UPRAVNI POSTOPEK UPRAVNI POSTOPEK IN UPRAVNI SPORIN UPRAVNI SPOR

priprava na strokovni izpit iz priprava na strokovni izpit iz splosploššnega upravnega postopkanega upravnega postopka

Mag. Adrijana Viler KovačičUniv. dipl. pravnica

Oktober 2011

2

GRADIVO (1) - Zakonodaja

� Zakon o splošnem upravnem postopku • (ZUP, Ur.l. RS, št. 80/1999, 70/2000, 52/2002, 73/2004,

22/2005-UPB1, 119/2005, 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 8/2010)

� Zakon o upravnem sporu • (ZUS-1, Ur.l. RS, št. 105/2006, 62/2010)

3

GRADIVO (2) – Literatura

4

Pravni sistem v RS

� Državna ureditev (ustavna ureditev, organi RS)� Pravosodje� Upravno pravo� Civilno pravo� Kazensko pravo� Gospodarska ureditev (gospodarski subjekti, banke, zavarovalnice,

finančni predpisi ….)� Javne finance� Gospodarske dejavnosti� Negospodarske dejavnosti� Delovno pravo� Mednarodni odnosi

5

Upravno pravo

1.1. Upravno materialno pravo Upravno materialno pravo

2.2. Upravno organizacijsko Upravno organizacijsko

3.3. Upravno procesno pravoUpravno procesno pravo•• PodroPodroččni predpisi ni predpisi (zakoni in podzakonski akti)(zakoni in podzakonski akti)

•• Zakon o sploZakon o sploššnem upravnem postopkunem upravnem postopku (ZUP) in na njegovi (ZUP) in na njegovi

podlagi izdani predpisipodlagi izdani predpisi

•• Zakon o upravnem sporuZakon o upravnem sporu -- sodni nadzor nad zakonitostjo sodni nadzor nad zakonitostjo

posamiposamiččnih upravnih aktovnih upravnih aktov

6

Shematični prikazPričetek postopka

1.Vloga stranke

2.Po uradni dolžnosti

Organ prve

stopnje

Vodi postopek in odloča:

1.Odločba2.Sklep

Odločanje po ZUP

Organ druge stopnje

Odloča o zakonitosti izdaje upravnega akta na prvi stopnji

Odločanje po ZUP

Sodišče

Odloča o zakonitosti upravnega

akta

Odločanje po ZUS o pravilni uporabi ZUP

7

Zgodovina zakonodaje o upravnem postopku pri nas

• 1923 okrožnica pokrajinske vlade Splošna načela upravnega postopanja (Steska)

• 1925 avstrijski zakon

• 1930 jugoslovanski zakon

• 1956 “stari” ZUP - Zakon o splošnem upravnem postopku –4 spremembe, nazadnje 1986 (UL SFRJ 47/86) –uporaba v RS!

• 1999 “novi” ZUP (UL RS 80/99) od aprila 2000, novele

8

Zakon o splošnem upravnem postopku

�� ZUP, Ur. l. RS, ZUP, Ur. l. RS, ššt. 80/99, velja od aprila 2000t. 80/99, velja od aprila 2000

�� Spremembe Spremembe

•• ZUPZUP--A, Ur. l. RS, A, Ur. l. RS, ššt. 70/00,t. 70/00,

•• ZUPZUP--B, Ur. l. RS, B, Ur. l. RS, ššt. 52/02,t. 52/02,

•• ZUPZUP--C, Ur. l. RS, C, Ur. l. RS, ššt. 73/04,t. 73/04,

�� PrePreččiiššččeno besedilo ZUPeno besedilo ZUP--UPB1, Ur. l. RS, UPB1, Ur. l. RS, ššt. 22/05,t. 22/05,

•• ZUPZUP--D, Ur. l. RS, D, Ur. l. RS, ššt. 119/05,t. 119/05,

�� SpremembeSpremembe

•• ZUSZUS--1, Ur. l. RS, 1, Ur. l. RS, ššt. 105/06,t. 105/06,

�� PrePreččiiššččeno besedilo ZUPeno besedilo ZUP--UPB2, Ur. l. RS, UPB2, Ur. l. RS, ššt. 24/06,t. 24/06,

