pti- cam, ivini in vsej zemlji in vsej laznini (1 Mz 1,26.28). Gospodoval pa ne bo z absolutno oblastjo, temve v podrejenosti Bogu Stvarniku, vrhovnemu Gospodarju sveta. lovek izvaja oblast v imenu Boga, ki je resnien vladar (Ps 8). Po gospodovanju je lovek na neki nain stvarnik skupaj z resninim Stvarnikom. To gospodova- nje, po katerem je lovek Boja podoba, je zna- menje Bojega blagoslova, ki ga je dobil. Pozneje bo rodovitnost postala znamenje Boje zvestobe dani obljubi in zavezi. Abrahamu obljubi, da ga bo silno pomnoil (17,2). V odnosu z Abraha- mom se je zaela prava zgodovina odrešenja in v njej se je izkazala Boja zvestoba njegovi prvi be- sedi v 1 Mz 1: Bodita rodovitna! Tudi Jakobu je obljubil, da bo številen, in to se je zgodilo.
Bog je loveku in ivalim dal tudi hrano (1,29- 30). Da lovek jé, pomeni, da se njegovo ivljenje hrani iz dneva v dan, hrani se z neim, kar je zunaj loveka. Pomeni, da lovek nima ivljenja sam v sebi, pomeni, da lovek ni izvir svojega ivljenja.
Tako je vse, kar je bilo doslej ustvarjeno, narejeno zaradi loveka. lovek je osebnost, ki se zaveda sa mega sebe, zato more (mora) izoblikovati odnose do sveta okoli sebe in Boga. Zmoen je zaveze in je za svoje odnose do Boga in sveta odgovoren.
B O
JA
B E
S E
D A
D A
N E
. 7 .
Bog ne potrebuje hrane, on je ivljenje sam v sebi. V 1 Mz 1,29 je reeno, da Bog daje loveku hrano, ne da jo sam vzame. To, kar loveku daje ivlje- nje, ni hrana sama, temve, da mu jo daje Bog. lovek prejema hrano od Boga. V 5 Mz 8,3 je re- eno, da lovek ne ivi samo od kruha, ampak od vsega, kar prihaja iz Gospodovih ust.
Sklep in posvetitev sedmega dne lovek je ustvarjen zadnji, vse ustvarjeno je ustvarjeno zanj. Toda po njem je še en dan, sobo- ta. lovek je ustvarjen z ozirom na soboto. lovek ne izrpa pomena stvarjenja, pomen stvarjenja se odkrije v polnosti sedmega dneva, v blagoslovu sobote. lovek je ustvarjen, da bi vstopil v boan- sko razsenost, v Boji poitek, v sedmi dan. Ta dan Bog obuduje stvarstvo, ki ga je ustvaril, in to stvarstvo je dobro. In lovek naj bi odgovoril Bogu s hvalnico, ker je vse ustvaril dobro. Sobota je tre- nutek zdruenja loveka z Bogom. Je trenutek e- šenja Boga kot Stvarnika.
Sedmi dan je Bog dokonal delo, ki ga je naredil, in poival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je sto- ril. In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, kajti ta dan je poival od vsega svojega dela, ki ga je storil, ko je ustvarjal (2,1-4a). Iz teh zadnjih vr- stic sledi, da je celoten opis stvarjenja podrejen li- turginemu cilju: potrditi obstoj sobote in ji dati boanski znaaj. S tem opisom eli duhovniški pi- satelj dokazati boanski izvor judovske sobote. Po šestdnevnem ustvarjanju je Bog sedmi dan poi- val. S tem vzpostavi poitek, ki je ob stvarjenju sveta nekaj povsem novega, pozitivnega. Za vse ostale dneve je biblini pisatelj uporabil formulo: In bil je veer in bilo je jutro. Za sedmi dan je ne uporabi. Ta sedmi dan ostane nezakljuen in je zato odprt za vso prihodnost. Po konanem stvarjenju se Bog zopet »povrne« v svojo venost, v kateri ne pozna veera in jutra, zaetka in kon- ca. Stvarjenje je bilo samo eden njegovih posegov v svet in loveštvo, posegov, ki se ne konajo. V novem svetu pa bo Bog vse ustvaril na novo (Raz 21).
Besedilo stvarjenja (1 Mz 1,1–2,4a) je po vsej ver- jetnosti nastalo med babilonskim izgnanstvom v 6. stoletju pr. Kr. Juno kraljestvo je bilo unieno. 587 pr. Kr. je padel Jeruzalem in ljudstvo je moralo v izgnanstvo. Tam je doivljalo versko krizo, kajti v njihovem porazu pred Babilonci se je zdelo, da so
babilonski bogovi monejši od Jahveja. In vendar je prav v tem trenutku krize Izraelova vera ostala iva in v tem asu je bilo dokonno oblikovano besedilo 1 Mz 1. Ko se je Izrael v izgnanstvu util mrtvega, besedilo 1 Mz 1 opeva Boga Stvarnika, ki daje ivljenje in blagoslov. Ko ljudstvo v iz- gnanstvu nima ve templja in daritev, kjer bi kot skupnost astili Boga in izpovedovali vero, ki jih je povezovala, 1 Mz 1 predstavi soboto kot dan, v katerem vsa judovska skupnost (po domovih in morda e v shodnicah) asti Boga in se tako doi- vlja povezana. Zdaj je praznovanje sobote zna- menje Bojega ljudstva, zato ima sobota v 1 Mz 1 tako pomembno vlogo. Bog je vse ustvaril v še- stih dneh, sobota pa je dan poitka. Ta dan naj bi lovek odloil svoje delo in slavil Gospoda in se tako sreal s seboj, blinjimi in stvarstvom. Pra- znovanje sobote je tako ohranjalo izgnano judo- vsko skupnost v njihovi narodni zavesti in v upa- nju na vrnitev v domovino.
B O
JA
B E
S E
D A
D A
N E
. 8 .
Prvo pismo Korinanom je neizrpen ubenik za ivljenje kršanskega obestva. Apostol se v njem dotika razlinih izzivov, ki so vznemirjali mlado korintsko obestvo, ki je hotelo v poganskem okolju, zagledano samo vase, v svojo mo in mo- drost, iveti na nov nain, na Kristusov nain, ki so ga zautili po Pavlovem oznanilu in evharistiji, ki so jo obhajali. Po prvem navdušenju so kmalu nastopile preizkušnje vsakdanjega ivljenja. Ni bilo lahko trajno spremeniti starih navad in raz- vad, teko se je bilo odpovedati privilegijem, ki so jih bili prej deleni v zameno za lojalnost razli- nim kultom in voditeljem, teko se je bilo odpo- vedati kulturi permisivnosti, uitka in sektaštva, ki je ponujala vse takoj in ni bila usmerjena ne v prihodnost in ne k drugemu. Prej ali slej so ugo- tovili, da je teko iveti…