univerza v ljubljani pedagoŠka fakulteta Študijski...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Študijski program: Predšolska vzgoja
Otrokove predstave o Luni
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: Kandidatka:
mag. Ana Gostinčar Blagotinšek Tina Grilc
Ljubljana, september, 2014
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
II
ZAHVALA
Zahvaljujem se viš. pred. mag. Ani Gostinčar Blagotinšek za mentorstvo in pomoč pri
pisanju diplomske naloge. Hvala vzgojiteljema Simoni in Blažu in njuni skupini otrok, da
sem z njimi lahko opravljala raziskovalno delo. Zahvaljujem pa se tudi vsem ostalim, ki so
kakorkoli pripomogli in me spodbujali pri pisanju diplomske naloge.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
III
IZVLEČEK
Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, teoretičnega in praktičnega. V prvem delu je
opisana zgodovina potovanj in pristankov na Luni, splošni podatki o Luni (razvoj, sestava,
površje, vidnost in Lunine mene) in astronomski inštrumenti. Na kratko je predstavljen tudi
razvoj otrokovega mišljenja.
V drugem, praktičnem delu pa je najprej predstavljen anketni vprašalnik, ki vsebuje 10
splošnih vprašanj o Luni. Namen je bil ugotoviti, koliko so predšolski otroci poučeni o tem
naravnem satelitu Zemlje. Odgovore 35 otrok, starih od pet do šest let, sem prikazala s
pomočjo Excelovega programa v tortnih diagramih.
Nato so predstavljene dejavnosti za otroke v vrtcu (Luna in Sonce; predstavitev Lune;
izdelava plakata o Luni; Nastanek Lune v peskovniku; Predstavitev gibanja Lune in Zemlje z
modelom; Pregled novih spoznanj o Luni) in njihove analize.
Na koncu so prikazani rezultati ponovnega anketiranja otrok z istim anketnim vprašalnikom.
Rezultati prikazujejo, da so se otroci iz pripravljenih dejavnosti veliko naučili o Luni, saj je
večino odgovorov poenotenih in pravilnih. Odgovore sem za lažjo predstavo o napredku
otrok v poznavanju Lune prikazala v stolpčnih diagramih, skupno s prvotnimi odgovori na
anketni vprašalnik.
KLJUČNE BESEDE: Predšolski otroci, zgodovina Lune, podatki o Luni, otroške predstave o Luni, mišljenje
otroka
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
IV
ABSTRACT
This diploma paper is divided into two parts, the theoretical and the practical one. The first
part describes the history of travelling and landing on the Moon, general information on the
Moon (its evolution, composition, surface, visibility, and moon phases), and the
astronomical instruments. The development of a child's way of thinking is also briefly
presented.
The second, more practical part, is introduced by a questionnaire consisting of 10 general
questions about the Moon. The aim was to find out how much the pre-school children know
about the Earth's natural satellite. The answers of 35 children, aged five to six years, are
presented in the Excel program with pie charts.
Further on, the activities for children in kindergarten are presented (the Moon and the Sun,
the presentation of the Moon, elaboration of a poster about the Moon; the making of moon in
a sandbox; a model presentation of the rotation of the Moon and the Earth; a review of new
findings on the Moon), and their analysis.
The final part presents the results of repeated interviews of children based on the same
questionnaire. The results show that children learned a lot about the Moon from these
organized activities, since most of the answers were consequent and correct. In order to
facilitate the presentation on the progress of children in their knowledge of the Moon, the
answers are given in bar graphs together with the original answers to the questionnaire.
KEYWORDS: Pre-school children, the history of the Moon, the data on the Moon, children's views of the
Moon, children's way of thinking
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
V
KAZALO VSEBINE
UVOD ....................................................................................................................................... 1
TEORETIČNI DEL .................................................................................................................. 2
1 POTOVANJE NA LUNO ..................................................................................................... 2
1.1 Zanimanje za Luno ......................................................................................................... 2
1.2 Začetek vesoljske tekme ................................................................................................. 2
1.3 Stroji na Luno ................................................................................................................. 3
1.4 Ciljanje Lune ................................................................................................................... 5
1.5 Izbor in usposabljanje astronavtov ................................................................................. 6
1.6 Simulacija vesolja ........................................................................................................... 6
1.7 Vesoljska obleka ............................................................................................................. 7
1.8 Vaje na terenu ................................................................................................................. 8
1.9 Potovanje na Luno .......................................................................................................... 8
1.10 Pristanek ........................................................................................................................ 8
1.11 Lunarni modul ............................................................................................................... 9
1.12 Lunarno vozilo ............................................................................................................ 10
1.13 Kamnine iz Lune ......................................................................................................... 10
1.14 Luna jutrišnjega dne .................................................................................................... 11
2 SPLOŠNI PODATKI O LUNI ............................................................................................ 12
2.1 Razvoj Lune .................................................................................................................. 13
2.2 Sestava Lune ................................................................................................................. 13
2.3 Spreminjanje Luninega površja .................................................................................... 14
2.4 Lunino površje .............................................................................................................. 15
2.5 Vidnost Lune ................................................................................................................. 18
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
VI
2.6 Lunine mene ................................................................................................................. 18
2.7 Lunina noč .................................................................................................................... 22
2.8 Lunin tir ........................................................................................................................ 22
2.10 Kraterji ........................................................................................................................ 23
2.10.1 Nastanek kraterjev ................................................................................................ 23
2.10.2 Oblika kraterjev .................................................................................................... 24
2.10.3 Velikosti kraterjev ................................................................................................ 24
3 ASTRONOMSKI INŠTRUMENTI .................................................................................... 25
3.1 Teleskop ........................................................................................................................ 25
3.2 Binokular ...................................................................................................................... 26
4 RAZVOJ OTROKOVEGA MIŠLJENJA ........................................................................... 27
4.1 Kako delujejo možgani ................................................................................................. 27
4.2 Kako možgani shranjujejo informacije ......................................................................... 28
4.3 Mišljenje ....................................................................................................................... 29
4.4 Različne razlage otrokovega mišljenja ......................................................................... 30
4.5 Otrokova vprašanja ....................................................................................................... 31
4.6 Specifičnosti otrokovega razumevanja sveta ................................................................ 31
EMPIRIČNI DEL ................................................................................................................... 33
5 OPREDELITEV PROBLEMA: .......................................................................................... 33
6 HIPOTEZE: ......................................................................................................................... 34
7 OPIS RAZISKOVALNE METODOLOGIJE ..................................................................... 34
7.1 Metoda in tehnika zbiranja podatkov ............................................................................ 34
7.2 Vzorec ........................................................................................................................... 34
7.3 Pripomočki .................................................................................................................... 35
7.4 Način izvedbe ............................................................................................................... 35
7.5 Obdelava podatkov ....................................................................................................... 35
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
VII
7.6 Predstavitev anketnega vprašalnika .............................................................................. 35
8 REZULTATI INTERVJUJEV PRED IZVEDBO DEJAVNOSTI IN INTERPRETACIJA
................................................................................................................................................ 38
9 ANALIZA ODGOVOROV ................................................................................................. 50
10 DEJAVNOSTI ZA OTROKE V VRTCU ......................................................................... 51
10.1 Prva dejavnost: Luna in Sonce .................................................................................... 51
10.2 Druga dejavnost: predstavitev Lune ........................................................................... 52
10.3 Tretja dejavnost: izdelava plakata o Luni ................................................................... 52
10.4 Četrta dejavnost: Nastanek Lune v peskovniku .......................................................... 54
10.5 Peta dejavnost: predstavitev gibanja Lune in Zemlje z modelom .............................. 56
10.6 Šesta dejavnost: Pregled novih spoznanj o Luni ........................................................ 58
11 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ANKETNIH VPRAŠALNIKOV PO IZVEDENIH
DEJAVNOSTIH: .................................................................................................................... 61