�� SpremembeSpremembe

•• ZUPZUP--E, Ur. l. RS, E, Ur. l. RS, ššt. 126/07t. 126/07

•• ZUPZUP--F, Ur. l. RS, F, Ur. l. RS, ššt. 65/08t. 65/08

•• ZUPZUP--G, Ur. l. RS, G, Ur. l. RS, ššt. 8/2010t. 8/2010

9

Sistematika ZUPšest delov, znotraj njih pa skupaj dvajset poglavij, prek 300 členov

1. del - temeljna načela, pristojnost, stranka in njeno zastopanje, jezik v postopku, občevanje organov in strank, vročanje, roki in naroki, vrnitev v prejšnje stanje, vzdrževanje reda, stroški postopka

2. del obravnava postopek na prvi stopnji: začetek postopka in zahtevki strank, postopek do izdaje odločbe (splošna načela, dokazovanje), odločba, sklep

3. del obravnava pravna sredstva - pritožbo in izredna pravna sredstva

4. del – izvršba

5. del - nadzor nad izvajanjem ZUP in posebnim upravnim postopkom

6. del - izvajanja zakona ter prehodne in končne določbe

10

Program današnjega dne

1. del –• temeljna načela,

• pristojnost,

• stranka in njeno zastopanje,

• jezik v postopku,

• občevanje organov in strank,

• vročanje,

• roki in naroki,

• vrnitev v prejšnje stanje.

11

Kdaj upravni postopek?

UPRAVNI POSTOPEK UPRAVNI POSTOPEK je je sistem procesnih pravilsistem procesnih pravil, , 1.1. po katerih ravnajo po katerih ravnajo organiorgani, , 2.2. kadar odlokadar odloččajo o ajo o upravnih zadevahupravnih zadevah, tj. , tj. o pravicah, obveznostiho pravicah, obveznostih

ali ali pr. koristihpr. koristih strank strank 3.3. na podrona področčju upravnega prava.ju upravnega prava.

Predpostavka za uvedbo in vodenje upravnega postopka je Predpostavka za uvedbo in vodenje upravnega postopka je OBSTOJ UPRAVNE ZADEVE/STVARIOBSTOJ UPRAVNE ZADEVE/STVARI.

Postopek (Postopek (procesno pravoprocesno pravo) ) je splet pravilje splet pravil o načinu uveljavljanja

pravic in obveznosti strank, ki jih določa materialno pravomaterialno pravo!

12

Veljavnost zakona Veljavnost zakona 1. člen

(1) Po tem zakonu morajo (1) Po tem zakonu morajo postopatipostopati upravni in drugi drupravni in drugi držžavni avni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevahupravnih zadevah, neposredno , neposredno uporabljajouporabljajočč predpise, predpise, odloodloččajoajo o pravicah, obveznostih ali o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank.strank.

(2) (2) Javno pooblastilo Javno pooblastilo za za •• vodenje postopka in odlovodenje postopka in odloččanje v upravnih zadevah se anje v upravnih zadevah se

podeli z podeli z zakonomzakonom, , •• za vodenje postopka in odloza vodenje postopka in odloččanje v upravnih zadevah iz anje v upravnih zadevah iz

izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti pa z izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti pa z odlokomodlokom sveta samoupravne lokalne skupnosti.sveta samoupravne lokalne skupnosti.

13

Upravna zadeva Upravna zadeva 2. člen

1)1) Upravna zadeva je Upravna zadeva je odloodloččanjeanje•• o pravici, o pravici, •• obveznosti ali obveznosti ali •• pravni koristi pravni koristi

fizifiziččne ali pravne osebe oziroma druge stranke na podrone ali pravne osebe oziroma druge stranke na področčju ju upravnega prava.upravnega prava.

(2) (2) ŠŠteje se, da gre za upravno zadevo, teje se, da gre za upravno zadevo, čče je s predpisom e je s predpisom dolodoloččeno, da eno, da organorgan v neki stvari vodi upravni postopek, v neki stvari vodi upravni postopek, odloodločča v upravnem postopku ali izda upravno odloa v upravnem postopku ali izda upravno odloččbo bo oziroma, oziroma, čče to zaradi varstva javnega interesa e to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz izhaja iz narave stvari.narave stvari.

14

Splošni in posebni upravni postopki

�� SploSploššni ni upravni postopek je 1 .

� Zakon o splosploššnemnem upravnem postopku

�� PosebniPosebni upravni postopki – nekaj 100, nekaj 1000?� Posebni zakonizakoni in podzakonski aktiin podzakonski akti�� Exceptio illegalisExceptio illegalis (upravni organ ne sme (upravni organ ne sme

presojati, ali je podzakonski akt v skladu z presojati, ali je podzakonski akt v skladu z zakonom)zakonom)

15

Subsidiarna in smiselna uporaba ZUP

Subsidiarna uporaba (3. člen ZUP)

1. Nadrejen le področni zakon (materialni upravni predpis)2. ZUP lahko nadredi področni Z le posamezna vprašanja postopka, v

ostalem se v celoti uporablja ZUP3. Če to upravičuje specifičnost posameznih upravnih področij

�� DavDavččni postopki ni postopki –– posebnost, samostojen ZDavPposebnost, samostojen ZDavP

�� Carinski postopkiCarinski postopki

�� InInššpekcijski postopki pekcijski postopki

�� Gradbeni postopkiGradbeni postopki

�� Uveljavljanje pravic na podroUveljavljanje pravic na področčju socialne varnosti ju socialne varnosti

4. Upravni organi

16

Subsidiarna in smiselna uporaba ZUP

Smiselna uporaba (4. člen ZUP)

1. V javnopravnih neupravnih stvareh (javne službe …)

2. ZUP se uporablja “kolikor je to mogoče in smotrno” (?) glede na naravo zadeve oz. kolikor področni Z določa (ZP-1, ZJU …)

3. Če področni zakon nima določb o postopku

4. Neupravni organi (univerza, policija, agencije, podjetja, šole …)

17

Subsidiarna uporaba zakona Subsidiarna uporaba zakona 3. člen

1) Posamezna vpra1) Posamezna vpraššanja upravnega postopka so lahko za anja upravnega postopka so lahko za dolodoloččeno upravno podroeno upravno področčje je v posebnem zakonu drugav posebnem zakonu drugačče e urejenaurejena, kot so urejena v tem zakonu, , kot so urejena v tem zakonu, čče je za postopanje e je za postopanje na takem upravnem podrona takem upravnem področčju to potrebno.ju to potrebno.

(2) Na upravnih podro(2) Na upravnih področčjih, za katera je z zakonom predpisan jih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po doloposeben upravni postopek, se postopa po določčbah posebnega bah posebnega zakona. Po dolozakona. Po določčbah tega zakona pa se postopa v vseh bah tega zakona pa se postopa v vseh vpravpraššanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom.anjih, ki niso urejena s posebnim zakonom.

(3) Ta zakon se uporablja tudi v primeru, ko izvajalci javnih (3) Ta zakon se uporablja tudi v primeru, ko izvajalci javnih sluslužžb odlob odloččajo o pravicah ali obveznostih uporabnikov ajo o pravicah ali obveznostih uporabnikov njihovih storitev.njihovih storitev.

18

Smiselna raba ZUP v javnopravnih zadevah (4. člen)

1. ni posebnega postopka v področnem zakonu 2. odločanje o pravicah in obveznostih v javnopravnih zadevah

Primeri:• Imenovanje in razrešitev ravnatelja, notarja• Odločanje zdravnika o obveznosti cepljenja

Po sodni praksi zlasti:- poslovanje z nepopolnimi vlogaminepopolnimi vlogami- ugotovitveni in dokaznidokazni postopek (n. zaslin. zasliššanja strankeanja stranke!)

-- vpogledvpogled v spis (pregled dokumentov)v spis (pregled dokumentov)-- obrazloobrazložžitevitev odločitve- pravica do pritopritožžbebe idr.

19

Uporaba zakona v drugih javnopravnih Uporaba zakona v drugih javnopravnih zadevah zadevah 4. člen

Upravni postopek se smiselno uporablja tudi vUpravni postopek se smiselno uporablja tudi v•• drugih javnopravnih stvarehdrugih javnopravnih stvareh, ki nimajo zna, ki nimajo značčaja aja

upravne zadeve po 2. upravne zadeve po 2. ččlenu tega zakona, lenu tega zakona, •• kolikor ta kolikor ta podropodroččja niso ja niso urejena s posebnim urejena s posebnim

postopkom.postopkom.