12 ANALIZA ODGOVOROV:.............................................................................................. 73
13 REALIZACIJA HIPOTEZ PRI PREDTESTU ................................................................. 73
14 ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 75
LITERATURA: ...................................................................................................................... 76
PRILOGE: .............................................................................................................................. 82
KAZALO SLIK
Slika 1.1: Ranger ...................................................................................................................... 3
Slika 1.2: Orbiter ...................................................................................................................... 4
Slika1.3: Surveyor .................................................................................................................... 5
Slika 1.4: Vesoljska obleka ...................................................................................................... 7
Slika 1.5: Lunarni modul .......................................................................................................... 9
Slika 1.6: Lunarno vozilo ....................................................................................................... 10
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
VIII
Slika 1.7: Lunine kamnine ...................................................................................................... 11
Sliki 1.8 in 1.9: Zastava in odtis čevlja na Luni ..................................................................... 11
Slika 2.10: Sestava Lune ........................................................................................................ 14
Slika 2.11: Lunino površje...................................................................................................... 16
Slika 2.12: Morja na Luni ....................................................................................................... 16
Slika 2.13: Gorovja na Luni ................................................................................................... 17
Slika 2.14: Lunine mene ......................................................................................................... 19
Slika 2.15: Prvi krajec ............................................................................................................ 20
Slika 2.16: Polna Luna ........................................................................................................... 21
Slika 2.17: Zadnji krajec ......................................................................................................... 21
Slika 2.18: Mlaj ...................................................................................................................... 22
Slika 2.19: Popolni Lunin mrk ............................................................................................... 23
Slika 3.20: Prvi teleskop Slika 3.21: Teleskop .................................................. 26
Slika 3.22: Binokular .............................................................................................................. 27
Slika 7.1: Primeri iz anketnega vprašalnika, na kateri sliki je Luna ...................................... 37
slika 7.2:Primeri slik lune pred dejavnostmi .......................................................................... 38
Slika 10.3: fotografije nastajanja plakata o Luni in končni izdelek v prvi skupini ................ 53
Slika 10.4: fotografije nastajanja plakata o Luni in končni izdelek v drugi skupini .............. 54
Slika 10.5: »Kraterji na Luni« v prvi skupini ......................................................................... 55
Slika 10.6: »Kraterji na Luni« v drugi skupini ....................................................................... 56
Slika 10.7: Model Sonca, Lune in Zemlje. ............................................................................. 57
Slika 10.8: Ponazoritev Luninih men s pomočjo modela ....................................................... 58
Slika 10.9: ogled PowerPoint predstavitve. ............................................................................ 60
Slika 11.10: Risbe otrok pred in po dejavnostih ..................................................................... 63
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
IX
KAZALO GRAFOV
Graf 1: odgovori na vprašanje: Kaj je Luna? ......................................................................... 40
Graf 2: Odgovori na vprašanje: Kje vidimo Luno? ................................................................ 41
Graf 3: Odgovori na vprašanje: Kdaj vidimo Luno? .............................................................. 42
Graf 4: Odgovori na vprašanje: Kje je Luna, ko je ne vidimo?.............................................. 43
Graf 5: Odgovori na vprašanje: Kako velika je Luna? ........................................................... 44
Graf 6: Odgovori na vprašanje: Kako daleč je Luna? ............................................................ 45
Graf 7: odgovori na vprašanje: Kaj lahko najdemo na Luni?................................................ 46
Graf 8: Odgovori na vprašanje: Ali na Luni kdo živi? ........................................................... 47
Graf 9: Odgovori na vprašanje: Na kateri sliki je Luna? ........................................................ 49
Graf 10: odgovori na vprašanje: Kaj je Luna? ....................................................................... 64
Graf 11: Odgovori na vprašanje: Kje vidimo Luno? .............................................................. 65
Graf 12: Odgovori na vprašanje: Kdaj vidimo Luno? ............................................................ 66
Graf 13: Odgovori na vprašanje: Kje je Luna, ko je ne vidimo?............................................ 67
Graf 14: Odgovori na vprašanje: Kako velika je Luna? ......................................................... 68
Graf 15: Odgovori na vprašanje: Kaj lahko najdemo na Luni? .............................................. 69
Graf 16: odgovori na vprašanje: Ali na Luni kdo živi? .......................................................... 70
Graf 17: Odgovori na vprašanje Kako daleč je Luna? ........................................................... 71
Graf 18: Odgovori na vprašanje: Na kateri sliki je Luna? ...................................................... 72
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
1
UVOD
»Luna je Zemlji najbližji sopotnik v vesolju. Z vesoljskim plovilom je dosegljiva v pičlih treh
dneh (Aguilar 2008). Od Zemlje je oddaljena komaj 380.000 km. Je edini kraj v Vesolju, ki
so ga ljudje kdaj obiskali. Na Luni ni ne zraka ne vode ne vremena. Na njenem površju
najdemo gorovja, kraterje, morja strjene lave in plasti prahu (Mitton 2005). Luna je mrzla
kepa kamenja brez življenja, približno četrtine velikosti Zemlje. Je daleč največje telo na
nočnem nebu in svetlo sije zato, ker odbija svetlobo s Sonca (Stott 2003).«
Luna je edini naravni satelit, ki je velik in svetel, zato ga vidimo s prostim očesom, prav tako
pa ga lahko posnamemo s katerim koli fotoaparatom (Bakich 2003) . Zato je primerna za
opazovanje v predšolskem obdobju. Sama menim, da ji v predšolskem obdobju posvečamo
premalo časa in da otroci o Luni ne vedo kaj dosti. Odločila sem se, da s pomočjo anketnih
vprašalnikov to preverim.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
2
TEORETIČNI DEL
1 POTOVANJE NA LUNO
1.1 Zanimanje za Luno
Dayer, v knjigi Misija na Luno piše, da so že najzgodnejše civilizacije s celega sveta
uporabljale mesečni cikel luninih men za merjenje časa in izdelavo koledarja, čeprav niso
vedeli, kaj Luna pravzaprav je. Bog? Svetleča krogla na nebu? Nedosegljiv del nebes? Šele v
sedemnajstem stoletju, ko so začeli opazovati s teleskopi, so ljudje ugotovili, da je Luna
svet, podoben Zemlji, z nagubanimi gorovji in vulkanskimi ravnicami. Spoznali so, da je
Luna Zemlji razmeroma blizu in da bi jo nekega dne lahko tudi obiskali. Sanje o potovanju
na Luno so spremenili v cilj njihove dejavnosti. V dvajsetem stoletju so ugotovili, da bo to
mogoče le z raketnim pogonom (Dyer 2009).
1.2 Začetek vesoljske tekme
V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja sta bili Sovjetska zveza (danes Rusija in
nekatere sosednje države) in Združene države Amerike vpleteni v hladno vojno, v vojno
groženj z razkazovanjem moči. Obe državi sta razvijali rakete, ki bi lahko nosile jedrske
bombe. 4. oktobra 1957 je Sovjetska zveza uporabila eno od teh raket in v Zemljino orbito
izstrelila sondo (prvi umetni satelit) z imenom Sputnik 1. Ta dosežek je pretresel svet in
sprožil vesoljsko tekmo. Sovjetska zveza je v njej povedla z izstrelitvijo živali v vesolje
(novembra 1957), s prvim človekom v vesolju (1961), s prvo žensko v vesolju (1963) in s
prvim vesoljskim »sprehodom« (1965) (Dyer 2009).
Leta 1961 je bila hladna vojna na vrhuncu. ZDA niso mogle dopustiti, da bi Sovjetska zveza
in njena komunistična vlada prevzeli vodstvo v vesoljski tekmi. Maja tega leta je ameriški
predsednik John F. Kennedy dejal: »Menim, da si mora naš narod postaviti cilj, da do konca
tega desetletja na Luni pristane človek in se varno vrne nazaj na Zemljo.« Do takrat je bila
edina ameriška misija s človeško posadko petnajstminutni let plovila Mercury z Alanom
Shepardom tri tedne pred tem. Zato je bil cilj poslati človeka na Luno v samo sedmih letih
zelo ambiciozen. Toda, če Združeni državi Amerike ne bi uspelo, bi projekt zagotovo
izpeljala Sovjetska zveza (prav tam).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
3
1.3 Stroji na Luno
Pred programom Apollo je bilo o Luni znanega tako malo, da so se nekateri bali, da se bo
vesoljska ladja ob pristanku na njenem površju pogreznila v mehko prašno površje. Za
preverljivost površja sta Sovjetska zveza in ZDA, kot del njune vesoljske tekme, najprej na
Luno poslali sonde brez človeške posadke. Prvi uspehi so bili sovjetski. Septembra 1959 je
bila sonda Luna 2 prvo njihovo umetno telo, ki je padlo na Luno. Oktobra 1959 je Luna 3 na
Zemljo poslala prve fotografije zadnje strani Lune. Februarja 1966 je Luna 9 uspešno
pristala na Luninem površju. A je Nasa Sovjetsko zvezo kmalu dohitela z izstrelitvijo sond
Ranger, Surveyor in Lunar Orbiter (Dyer 2009).
RANGER
Leta 1964 in 1965 so ZDA na Luni namenoma razstrelile sonde Ranger 7, 8 in 9. V zadnjih
minutah in sekundah pred trčenjem, ko so se vedno bolj približevale površju, so na Zemljo
poslale ogromno posnetkov. Ti so prikazovali kraterje velikih in majhnih dimenzij, tudi
takih, ki so v premeru merili le nekaj metrov (prav tam).
Slika 1.1: Ranger
https://www.google.si/search?q=ranger&bav=on.2,or.r_qf.&bvm=bv.51495398,d.Yms,pv.xjs.s.en_US.M4-
36_38X9A.O&biw=1280&bih=605&um=1&ie=UTF-
8&hl=en&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=zWwjUpS0LYfVswbm3YGwDA#hl=en&q=ranger+moon&tbm=isch&um=1&facrc
=_&imgdii=yYGNnkrpXUVSsM%3A%3BJOJyhGpXwJv9qM%3ByYGNnkrpXUVSsM%3A&imgrc=yYGNnkrpXUVSsM%3A%3BP0I
ucQGj2NrJSM%3Bhttp%253A%252F%252Fmars.jpl.nasa.gov%252Fmsp98%252Fmsss%252Fmardi_hardware%252Fhistory%252Frang
er%252Franger.gif%3Bhttp%253A%252F%252Fmars.jpl.nasa.gov%252Fmsp98%252Fmsss%252Fmardi_hardware%252Fhistory%252Fr
anger%252F%3B451%3B518 (22. 1. 2014)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
4
ORBITER
Med leti 1966 in 1967 je pet Nasinih sond Lunar Orbiter obkrožilo Luno. Skupaj so
fotografirale in dokumentirale 99 % Luninega površja. S tem so omogočile znanstvenikom
izbrati mesto pristanka za plovila misij Apollo, ki so s človeško posadko pristala dve leti
pozneje (prav tam).
Slika 1.2: Orbiter
https://www.google.si/search?um=1&hl=en&tbm=isch&sa=1&q=orbiter+moon&oq=orbiter+moon&gs_l=img.3..0i5j0i24l5.131808.13331
1.2.134274.7.7.0.0.0.0.140.793.1j6.7.0....0...1c.1.26.img..3.4.413.dvLer2Jq3yo&bav=on.2,or.r_qf.&bvm=bv.51495398%2Cd.Yms%2Cpv.
xjs.s.en_US.M4-
36_38X9A.O&biw=1280&bih=605&ech=1&psi=02wjUpGaGMqttAaJ4oDgDg.1378053333925.5&emsg=NCSR&noj=1&ei=fG0jUt-
VJNDZsgb514CICQ#facrc=_&imgdii=_&imgrc=WHCWevJLsimPaM%3A%3Bsf2rbnvipvbGhM%3Bhttp%253A%252F%252Fnssdc.gsf
c.nasa.gov%252Fimage%252Fspacecraft%252Flunar_orbiter.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fnssdc.gsfc.nasa.gov%252Fplanetary%252F
lunar%252Flunarorb.html%3B1024%3B594 (22. 1. 2014)
SURVEYOR
Od 1966 do 1968 je Nasa izstrelila sedem sond Surveyor. Vse so bile zasnovane za mehak
pristanek na Luni in za pošiljanje panoramskih posnetkov mesta svojega pristanka. Nekatere
sonde so imele robotsko roko. Ta je zajela prst in ocenila trdoto površja (prav tam).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
5
Slika1.3: Surveyor
https://www.google.si/search?um=1&hl=en&biw=1280&bih=605&noj=1&tbm=isch&sa=1&q=surveyor+moon&oq=surveyor+moon&gs_
l=img.3..0j0i24l2.108596.111208.0.112331.8.8.0.0.0.0.153.1068.0j8.8.0....0...1c.1.26.img..4.4.548.w8doIPL74hw#facrc=_&imgdii=_&im
grc=Wu586yZbIDIhbM%3A%3BEuRt8X2IiCqLtM%3Bhttp%253A%252F%252Fi.space.com%252Fimages%252Fi%252F000%252F009
%252F358%252Fi02%252Fapollo12-moon-surveyor-3-
lander.jpg%253F1304336490%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.space.com%252F11536-moon-microbe-mystery-solved-apollo-
12.html%3B575%3B575 (22. 1. 2014)
1.4 Ciljanje Lune
Šele v zgodnih šestdesetih letih prejšnjega stoletja so inženirji omogočili polet človeka v
vesolje. Težava pa je bila v tem, da niso vedeli kako ga poslati do Lune in ga varno pripeljati
nazaj. Sprva so menili, da bi bila za to najbolj primerna zelo velika vesoljska ladja, ki bi
lahko opravila vse – poletela proti Luni, pristala, vzletela z Lune in se vrnila domov. Kmalu
pa so ugotovili, da bi bilo tako vesoljsko plovilo tako veliko in obsežno, da ga v času, ki ga
je postavil predsednik Kennedy, torej do leta 1969, ne bi bilo mogoče zgraditi. Na koncu so
se odločili za kombinacijo dveh vesoljskih plovil (Dyer 2009).
Nasa je pristanek na Luni izvedla z dvema specializiranima ploviloma – prvo plovilo
(komandno-servisni modul) je krožilo v Lunini orbiti in omogočilo vrnitev na Zemljo drugo,
manjše (lunarni modul), pa je služilo za pristanek na Luni in za polet z nje do plovila v
orbiti. Vsako plovilo je imelo na krovu dovolj raketnega goriva, ki ga je potrebovalo za
svojo pot (prav tam).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
6
1.5 Izbor in usposabljanje astronavtov
Zaradi nevednosti o preizkušnjah astronavtov na prvih vesoljskih misijah, je Nasa kandidate
za prvi polet izbirala med piloti za testiranje letal. Ti možje so bili iz »pravega testa«, saj so
pogumno preizkušali skrajne zmogljivosti novih ali eksperimentalnih letal. Vajeni so bili
leteti z zahtevnimi leti in reševati krizne situacije, kadar je letalo ušlo iz pod nadzora. Šele v
sredini šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil za astronavta izbran tudi znanstvenik, geolog
Harrison Schmitt. Med vsemi astronavti misij Apollo je bil edini znanstvenik, ki je letel na
zadnji misiji na Luno, Apollo 17. Harrison je s svojim znanjem sodeloval pri usposabljanju
astronavtov, sam pa se je moral naučiti tudi pilotirati reaktivno letalo, da je lahko upravljal z
lunarnim modulom (Dyer 2009).
1.6 Simulacija vesolja
Astronavti na Luni občutijo le šestino teže na Zemlji. Na poti na Luno izkusijo breztežno
stanje, po drugi strani pa se ob vzletih in pristankih zaradi velikih pospeškov počutijo
nekajkrat težje. Da bi se astronavti lahko pripravili na breztežno stanje in stanje povečane
teže, so se znanstveniki domislili simulacije vesolja (Dyer 2009).
Hoja po steni
»Bodoče astronavte so s pomočjo vrvi obesili na bok, da bi simulirali hojo po površini ob
zmanjšani gravitaciji.« (Prav tam).
Letalo za simuliranje breztežnega stanja
»Letalo, ki se je kot vlak smrti v zabaviščnem parku dvigalo in spuščalo, je simuliralo kratka
obdobja breztežnega stanja, ki pa so bila dovolj dolga, da so lahko preizkušali opremo.«
(Prav tam).
Centrifuga
»Pri visokih hitrostih vrtenja centrifuge so astronavti občutili povečano silo teže, kakršno bi
lahko bila ob vzletih in pristankih.« (Prav tam).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
7
Vznemirljiva vožnja
Napravo z raketnim pogonom, imenovano tudi »leteče posteljno ogrodje,« so astronavti
uporabili za učenje letenja z lunarnim modulom. Kar nekaj se jih je raztreščilo in na eni
izmed testnih voženj je Neil Armstrong le za las ušel smrti in se v zadnjem trenutku izstrelil
iz podivjane naprave (prav tam).
1.7 Vesoljska obleka
Obleka astronavtov je kot majhna vesoljska ladja. Sestavljena je tako, da varuje astronavta
pred nevarnostmi iz vesolja, kot so mikrometeoridi, sevanje, ekstremne temperature in
vakuum (oz. odsotnost ozračja). Mora biti dovolj robustna, da je astronavtom zagotavljala
varnost na površju Lune in hkrati dovolj gibljiva, da jim omogoča neovirano hojo,
premikanje rok in nog ter pobiranje kamnov in delo z orodji. Prve vesoljske obleke so bile
dovolj močne, da bi brez posledic prestale padce po ostrih skalah, hkrati pa ne tako težke, da
bi se astronavti v njih preveč utrudili (Dyer 2009).
Slika 1.4: Vesoljska obleka
https://www.google.si/search?hl=en&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=605&q=vesoljske+obleke&oq=vesoljske+oblek
e&gs_l=img.3...1511.4908.0.5039.16.7.0.9.9.0.251.774.2j4j1.7.0....0...1ac.1.26.img..7.9.539.LlsmDflWr6Y#hl=en&q=vesoljska+obleka&t
bm=isch&facrc=_&imgdii=dLT2Ph1yWb7HRM%3A%3BbqOY-
egrAS8eXM%3BdLT2Ph1yWb7HRM%3A&imgrc=dLT2Ph1yWb7HRM%3A%3Bf8YZm8sYBZmp3M%3Bhttp%253A%252F%252Fss
1.spletnik.si%252F4_4%252F000%252F000%252F24f%252F0ea%252FSpletna-stran-IZOLATOR-
besedila_html_6917c5dc.png%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.izolator.si%252Ftoplotna-ucinkovitost.html%3B219%3B250 (22. 1.
2014)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
8
1.8 Vaje na terenu
Usposabljanje za misijo Apollo se ni odvijalo samo v simulatorjih in laboratorijih. Za vajo
hoje, kakršna naj bi bila na površju Lune in zbiranja kamnin, so si izbrali gole puščave,
kraterje in vulkanska polja. Geologi so jih poučili o vrstah kamnin in jim razložili, kako naj
bi nastala pokrajina na Luni. Med drugim so se astronavti pripravljali tudi na preživetje v
nenaseljenih in neznanih območjih Zemlje, saj bi ob primeru pristanka na napačnem mestu
morali vzdržati več dni, preden bi jih rešili (Dyer 2009).
Luna na Zemlji
V pusti okolici jezera Cinder v Arizoni je Nasa z eksplozivom ustvarila majhne kraterje in na
ta način ustvarila površje, kot je na Luni. Tam so astronavti preizkušali obleke, orodja in
vozila, namenjene uporabi na Luni (prav tam).
1.9 Potovanje na Luno
Potovanje na Luno in nazaj je trajalo šest dni. Astronavti so bili oblečeni v vesoljska
oblačila. Na sedeže komandnega modula so bili tesno pripeti le ob vzletu in pristanku. Med
potjo so večino časa porabili za različna opravila, prehranjevanje in spanje. Komandni modul
je bil sicer zelo majhen in poln različne opreme, a zaradi breztežnostnega stanja so astronavti
lahko po njem letali in si tako poiskali kotičke tudi za razgibavanje. Na poti na Luno so
astronavti občasno prižgali majhne rakete za popravek smeri. Pripravili so lunarni modul na
pristanek in pošiljali fotografije Zemlje, ki se je vse bolj manjšala ter Lune, ki se je počasi
večala. Urnik astronavtov je bil tako zapolnjen, da so spali samo okoli pet ur na dan (Dyer
2009).