20

Pomen izraza Pomen izraza ““organorgan”” in in ““uradna uradna osebaoseba”” 5. člen

(1) Z (1) Z organomorganom je po tem zakonu mije po tem zakonu miššljen organ drljen organ držžavne uprave avne uprave ali drug drali drug držžavni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti avni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za in nosilec javnih pooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za odloodloččanje v upravni zadevi.anje v upravni zadevi.

(2) Z (2) Z uradno osebo uradno osebo je po tem zakonu mije po tem zakonu miššljena oseba, ki je v ljena oseba, ki je v skladu z zakonom pooblaskladu z zakonom pooblaššččena za odloena za odloččanje v upravni zadevi anje v upravni zadevi ali za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku.ali za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku.

21

Temeljna načela upravnega postopka

Kaj so temeljna načela?�� na Ustavi RS na Ustavi RS in mednarodnem upravnem pravuin mednarodnem upravnem pravu

�� temelj za razumevanje in uporabo dolotemelj za razumevanje in uporabo določčil zakonail zakona

Bistveni pomen:

�� Vrednostna merilaVrednostna merila

�� minimalni procesni standardi minimalni procesni standardi za vsaza vsa upravna podroupravna področčjaja

- niso predmet subsidiarnosti po 3. členu ZUP!!!

�� razlagalna pravilarazlagalna pravila

22

Devet temeljnih načel – 6. do 14. čl.

1.1. NaNaččelo zakonitostielo zakonitosti

2. Varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi

3. Načelo materialne resnice

4. Načelo zaslišanja stranke

5. Prosta presoja dokazov

6.6. DolDolžžnost govoriti resnico in ponost govoriti resnico in pošštena uporaba pravictena uporaba pravic

7. Samostojnost pri odločanju

8. Pravica pritožbe

9. Ekonomičnost postopka

23

Načelo zakonitosti

Temelj:

�� Ustava RS Ustava RS (2., 120., 153. čl.) in in mednarodno pravo mednarodno pravo ((npr. Splonpr. Sploššna deklaracija o na deklaracija o ččlovekovih pravicahlovekovih pravicah))

�� ZUP (6. ZUP (6. ččlen), ZDUlen), ZDU--1 (2.1 (2.ččlen)len)……

Bistvena vsebina:� Odločanje po zakonu/odloku, podzakonskih predpisih, po zakonu/odloku, podzakonskih predpisih,

splosploššnih aktihnih aktih� Skupno pravo Evropskih skupnosti

11

24

ZAKONITOST:ZAKONITOST:

�� FORMALNA FORMALNA –– PROCESNAPROCESNAOrgan vodi upravni postopek po zakonsko predpisanem postopku1. Upoštevati pravila ZUP in pravila posebnih postopkov2. Stvarna pristojnost3. Oblika odločbe (pisnost) in sestavni deli (obrazložitev …)

�� MATERIALNA MATERIALNA –– VSEBINSKAVSEBINSKA1. Organ mora upoštevati pogoje materialnega predpisa2. Predpis v času odločanja na prvi stopnji?

Upravni akt je zakonit, če je hkrati formalno in materialnohkrati formalno in materialno zakonit!

11

Načelo zakonitosti

25

Načelo zakonitosti – 6. člen

(1) Organ odloča v upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravne lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil.

(2) V upravnih zadevah, v katerih je organ po zakonu ali po predpisu samoupravnih lokalne skupnosti upravičen odločati po prostem preudarku, mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano. Namen in obseg pooblastila določa zakon ali predpis lokalne skupnosti, ki vsebuje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku.

(3) Tudi v upravnih zadevah, v katerih je organ upravičen odločati po prostem preudarku, mora postopati po tem zakonu.