1.10 Pristanek
Prvi pristanek na Luni, ki se je zgodil v nedeljo 20. julija 1969, je bil dramatičen. Ko sta
člana posadke Apollo 11, Neil Armstrong in Buzz Aldrin, pilotirala lunarni modul Eagle
(orel) proti površju Lune, so se vključili alarmi, ki so sporočali, da je računalnik
preobremenjen. Kljub zapletom so nadzorniku v Houstonu sporočili, da lahko nadaljujeta s
pristankom. Armstrong je ugotovil, da jih avtopilot vodi proti območju velikih skal, zato je
prevzel nadzor nad plovilom in se jim izognil ter pristal 20 sekund prej, preden bi zmanjkalo
goriva. Nadzorniki misije so bili na trnih. Komunikator Charlie Duke je komentiral: »Kar
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
9
nekaj kolegov je skoraj spustilo dušo, toda zdaj smo spet zadihali.« Uspelo jim je. Za
Apollom 11 je pot na Luno ponovilo še pet misij (Dyer 2009).
1.11 Lunarni modul
Pristanek na Luni je zahteval posebno vesoljsko plovilo, narejeno samo za ta namen.
Nenavadno obliko modula so sestavljali: raketni motorji, rezervoarji za gorivo in kabina pod
pritiskom, velika za dva astronavta. Lunarni modul je imel dva dela: spodnja »pristajalna
stopnja« je imela noge, rezervoarje za gorivo in raketni motor za pristanek na Luni. Imela je
tudi opremo za raziskave in vozilo za vožnjo po površju. Druga, »vzletna stopnja« je imela
svoj raketni motor in je pristajalno stopnjo uporabila za izstrelitveno ploščad, za vrnitev
astronavtov h komandnemu in servisnemu modulu v orbiti (Dyer 2009).
Slika 1.5: Lunarni modul
https://www.google.si/search?hl=en&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=605&q=kraterji+na+luni&oq=kraterji+na+luni
&gs_l=img.3...1291.5179.0.5377.18.7.0.11.0.0.167.931.0j7.7.0....0...1ac.1.26.img..12.6.822.fqk7jfbFwlM#hl=en&q=lunarni+modul&tbm=
isch&facrc=_&imgdii=_&imgrc=_9QY90KKhNUgfM%3A%3Btt07Mv1ZCp57KM%3Bhttp%253A%252F%252Fstatic.astronomija.co.rs
%252Fnauke%252Fistorija%252Fletovi%252Fapolo11%252Flmorao82.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fstatic.astronomija.co.rs%252Fna
uke%252Fistorija%252Fgodina%252Fjul%252Fdogadjaji.htm%3B529%3B490 (22. 1. 2014)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
10
1.12 Lunarno vozilo
V zadnjih treh misijah Apollo so astronavti uporabljali lunarno vozilo, podobno puščavskim
štirikolesnikom. Astronavtom je omogočalo, da so se od lunarnega modula lahko oddaljili do
8 km. To je bilo dovolj daleč, da so obiskali zanimive kraterje in še vedno dovolj blizu, da bi
lahko pot nazaj prehodili, če bi se lunarno vozilo pokvarilo, kar pa se na srečo ni nikoli
zgodilo. Kolesa vozila so bila prekrita s kovinsko mrežo, ki je omogočala dober oprijem na
prašnem Luninem površju. Vsako kolo je imelo svoj motor, z napajanjem akumulatorja, kar
je omogočalo štirikolesni pogon in krmiljenje. Televizijska kamera in velika antena pa sta na
Zemljo pošiljala vse posnetke pokrajine (Dyer 2009).
Slika 1.6: Lunarno vozilo
https://www.google.si/search?hl=en&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=605&q=kraterji+na+luni&oq=kraterji+na+luni
&gs_l=img.3...1291.5179.0.5377.18.7.0.11.0.0.167.931.0j7.7.0....0...1ac.1.26.img..12.6.822.fqk7jfbFwlM#hl=en&q=lunarni+modul&tbm=
isch&facrc=_&imgdii=_&imgrc=teq6T0lNunX9nM%3A%3BtSnJn9TnVmT_NM%3Bhttp%253A%252F%252Fimages.24ur.com%252F
media%252Fimages%252F600xX%252FFeb2013%252F61152108.jpg%253Fd41d%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.moskisvet.com%2
52Fclanek%252Fvisoki_obrati%252Fterenci-ki-so-ostali-na-luni.html%3B600%3B410 (22. 1. 2014)
1.13 Kamnine iz Lune
Vzorci grobih kamnov in peščene prsti, ki so jih astronavti misij Apollo zbrali med svojim
obiskom na Luni, so vredni več od diamantov in zlata. V šestih misijah so prinesli nazaj več
kot 2400 vzorcev, ki skupaj tehtajo 382 kg. Veliko kamnin iz Lune je starejših od kamnin na
Zemlji – najstarejše kamnine našega planeta so stare 3, 8 milijard let, Lunine kamnine pa so
stare tudi 4, 5 milijard let, skoraj toliko kot naše Osončje. Lunino površje je ostalo
nespremenjeno milijarde let. Kamnine z Lune so tako neprecenljiv zapis našega Osončja
kmalu po njegovem nastanku (Dyer 2009).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
11
Slika 1.7: Lunine kamnine
https://www.google.si/search?hl=en&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=605&q=vesoljske+obleke&oq=vesoljske+oblek
e&gs_l=img.3...1511.4908.0.5039.16.7.0.9.9.0.251.774.2j4j1.7.0....0...1ac.1.26.img..7.9.539.LlsmDflWr6Y#hl=en&q=moon&tbm=isch&f
acrc=_&imgdii=_&imgrc=oqdw5_XSlSzvM%3A%3Bx07z6ZH86odO3M%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.dvdbeaver.com%252Ffilm2
%252FDVDReviews49%252Fmoon_bluray%252Flarge%252Flarge_moon_bluray2.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.dvdbeaver.co
m%252Ffilm2%252FDVDReviews49%252Fmoon_blu-ray.htm%3B1920%3B1080 (22. 1. 2014)
1.14 Luna jutrišnjega dne
Doslej je po površini Lune hodilo dvanajst ljudi, ki so za seboj pustili sledi: pristajalnike,
lunarna vozila, zastave in svoje stopinje. Priti na Luno je še vedno cilj mnogim
znanstvenikom in komercialnim podjetjem. Refdern pravi, da z le šestino Zemljine težnosti
bi bila Luna zelo primerna za kopanje rud in za izstrelitev v vesolje. Ker ima popolnoma
temno nebo in je brez atmosfere ter brez radijskih šumov, bi bila tudi idealna za namestitev
teleskopov. Vodo, ki so jo odkrili v skalah na polih, bi lahko uporabljali za oskrbovanje
postaj na Luni. Pravi še, da je glavna ovira, da vse to ostajajo zgolj pri zamisli, v tem hipu
visoka cena vesoljskih poletov (Redfern 1999).
Sliki 1.8 in 1.9: Zastava in odtis čevlja na Luni
https://www.google.si/search?q=stopinje+na+luni&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=UlFEUrOnKYaTtQbe9ICgAg&ved=0CAcQ_AUo
AQ&biw=1280&bih=605&dpr=1#facrc=_&imgdii=_&imgrc=In0jTL0vSiP3PM%3A%3BUGYZzte-
7NdzwM%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.delo.si%252Fassets%252Fmedia%252Fpicture%252F20090717%252Fneil_armstrong_luna.
jpg%253Frev%253D1%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.delo.si%252Fdruzba%252Fznanost%252Fnasa-izgubila-posnetke-prvega-
pristanka-na-luni.html%3B3000%3B3000 (22. 1. 2014)
https://www.google.si/search?q=stopinje+na+luni&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=UlFEUrOnKYaTtQbe9ICgAg&ved=0CAcQ_AUo
AQ&biw=1280&bih=605&dpr=1#facrc=_&imgdii=In0jTL0vSiP3PM%3A%3BJkP79YabOe9jwM%3BIn0jTL0vSiP3PM%3A&imgrc=In
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
12
0jTL0vSiP3PM%3A%3BUGYZzte-
7NdzwM%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.delo.si%252Fassets%252Fmedia%252Fpicture%252F20090717%252Fneil_armstrong_luna.
jpg%253Frev%253D1%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.delo.si%252Fdruzba%252Fznanost%252Fnasa-izgubila-posnetke-prvega-
pristanka-na-luni.html%3B3000%3B3000 (22. 1. 2014)
2 SPLOŠNI PODATKI O LUNI
»Oddaljenost od Zemlje (od središča do središča):
Največja: 406 607 km
Srednja: 384 400 km
Najmanjša: 356 410 km
Obhodni čas: 27, 321661 dneva
Vrtilni čas: 27, 321661 dneva
Sinodska perioda (obdobje med zaporednima mlajema): 29d 12h 44m 3s
Povprečna tirna hitrost: 3680 km/h
Naklon tira: 5° 9' sekund
Navidezni premer:
Največji: 33' 31''
Srednji: 31' 6''
Najmanjši: 29' 22''
Gostota (voda = 1): 3, 34
Masa (Zemlja = 1): 0,012
Prostornina (Zemlja = 1): 0,020
Ubežna hitrost: 2.38 km/s
Površinska težnost (Zemlja = 1): 0,165
Albedo: 0,07
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
13
Povprečna magnituda pri polni Luni: -12,7
Premer: 3476,6 km«
(Moore 1999)
2.1 Razvoj Lune
Precej nenavadno in zanimivo je, da imamo o geološkem razvoju Lune več podatkov kot o
razvoju Zemlje. Zaradi izredno močne erozije se je podoba Zemlje hitro spreminjala,
medtem ko na Luni do erozije že dolgo ni prišlo. Pred dvema milijardama let se je Luna
komaj kaj razlikovala od današnje, med tem ko bi bila Zemlja izpred dveh milijard let komaj
prepoznavna. Seizmometri, ki so jih na Lunini površini pustili astronavti Apolla, so večkrat
zaznali občasne šibke potrese, tako da tam gotovo še poteka šibka potresna aktivnost.