11

26

Načelo zakonitosti – odločanje po prostem preudarku/diskreciji

Bistvena vsebina:1.1. IzbiraIzbira med več pravno dopustnimi možnostmi,2. Podlaga v področnem zakonu ali odlokuzakonu ali odloku (“sme”, “lahko”)3. V mejah pooblastila – obsegobseg4. V skladu z namenomnamenom, zaradi katerega diskrecija dana5. V skladu s splosploššnimi pravnimi nanimi pravnimi naččelieli (načelo enakosti)

Temelj: “edina izjema” od načela materialnematerialne zakonitosti

Izraz: v obrazložitvi odločbe

Primeri: zakon o državljanstvu, tujcih, orožju, vrtcu …

11

27

Varstvo pravic strank in javnih koristi

Bistvena vsebina:1. omogočiti uveljavljanje pravic strank2. varstvo/prevlada javne koristiprevlada javne koristi3. varstvo pravic drugihpravic drugih4.4. (pod)(pod)načelo pomopomočči (neuki) strankii (neuki) stranki, opozorila na pravice5.5. sorazmernostsorazmernost (poudarjeno v izvršbi in inšpekcijskih zadevah)

Primeri:- Varstvo pravic strank: jezik, stranski udelestranski udeležženecenec, začasni

zastopnik, pritopritožžba, izrednaba, izredna pravna sredstva …- Varstvo javnih koristi/javnega interesa: zazaččetek postopka etek postopka

po uradni dolpo uradni dolžžnosti, nosti, državni tožilec in pravobranilec

22

28

Varstvo pravic strank in javnih koristi – 7. člen

(1) Pri postopanju in odločanju morajo organi omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom.

(2) Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori.

(3) Pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank se nasproti njim uporabljajo tisti s predpisi določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa.

(4) Organ mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu.

22

29

Načelo materialne resnice

Bistvena vsebina:

� ugotoviti vsa potrebna dejstvavsa potrebna dejstva (področni zakoni) po resnicipo resnici

� materialna resnica nasprotje formalni resnici

� skozi ugotovitveni in dokazni postopek

�� gotovostgotovost in izjemoma verjetnost verjetnost (skrajšani ugotovitveni postopek)

33

30

Načelo materialne resnice

Gotovost�� IzkljuIzključčuje vsak dvomuje vsak dvom v resničnost� Je standard odločanja v vseh upravnih zadevahv vseh upravnih zadevah�� izjeme izjeme ((poravnava, nujni ukrepi v javnem interesuporavnava, nujni ukrepi v javnem interesu))

Verjetnost�� NiNižžja stopnjaja stopnja prepričanosti� Podlaga v skrajskrajššanem ugotovitvenem postopkuanem ugotovitvenem postopku (144.čl. ZUP)

vendar le: - v stvareh manjšega pomena- nujni ukrepi v javnem interesu

33

31

Načelo materialne resnice – 8. člen

(1)(1) V postopku je treba V postopku je treba

•• ugotoviti ugotoviti resniresniččno dejansko stanje no dejansko stanje inin

•• v ta namen ugotoviti v ta namen ugotoviti vsa dejstvavsa dejstva, ki so pomembna za , ki so pomembna za zakonito in pravilno odlozakonito in pravilno odloččbo.bo.

(2) Na podlagi (2) Na podlagi verjetnoverjetno izkazanih dejstev lahko organ odloizkazanih dejstev lahko organ odločči le v i le v primeru, da tako doloprimeru, da tako določča zakon.a zakon.

33

32

Načelo zaslišanja stranke

Temelj: obramba, slisliššati drugo stran ati drugo stran (evropski(evropski standard zakonitostizakonitosti))

Bistvena vsebina:

�� udeleudeležževati se ugotovitvenega postopka,evati se ugotovitvenega postopka,

�� predpred izdajo odločbo izpodbijanje ugotovitev organa, izjav nasprotnih strank in drugih udeležencev

�� predpred izdajo odločbo dati vsemvsem strankam mostrankam možžnost izjav o dejstvih in nost izjav o dejstvih in okoliokoliššččinah, na katerih bo oprta odloinah, na katerih bo oprta odloččbb

�� pisnostpisnost, razen na obravnavi (zaslišanje/ustna obravnava)

Lahko izključi samo zakon (ZUP: skrajšani ugotovitveni postopek, področni zakon)

44

33

Načelo zaslišanja stranke - 9. člen

�

(1) Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke).