Nekateri potresi so imeli epicenter blizu skorje, opazili pa so tudi potrese, ki izvirajo iz
globoke notranjosti, skoraj s polovice razdalje do Luninega jedra. Krušič pravi, da so
ugotovili tudi, da ima Luna morda še vedno vroče jedro. Stara predstava o Luni kot mrtvi in
popolnoma hladni krogli torej ni potrjena (urednik Krušič 1983).
2.2 Sestava Lune
Luna ima podobno zgradbo kot Zemlja; skorja, plašč in jedro. Ima rahlo zgornjo plast
regolita, globoko od 1 do 20 m. Niže leži okoli 1 km debela plast zdrobljenih skal in nato
plast trdnejših kamnin do globine 25 km. Temu sledi plašč in nazadnje jedro, ki vsebuje
veliko kovin in ima v premeru verjetno okoli 1000 do 1500 km. Jedro je dovolj vroče, da je
staljeno, čeprav je osrednja temperatura mnogo nižja kot pri Zemlji (Moore 1999).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
14
Slika 2.10: Sestava Lune
https://www.google.si/search?q=composition+of+the+moon&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=ofdxUuKFDcPfswa8yICgBw&sq
i=2&ved=0CFkQsAQ&biw=1272&bih=597#facrc=_&imgdii=HPg7MxWB9wrEQM%3A%3BLwKK4hsy3JdjRM%3BHPg7MxWB9wrE
QM%3A&imgrc=HPg7MxWB9wrEQM%3A%3BXZGwautSsMy3ZM%3Bhttp%253A%252F%252Fupload.wikimedia.org%252Fwikipe
dia%252Fcommons%252Fe%252Feb%252FMoon_diagram.svg%3Bhttp%253A%252F%252Fen.wikipedia.org%252Fwiki%252FMoon%
3B2769%3B2570 (22. 1. 2014)
2.3 Spreminjanje Luninega površja
Brglez pravi, da je Luna skozi svojo zgodovino ohranjala svoje površje. Večina sprememb je
nastala v daljni preteklosti. V zadnji milijardi let, kar predstavlja približno četrtino njene
starosti, se površje ni dosti spremenilo. Opazovanja so potrdila obstoj nekaterih občasnih
pojavov npr. v kraterju Alphonsus izhajajo vulkanski plini, ki pa dokazujejo, da so pri
oblikovanju in spreminjanju površja sodelovale tudi notranje sile in ne samo padci
meteoritov.
Pravi tudi, da o površju Lune vemo danes mnogo več kot pred obdobjem vesoljskih poletov.
Vemo, da na Luni ni globokih in nevarnih razpok, ni zraka, vode, viharjev – ni vremena, ali
drugih faktorjev, ki bi tako kot na Zemlji povzročalo spreminjanje površine. Velike
temperaturne razlike med dnevom in nočjo na Luni nastajajo predvsem zaradi »dolžine
svetlega dela dneva«, ki traja tako dolgo kot 2 tedna na Zemlji; pa tudi zaradi dejstva, da na
Luni ni atmosfere, ki bi s svojimi vremenskimi pojavi blažila učinke sončnega sevanja
(Brglez 2011).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
15
2.4 Lunino površje
»Leta 1609 je Italijan Galileo Galilej postal prvi človek, ki je Luno preučeval s teleskopom.«
(Dyer 2009).
Aguilar v svoji knjigi piše, da sta na Luni dve vrsti pokrajin: s kraterji na gosto posejana
višavja in razmeroma gladka nižavja, ki ji pravimo morja oziroma »maria«, po latinski
besedi mare. Morja so se oblikovala predvsem na strani Lune, ki jo vidimo z Zemlje. Nastala
so pred štirimi milijardami let, ko so v Luno treščili asteroidi in povzročili, da je iz
notranjosti stekla lava in prekrila obsežna območja. Druga stran Lune, ki je nikoli ne vidimo
z Zemlje, ni bila pod udarom tako velikih teles ali pa je tam skorja debelejša in lava zato ni
iztekla na površje (Aguilar 2008).
Večina gora ima obliko nekakšnih krožnih lokov ali celotnih kolobarjev in lahko segajo tudi
do več tisoč metrov visoko. Ti kolobarji obdajajo okrogle ravnine z različnimi premeri, ki
lahko dosežejo 200 km in več. Večja gorovja predstavljajo obalo morij. Poimenovana so po
gorovjih na Zemlji (Alpe, Kavkaz, Apenini …). Največ jih najdemo okrog Morja deževij
(Alpe, Kavkaz, Apenini, Krpati in Jura). Drugi del pa so temna področja, ki so jih pred
izumom teleskopa šteli za morja in jih tako tudi poimenovali. Ker so vse to videli brez
kakršnih koli optičnih pripomočkov, so že v antiki menili, da so gotovo, podobno kot na
Zemlji, tudi na Luni morja in kontinenti. Ko pa je Galileo Galilei usmeril svoj teleskop proti
Luni, so ugotovili, da je njeno površje zelo razgibano in predvsem brez vodnih površin.
Brglez pravi, da čeprav niso opazili vodnih površin, so »romantična« imena morij obdržali in
tako imamo na Luni namesto pravih morij le »suha morja«. Lunina morja predstavljajo
približno 35 % površja in se razprostirajo v glavnem na vidni strani Lune (Brglez 2011).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
16
Slika 2.11: Lunino površje
https://www.google.si/search?hl=en&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=605&q=kraterji+na+luni&oq=kraterji+na+luni
&gs_l=img.3...1291.5179.0.5377.18.7.0.11.0.0.167.931.0j7.7.0....0...1ac.1.26.img..12.6.822.fqk7jfbFwlM#facrc=_&imgdii=_&imgrc=EB
Hvd-
RYLr80gM%3A%3Bedm1p9NZhjWYEM%3Bhttp%253A%252F%252Fupload.wikimedia.org%252Fwikipedia%252Fcommons%252Fd
%252Fd4%252FMoon-craters.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fsl.wikipedia.org%252Fwiki%252FLuna%3B613%3B599 (22. 1. 2014)
GOROVJA IN MORJA NA LUNI
Slika 2.12: Morja na Luni
http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_maria_on_the_Moon (23. 1. 2014)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
17
Imena morij na Luni
MORJE MRAZA (Mare Frigoris), MORJE HUMBOLDT (Mare Humboldtianum), MORJE
JASNOSTI (Mare Serenitatis), MORJE TIŠINE (Mare Tranquillitatis), MORJE KRIZ (Mare
Crisium), MORJE SMYTH (Mare Smythii), MORJE RODOVITNOSTI (Mare
Foecunditatis), MORJE NEKTARJA (Mare Nectaris), MORJE OBLAČNOSTI (Mare
Nubium), MORJE VLAŽNOSTI (Mare Humorum), MORJE SPOZNANJA (Mare
Cognitum), MORJE HLAPOV (Mare Vaporum), MORJE OTOKOV (Mare Insularum),
MORJE DEŽEVIJ (Mare Imbrium), MORJE VALOV (Mare Undarum), MORJE
RAZPENJENOSTI (Mare Spumans) OBROBNO MORJE (Mare Marginis), JUŽNO
MORJE (Mare Australe), VZHODNO MORJE (Mare Orientale), OCEAN NEVIHT
(Oceanus Pricellarum) (Brglez 2011).
Imena gorovij na Luni
ALPE (Montes Aples), KAVKAZ (Montes Caucasus), APENINI (Montes Apenninus),
KRPATI (Montes Carpatus), JURA (Montes Jura), GOROVJE HAEMUS (Montes
Haemus), GOROVJE PIRENEJI (Montes Pyrenaeus), KORDILJERI (Montes Cordillera) in
še nekaj manjših gorovij (prav tam).
Slika 2.13: Gorovja na Luni
Luna skozi teleskop, Brglez, M., 2011, Radovljica: Didakta
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
18
Pred okoli 3,8 milijarde let je bilo asteroidskega bombardiranja v glavnem konec. Odtlej je
nastalo le še nekaj kraterjev, kakršen je Kopernik (Redfern 1999). Aguilar pravi, da Luna
nima atmosfere. Nebo okrog nje je vedno črno, tudi podnevi, saj na Luni ni zraka, v katerem
bi se Sončeva svetloba lahko razpršila in ustvarila modro nebo, kakršno poznamo na Zemlji.
Po brezzračnem prostoru ne morejo potovati niti zvočni valovi, zato je Luna ovita v grobno
tišino. Zaradi ozračja Zemlje večina meteorjev zgori, preden doseže površje, na Luni pa ni
ozračja zato vse, kar pada proti njej, udari vanjo. Nobene od teh udarnih brazgotin pozneje
ne izbrišejo vremenski pojavi. Stopinje astronavtov odprave Apollo iz leta 1969 se bodo
ohranile na Luninem površju še vsaj deset milijonov let (prav tam).
V času, ko je na Luni dan, se temperatura na površju zaradi vpliva neposredne Sončeve
svetlobe dvigne precej nad vrelišče vode. V času noči pa se temperatura na Luni spusti na
150 stopinj pod ničlo (Mitton 2005).
Četudi je na Zemljinem nebu bleščeče svetla, je Luna v resnici zelo temno telo; 3470 km
velika Lunina krogla odbije samo 7 % sončeve svetlobe, ki pade nanjo (prav tam).
2.5 Vidnost Lune
Brglez pravi, da brez posebnih težav lahko ugotovimo, da Luna na nebu kaže spreminjajočo
podobo. Včasih je osvetljena v celoti, včasih le delno, včasih pa ni vidna, ker je na nebu
skupaj s Soncem. Tudi čas, ko Luno lahko opazimo na nebu se spreminja. Včasih vzide
zvečer, včasih zjutraj, včasih pa podnevi, tako da tega niti ne opazimo. Podobno kot čas
vzida se spreminja tudi »kraj« njenega vzhodišča. Luna se lahko v enem dnevu pomakne
tudi do 7 stopinj v smeri proti severu ali jugu (sprememba deklinacije). To ne pomeni da se
Luna ne vrti okrog svoje osi. Čas, v katerem se Luna enkrat zavrti okrog svoje osi je enak
času, v katerem enkrat obkroži Zemljo, zato nam kaže vedno isti obraz (Brglez 2011).
2.6 Lunine mene
Vsi lahko opazimo Lunine mene, ki so posledica kroženja Lune okoli Zemlje. Ob mlaju je
Luna med Zemljo in Soncem, zato Lunino površje, ki je obrnjeno k Zemlji, ni osvetljeno.
Nekaj dni pozneje se Luna po svoji orbiti premakne dovolj naprej, da lahko vidimo del
površja, ki je osvetljeno s Soncem. Približno dva tedna po mlaju Luna za opazovalca na
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
19
Zemlji leži na nasprotni strani kot Sonce in njen obraz je popolnoma osvetljen. Temu pojavu
pravimo polna luna (Dyer 2009).
Slika 2.14: Lunine mene
https://www.google.si/search?q=prvi+krajec&espv=2&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=lTK1U-
LCA6He7AbC24D4DA&ved=0CBsQsAQ&biw=1280&bih=685#facrc=_&imgdii=_&imgrc=V70QEmdAOrobVM%253A%3Bm8d4fVz
DvyYBXM%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.andros.si%252Fvesolje%252Fimages%252Fpolna_luna.gif%3Bhttp%253A%252F%252F
www.andros.si%252Fvesolje%252Fmesec.html%3B363%3B86 (3. 7. 2014)
Natančen čas od ene do druge polne lune je 29, 5 dneva, zato se nastop polne Lune
premakne iz meseca v mesec za dan ali dva. V dneh po ščipu Luna vzhaja zvečer vedno
pozneje, (navidezno) postaja vedno tanjša, tako da po enem tednu ostane le še polovica, to je
zadnji krajec, čez približno dva tedna pa je kot mlaj nevidna na dnevnem nebu. Nekaj dni po
Mlaju se spet pojavi v večernem mraku, sprva kot ozek srp, ki v naslednjih sedmih dneh
doseže velikost prvega krajca, čez nadaljnjih sedem dni pa je spet ščip ali polna luna.
Naraščajoča Luna je vedno osvetljena z desne, pojemajoča pa z leve. Za en obhod Zemlje
potrebuje Luna 27, 3 dni; če je danes v ozvezdju Leva, bo tam spet čez 27, 3 dni. Časovna
razlika med ponovitvijo iste Lunine mene in njeno obkrožitvijo Zemlje nastane zaradi
Zemljinega kroženja okrog Sonca. V štirih tednih se namreč Zemlja pomakne nekoliko
naprej na svoji poti okrog Sonca, tako da traja nekoliko dlje, da se ponovi enaka mena. Tako
kot Zemljo tudi Luno Sonce vedno osvetljuje z ene strani, na drugi polovici pa je noč. Glede
na zorni kot je vedno mogoče videti samo bolj ali manj velik delež osvetljene (dnevne)
polovice Lune, tako da je večinoma vidna kot srp. Samo ob ščipu, ko so Sonce, Zemlja in
Luna razvrščeni eden za drugim, gledamo celotno, od Sonca osvetljeno polovico (dnevno
stran) Lune.
Ker za en vrtljaj okoli svoje osi potrebuje Luna natanko toliko časa kot za en obhod Zemlje,
nam kaže vedno isti obraz. Govorimo o vezani rotaciji, ki je nastala zaradi medsebojnega
vplivanja plimskih sil na Luno in Zemljo. Tudi Luna sledi navidezni poti Sonca po nebu –
ekliptiki, torej potuje skozi ozvezdja zodiaka. Ker pa je Lunin tir za približno 5 stopinj
nagnjen glede na Zemljinega, je lahko Luna včasih nad, včasih pod ekliptiko. Zato tudi ne
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
20
pride pri vsakem ščipu do Luninega in ne pri vsakem mlaju do Sončevega mrka (Emmerich
2006).
Luna prvi dan po mlaju
Luna je v času mlaja na nebu skupaj s Soncem in zato nevidna našim očem. Osvetljena je
»zadnja« stran Lune, ki je za nas, ker je obrnjena stran od Zemlje, nevidna. Brglez v svoji
knjigi piše, da je zelo mlado Luno, ki je mlajša od enega dneva, sicer možno videti, vendar
izredno težko; izpolnjeni morajo biti posebni pogoji (Luna mora biti v perigeju, v Zemlji
najbližji točki; ustrezna mora biti deklinacija Lune, kraj opazovališča in zahajajočega Sonca
ter čim večja nadmorska višina, ker je na višjih legah temnejše nebo in bolj miren zrak). Če
je starost Lune med 16 in 24 ur (kar pomeni, da je bil mlaj pred 16 do 24 urami) in je Sonce
pravkar zašlo, lahko pričnemo z iskanjem in morda bomo našli komaj opazen, izredno tanek
srp Lune nizko na zahodnem nebu, ki bo zašel manj kot 1 uro kasneje. Če nam ga uspe najti,
bomo opazili, da srp ne obsega celotnega polkroga, kot bi pričakovali, ampak mnogo manj,
morda le njegovo polovico (lok okrog 90 stopinj). Opaziti »manjši možni tanek srp« Lune,
manj kot 24 ur po mlaju, je dogodek, ki ni slučajen, ampak se je treba zanj res temeljito
pripraviti. Tudi če je starost Lune večja od 24 ur, sta opazovanje in morda fotografiranje
tankega srpa posebno doživetje (Brglez 2011).
Luna sedem dni po mlaju
»Obdobje prvega krajca, ko je vidna celotna vzhodna polovica Lune. V času od mlaja je
Luna prepotovala četrtino svoje poti okrog Zemlje.« (Brglez 2011).
Slika 2.15: Prvi krajec
http://www.lunin.net/vplivlune/luninemene.php (23. 1. 2014)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
21
Luna petnajst dni po mlaju
»Ščip ali polna luna nastane med 14. in 15. dnem po mlaju. Za nekaj ur je lunin disk videti
popolnoma okrogel in nikjer ni videti nobene sence. Zaradi bleščave je vse, kar lahko
vidimo, megleno, razen morij in žarkov.« (Brglez 2011).
Slika 2.16: Polna Luna
http://www.lunin.net/vplivlune/luninemene.php (23. 1. 2014)
Luna dvaindvajset dni po mlaju
Zadnji krajec. Zahodna polovica Lune ima mnogo več »morske« površine, kot vzhodna, zato
je v zadnjem krajcu, ki ga lahko opazujemo v jutranjem času občutno manj svetla (Brglez
2011).
Slika 2.17: Zadnji krajec
http://www.lunin.net/vplivlune/luninemene.php (23. 1. 2014)
Luna osemindvajseti in devetindvajseti dan po mlaju
Osemindvajseti dan Luna počasi zaključuje svoj skoraj enomesečni ciklus. Od mlaja je že
skoraj opravila celotno pot okrog Zemlje. Devetindvajseti dan je Luna ponovno v mlaju in
vse se začenja znova (Brglez 2011).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
22
Slika 2.18: Mlaj
http://www.lunin.net/vplivlune/luninemene.php (23. 1. 2014)
2.7 Lunina noč
Brglez pravi, da podobno kot na Zemlji lahko tudi na Luni govorimo o dnevu in noči. Od
Sonca osvetljena stran ima dan, na neosvetljeni strani je noč. Ker se Luna zavrti okrog svoje
osi približno v enem mesecu oz. v štirih tednih, trajata toliko časa »Lunin dan in Lunina
noč« skupaj. Torej Lunina noč traja polovico tega časa, tj. 2 tedna ali nekoliko manj kot 15
dni. Neosvetljenih predelov Lune z Zemlje ne moremo opazovati, prav tako je ne vidimo v
času mlaja, to je »sredi Lunine noči« (Brglez 2011).
2.8 Lunin tir
Lunin tir je nagnjen proti ravnini ekliptike (ravnini Zemljinega tira okrog Sonca) za približno
pet stopinj. Zato so Sonce, Zemlja in Luna le redko na isti črti in temu primerno so redki
Lunini oziroma Sončevi mrki. Poleg tega je Lunin tir eliptičen, se torej vidno razlikuje od
krožnice. Povprečno je Luna od Zemlje oddaljena 384 400 km, lahko pa se ji približa do 356
400 km, oziroma se od nje oddalji na 406 700 km. Posledica tega je, da se navidezni Lunin
polmer spreminja za približno 10 % kar pa nima nič opraviti s tem, da se Luna v bližini
obzorja pogosto zdi posebej velika.