(2) Če so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom.

(3) Organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.

(4) Če za posamezna dejanja v postopku ni z zakonom določeno, v kakšni obliki se lahko opravijo, jih opravijo stranke izven ustne obravnave pisno ali ustno na zapisnik, na obravnavi pa ustno.

44

34

Prosta presoja dokazov

1.1. Uradna osebaUradna oseba ugotavlja pravno relevantna dejstva in izbere in izbere dokaziladokazila•• Javne listine (Apriorna dokazna moJavne listine (Apriorna dokazna močč))

•• IzvedenciIzvedenci

•• Izjava strankeIzjava stranke

2. Verodostojnost dokazov presodi uradna oseba2. Verodostojnost dokazov presodi uradna oseba!

�� Presoja vsakegaPresoja vsakega dokaza posebej in vseh skupaj vseh skupaj (listine, priče, ogled, izjava stranke, izvedenci …)

� Omejitve načela glede na pooblastilo uradne osebe

3. Ugotovitev objektivnega stanja stvari

55

35

Prosta presoja dokazov – 10.člen

O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi

• po svojem prepričanju, • na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza

posebej in vseh dokazov skupaj ter • na podlagi uspeha celotnega postopka.

55

36

Dolžnost govoriti resnico in poštena uporaba pravic – 11. člen

Stranke morajo pred organom • govoriti resnico in • pošteno uporabljati pravice, ki so jim priznane s tem

in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek.

66

37

Samostojnost pri odločanju77

38

Samostojnost pri odločanju – 12. člen

(1) Organ vodi upravni postopek in odloča v upravnih zadevah samostojno v okviru in na podlagi zakonov, podzakonskih predpisov, predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil.

(2) Uradna oseba samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku in v tem okviru ugotavlja dejstva in okoliščine ter na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin uporablja predpise oziroma splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil.

77

39

Pravica pritoPravica pritožžbe be –– 13. 13. ččl., 229l., 229--259259

Temelj: 22. in 25. čl. Ustave RS Ustave RS

Bistvena vsebina:�� Praviloma pritoPraviloma pritožžbaba zoper vsako odlozoper vsako odloččbo bo (ne pa zoper sklep (ne pa zoper sklep -- 258)258)

� Razen, če zakon izkljuzakon izključčii�� Nikoli izkljuNikoli izključčitev sodnega nadzora!itev sodnega nadzora!

Pravica do pritoPravica do pritožžbe be �� dvostopenjskost postopkadvostopenjskost postopka

Odpoved pravici do pritoOdpoved pravici do pritožžbebe

88

40

IzkljuIzključčitev pravice do pritoitev pravice do pritožžbebe

Primeri:Primeri:�� OdloOdloččbo na 1.st. izda predstavnibo na 1.st. izda predstavnišški organ, npr. Drki organ, npr. Držžavni zbor RSavni zbor RS, ,

mestni svetmestni svet, , obobččinski svetinski svet� Odločbo na 1.st. izda Vlada RSVlada RS� Odločbo na 1.st. izda ministrstvoministrstvo in s predpisom ni določena

možnost pritožbe

IzkljuIzključčitev pravice do pritoitev pravice do pritožžbe po podrobe po področčnem zakonunem zakonu� Le če specifike področja tako terjajo� Dikcija: “odloodloččba je ba je dokondokonččnana”

88

41

Pravica pritoPravica pritožžbe be –– 13. 13. ččlenlen

(1) Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, ima stranka pravico pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba.

(2) Kadar je za odločanje na prvi stopnji pristojen predstavniški organ ali vlada, pritožba ni dovoljena.

(3) Kadar je za odločanje na prvi stopnji pristojno ministrstvo, je pritožba dovoljena samo v primeru, da tako določa zakon. V zakonu mora biti tudi določeno, kdo o pritožbi odloča.

(4) Pod pogoji iz tega zakona ima stranka pravico pritožbe tudi v primeru, če organ prve stopnje ni izdal odločbe o njeni zahtevi v določenem roku.

88

42

Ekonomičnost postopka99

43

Ekonomičnost postopka – 14. člen

99