Emmerich in Melchert pišeta, da se Luna in Zemlja nenehno privlačita; skupno težišče pa ni
Zemljino središče ampak 1700 km pod Zemljinem površjem. Druga na drugo vplivata
predvsem s plimovanjem. Luna privlači vodo na tisti strani Zemlje, ki je obrnjena k njej,
med tem ko na hrbtni strani zaostaja. Pod tema vodnima grebenoma se Zemlja nenehno vrti
naprej, ob enem pa se tudi Luna na svoji poti nekoliko premakne. Tako traja od oseke so
oseke (ali od plime do plime) nekoliko dlje kot pol dneva, to je dva grebena plime, oziroma
12 ur 25 minut (Emmerich, Melchert, 2006).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
23
2.9 Kako pride do Luninega mrka
Vsak dober koledar sporoča, da je vsakih 29, 5 dni ščip. Takrat stoji Luna natančno nasproti
Sonca zato jo vso noč vidimo na nebu. Sonce, Zemlja in Luna pa takrat niso vedno v
natančno isti vrsti, saj bi sicer imeli Lunin mrk ob vsakem ščipu. Ker je Lunin tir glede na
Zemljinega nagnjen za dobrih pet stopinj (tri prste iztegnjene roke), potuje Luna takrat nad
ali pod Zemljino senco.
»Presečišče nebesnih tirov Sonca in Lune imenujemo vozle. V dvižnem vozlu preide Luna
ekliptiko v severno smer, v padnem pa južno. Do Luninega mrka pride samo, če je Luna
navidezno zelo blizu vozla in je obenem še ščip. Glede na navidezno oddaljenost Lune od
vozla je mrk popoln (vsa Luna potuje skozi Zemljino senco) ali delen (Luna le deloma vstopi
v senco Zemlje). Razen teh so še tako imenovani polsenčni mrki, ko Luna potuje tik mimo
Zemljine sence in vstopi samo v tisti del njene sence, ki ga še osvetljuje Sončeva svetloba
(polsenco). Ti mrki pa so tako neopazni, da jih skoraj ne zaznamo.« (Emmerich, Melchert
2006).
Slika 2.19: Popolni Lunin mrk
http://www.educa.fmf.unilj.si/izodel/sola/2003/di/cimpric/html/Soncev%20in%20Lunin%20mrk.htm (24. 1. 2014)
2.10 Kraterji
2.10.1 Nastanek kraterjev
Udarni kraterji
Lunine kraterje bi praviloma morali imenovati udarni kraterji, kar nam bo takoj povedalo več
o njihovem nastanku. Udarni krater je večja ali manjša udrtina, ki je nastala v tleh, ko je
skalna gmota iz asteroidnega pasu treščila na Luno. Material iz jame, ki je bil izvržen, je
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
24
oblikoval okrogle stene okrog roba udrtine. Hitrost pri trku je okrog 20 km/s. Zaradi te
hitrosti nastane krater, ki je mnogo večji od asteroida (približno 15-krat v premeru). Asteroid
v premeru 1 km pri trku naredi krater s premerom 15 km. Luna je bila najpogosteje
»obstreljevana« prvih 750 milijonov let svoje zgodovine, kar predstavlja približno šestino
njene starosti. Podobno je bila obstreljevana tudi Zemlja, vendar so kraterji izgubili svojo
obliko zaradi delovanja vode in zraka (deževja, vetrovi in temperaturne spremembe). Ker
Luna nima dejavnikov, ki bi lahko v obliki vremenskih posledic povzročali spremembe
površja, so kraterji obdržali svojo obliko (Brglez 2011).
Vulkanski izbruhi
Druga možnost nastanka kraterjev so bili vulkanski izbruhi. Primer takšnega nastanka so
verjetno Gruithuisen Gamma. To je visoka kupolasta tvorba na južnem robu gorovja Jura s
premerom 20 km pri dnu in s kraterjem na vrhu, premera 900 m. Lava je iz notranjosti
pridrla na površje in ustvarila struge, po katerih je odtekla. Na ta način je zalila nižje ležeča
področja, ki jih danes prepoznavamo kot temna področja na Luni. To so morja in nekateri
kraterji s temnim dnom, ki jih lahko opazujemo tudi z Zemlje. Na področja starejših
kraterjev padajo vedno znova manjši asteroidi in tako spreminjajo njihovo obliko. Nastajajo
novi manjši kraterji na pobočjih in terasastih stenah večjih in starejših kraterjev. Podobno je
tudi na z Zemlje nevidni strani. Skoraj povsod so kraterji, le morij je manj, kar dokazuje, da
je skorja debelejša in lava ni mogla prodreti na površje, da bi zalila večja področja (Brglez
2011).
2.10.2 Oblika kraterjev
Okrog 95 % kraterjev na Luni je okrogle oblike, redki pa so podolgovate oblike. Tak je
krater Schiller (180 km x 70 km), ki leži nedaleč od zelo znanega kraterja Tycho. V tem
primeru je asteroid treščil na Luno pod zelo majhnim kotom (podobno kot pristajajo letala)
in tako »izkopal« podolgovat krater (Brglez 2011).
2.10.3 Velikosti kraterjev
Kraterje delimo v 3 skupine:
- Manjši kraterji merijo v premeru do 11 km in imajo obliko skodelice. So brez
središčnega vrha in njihov premer po širini je približno 6-krat večji od globine.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
25
- Srednji kraterji merijo od 11 do 150 km v premeru. Imajo ravno dno in večinoma
središčno goro z enim ali več vrhovi. Stene lahko segajo več tisoč metrov visoko.
- Veliki kraterji merijo v premeru več kot 150 km. Ob nastanku je bilo izvrženega
ogromno materiala, ki je ustvaril enega ali več okroglih prstanov okrog kraterja
(Brglez 2011).
3 ASTRONOMSKI INŠTRUMENTI
3.1 Teleskop
»Teleskop ali astronomski daljnogled je inštrument, s katerim opazujemo oddaljena nebesna
telesa.« (Galičič 2003).
Bistvena naloga teleskopa je zbiranje svetlobe z astronomskega objekta. Ločimo teleskope
refraktorje pri katerih svetlobo zbiramo z zbiralno lečo, in reflektorje pri katerih svetlobo
zbiramo z vbočenim zrcalom. Če je površina zbiralne leče ali površina primarnega zrcala pri
reflektorskem teleskopu večja, zbere več svetlobe. Ker so astronomski objekti na nočnem
nebu navadno šibki, si želimo imeti čim večjo zbiralno površino. Galičičeva pravi, da je
zbiralna moč teleskopa sorazmerna s površino zrcala, torej s kvadratom polmera zrcala.
Trikrat večje zrcalo bo v enoti časa zbralo devetkrat več svetlobnega toka. Sliko
astronomskega objekta, ki nastane v goriščni ravnini zrcala, lahko pogledamo skozi ustrezno
lečo okular, ki ima vlogo povečevalne lupe. S tem povečamo kot, pod katerim vidimo objekt,
zato se nam le-ta zdi bližji oz. večji. Povečava teleskopa je definirana kot razmerje med
goriščnima razdaljama objektiva in okularja. Pri manjših amaterskih teleskopih, kjer
astronomske objekte pogosto gledamo neposredno skozi okular, lahko menjamo okularje ter
s tem v določenih mejah spreminjamo povečavo.
Skozi velike profesionalne teleskope astronomi pogledajo z očmi le izjemoma. Zato se pri
slednjih okularja navadno ne uporablja, pač pa je v gorišču objektiva nameščen detektor
svetlobe. Danes je to pretežno kamera CCD, ki je praktično že povsem izpodrinila svojo
prednico, fotografsko ploščo. Današnji teleskopi reflektorji imajo navadno po dve zrcali.
Primarno zrcalo zbere svetlobo z astronomskega objekta in ustvari njegovo sliko in
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
26
sekundarno zrcalo, ki dobljeno sliko objekta preslika na mesto, kamor je enostavno namestiti
detektor svetlobe (prav tam).
Slika 3.20: Prvi teleskop Slika 3.21: Teleskop
http://www.google.si/imgres?imgurl=&imgrefurl=http%3A%2F%2Ffizika.dssl.si%2FGalileo%2Findex.php%3FItemid%3D61%26id%3D
59%26option%3Dcom_content%26view%3Darticle&h=0&w=0&sz=1&tbnid=hij22xcu0961AM&tbnh=275&tbnw=183&zoom=1&docid
=PzpXIbalWDSHiM&ei=nwmmUvP-B8Lbswbz8oGYDw&ved=0CAIQsCUoAA (24. 1. 2014)
https://www.google.si/search?q=teleskop&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=B69BUuegI8S47AbG7oCgCw&sqi=2&ved=0CHw
QsAQ&biw=1280&bih=605&dpr=1#q=teleskop&tbm=isch&facrc=_&imgdii=_&imgrc=P8Wg28afucjhSM%3A%3BKe2c_d_jCW9inM
%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.teleskop-
express.de%252Fshop%252FBilder%252Fshop%252FSkywatcher%252FRefraktoren%252FBKR-
1206%252Fbkr1206az3.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.teleskop-
express.de%252Fshop%252Fproduct_info.php%252Flanguage%252Fen%252Finfo%252Fp3305_Skywatcher-Startravel-120-auf-AZ-3---
Gro-feldrefr--120-600mm.html%3B400%3B602 (24. 1. 2014)
3.2 Binokular
»Binokular (»dvogled«) je daljnogled, skozi katerega gledamo z obema očesoma hkrati.«
(Galičič 2003).
Najbolj poznan izraz zanj je verjetno lovski daljnogled. Je primer teleskopa refraktorja. Na
binokularju navadno piše nekaj takega: 8 x 50 (ali 8 x 50 mm). Številki pomenita: 8 je
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
27
povečava lečja, 50 pa premer objektiva v milimetrih. Uporabimo ga lahko kot pripomoček
pri astronomskih opazovanjih (prav tam).
Slika 3.22: Binokular
https://www.google.si/search?q=model+teleskopov&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=TrBBUpSODMLtswb3-
IHoDQ&ved=0CAcQ_AUoAQ&biw=1280&bih=605&dpr=1#q=binokular&tbm=isch&facrc=_&imgdii=_&imgrc=DzcPoViIk7XKqM%3
A%3BAfgsOHOjWb8G3M%3Bhttp%253A%252F%252Fos1.osstatic.com%252Fimages_products%252Fnikon-7216-nikon-8x40-action-
wide-angle-binoculars-1344lar.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fkohhranthianghlim.org%252Fbin%252Fbinoculars-
nikon%3B1500%3B1132 (24. 1. 2014)
4 RAZVOJ OTROKOVEGA MIŠLJENJA
4.1 Kako delujejo možgani
Do otrokovih treh let se v njegovih možganih oblikuje tisoč trilijonov (to je 1018)
povezav,
kar je dvakrat več kot jih ima odrasli. Nevroni se z drugimi celicami povežejo že pred
rojstvom in nadzorujejo dihanje in reflekse, uravnavajo pa tudi druge življenjsko pomembne
funkcije. Čeprav se različni deli možganov razvijajo z različno hitrostjo, je vrsta raziskav
pokazala, da sinapse (povezave med nevroni) najhitreje nastajajo v obdobju od rojstva do
desetega leta starosti. V tem času dendriti (podaljški živčnih celic) rastejo in tvorijo na
trilijone, 1018
sinaps. Ena celica je lahko povezana z 10 000 drugimi celicami. Teža
možganov se potroji in skoraj doseže težo odraslih možganov (Silberg 2003).
Možganske povezave se ustalijo s ponavljanjem, tiste povezave, ki se ne uporabljajo pa se
bodo verjetno prekinile. Primer: otrok, s katerim se v prvih letih življenja drugi ljudje le
redko pogovarjajo in mu ne berejo veliko, utegne v poznejšem življenju imeti težave z
jezikovnimi spretnostmi. Otrok, ki pri igri nima družbe, se bo pozneje morda teže prilagajal
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
28
okolju. Otrokovi možgani se bujno razvijajo, če dobijo povraten odziv iz okolja. Z
izkušnjami se razvijejo v organ za razmišljanje in čustvovanje (prav tam).
Silberg pravi, da so v zadnjih desetih letih znanstveniki o delovanju človeških možganov
odkrili več kot kdaj koli prej. Zaradi ugotovitve, da izkušnje v zgodnjem otroštvu odločno
vplivajo na razvoj možganov, se je spremenil odnos do otrokovih potreb.
Tri ključna spoznanja o možganih so:
- sposobnost posameznika za učenje in uspeh na vrsti področij so odvisna od medsebojnega
vpliva narave (prirojene nadarjenosti) in vzgoje (vrste vzgoje, spodbud in učenja),
- človekovim možganom zaradi njihove zgradbe in delovanja koristijo izkušnje in ustrezno
učenje v prvih letih življenja,
- učenje sicer traja ves življenjski krog, vendar so priložnosti in tveganja največja v prvih letih
po rojstvu (prav tam).
Gamm in Ehlert pišeta, da imajo povprečni možgani odraslega človeka več kot 200 milijard
živčnih celic, da je dolžina živčnih vlaken približno 5, 8 milijona kilometrov, kar je več kot
petnajstkratna razdalja med Zemljo in Luno. Pravita še, da možgani tehtajo od 1,3 do 1,6 kg
in porabijo približno 20 odstotkov celotne energije (Gamm, Ehlert 2010).
4.2 Kako možgani shranjujejo informacije
Možgani najprej vse, kar smo videli, slišali, doživeli … shranijo v kratkoročni pomnilnik,
kratkoročni spomin, na katerega se vedno znova shranjujejo nove informacije. Dejstva, ki jih
potrebujemo dolgoročno, je treba prenesti v dolgoročni spomin, ker jih lahko od tam s
pomočjo ustrezne mreže vedno prikličemo. To pa lahko storimo samo z nenehnim
ponavljanjem (prav tam).
Da lahko možgani obvladajo poplavo informacij, ki se v njih zliva vsak dan, deluje z
genialnim filtrirnim sistemom imenovan corpus callosum. Ta nevro anatomska struktura je
vlečna povezava med možganskima poloblama in prebira prispele informacije. Tu se odloča,
kaj mora kot čustveno in kreativno na desno in kaj kot logično in racionalno na levo stran.
Predvsem pa se odloča, kaj je pomembno in bo zato posebno dobro povezano, da bo po
potrebi hitro dosegljivo. Ta prečnik povezuje obe možganski polobli v celoto, ki razvije
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
29
neprekosljivo sposobnost shranjevanja, ko delujeta obe polobli sočasno, s čimer se možnosti
možganov izjemno povečajo. Ta povezava je za nas izredno pomembna, saj lahko samo z
njo normalno obvladujemo svoje življenje (prav tam).
Manj pomembne informacije pa so z razliko pomembnih, neurejene med podobno in
dozdevno nepomembnimi ali nezanimivimi nekje v globinah naših možganov. Ne glede na
to, kako pomembna je informacija, bo zaradi občutka nezainteresiranosti uvrščena med
nepomembne. Ostala bo nekje v naših možganskih vijugah, kjer je navidezno izgubljena
(prav tam).
4.3 Mišljenje
Mišljenje v najširšem pomenu vključuje široko paleto spoznavnih procesov (to so: presojanje
odločanje, sklepanje, spominjanje, predstavljanje, sanjarjenje, načrtovanje, ocenjevanje itd.).
Zmožnost misliti, sporočati misli in delovati v skladu z njimi je eden bistvenih dosežkov
ljudi. Človek ne le presoja, načrtuje ali analizira ampak se tudi sprašuje. Torej kaj je
mišljenje? V ožjem pomenu je odkrivanje novih odnosov med informacijami, ki jih
posredujejo zaznave ali pojmi. O mišljenju govorimo tedaj, ko naletimo na okoliščine, ki jih
skušamo dojeti na nov način oz. za razumevanje katerih je potrebno preoblikovanje odnosov
med informacijami. Mišljenje je lahko analitično, kjer celoto razstavimo na dele ali
sintetično, kjer dele povežemo v celoto (Kompre in drugi 2002).
Joy P. Guilford (1959) deli mišljenje na:
- divergentno, kjer se oblikuje več rešitev za dani problem,
- konvergentno, kjer je usmeritev, osredinjenje le na eno pravilno rešitev problema,
- domišljijsko, kjer je kombiniranje dejstev pod vplivom subjektivnih dejavnikov in se
ustvarjajo nove kombinacije,
- realistično mišljenje, kjer se kombinirajo stvarna dejstva (prav tam).
»Razvoj otrokovega mišljenja je zajet v otrokov realni stik s stvarmi, zunanjim svetom, v
njegovo ravnanje s predmeti in stike z ljudmi, v njegovo zaznavanje in opazovanje.« (Žlebnik
1975).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
30
Mišljenje je v našem življenju zelo pomembno. Za človeka je bolj značilno kot za vsa druga
bitja. Njegove miselne zmožnosti daleč prekašajo miselne zmožnosti drugih bitij. Z
mišljenjem rešujemo probleme in na razmišljanju temeljijo naše odločitve, tako vsakdanje
kot tudi pomembne življenjske odločitve. Mišljenje daje značilno noto, pečat človekovi
duševnosti. Brez mišljenja in razmišljanja si ne moremo predstavljati življenja, saj brez
razmišljanja ne bi mogli odgovoriti na nobeno vprašanje, ne bi mogli rešiti niti
najenostavnejših nalog niti ne bi znali o čem pripovedovati, pisati ali debatirati (Musak,
Pečjak 2001).
4.4 Različne razlage otrokovega mišljenja
Različne razlage v mišljenju med otroki in odraslimi so znane že od nekdaj. Nekateri
raziskovalci so menili, da prihaja do razlik zato, ker imajo otroci premajhno izkustvo in s
tem pomanjkanje znanja. Sicer pa pravijo, da enako razumeva pojave in uporablja enake
operacije v mišljenju kot odrasli (Toličič 1979).
Angleška raziskovalka Issacsova zatrjuje na osnovi svojih opazovanj, da se otroci glede
mišljenja in razumevanja sveta bistveno ne razlikujejo od odraslih. Razlika je le
kvantitativna in se izraža v manjšem obsegu znanja in izkušenj pri otrocih v primerjavi z
odraslimi. Švicarski psiholog Piaget pa pravi nasprotno. Po njegovih rezultatih je mišljenje
otrok bistveno drugačno kot mišljenje odraslih. Razlike so tako kvalitativne kot tudi
kvantitativne. Tako imenuje mišljenje otroka v predšolski dobi predlogično, kar pomeni, da
je bistveno drugačno od logično konkretnega in od abstraktno logičnega mišljenja (prav
tam). Glavni razlog za razlike v raziskavah so uporabljene metode. Piaget je uporabil pri
zbiranju podatkov poseben klinični pristop, to je v naprej pripravljen razgovor. Otroke je
spraševal o mnogih naravnih pojavih, tudi o tistih, s katerimi še niso imeli izkušenj.
Odgovori so bili odvisni od znanja in izkušenj otrok. Issacseva pa je pustila otrokom
možnost, da so sami izbrali objekte, na katerih je s pomočjo njihove aktivnosti prišlo do
izraza razumevanja različnih pojavov. Celotno okolje pa je bilo tako, da je spodbujalo
njihovo aktivnost v različnih smereh.
Tako ena kot druga teorija sta pomanjkljivi. Razlike med mišljenjem otrok in odraslih niso
samo kvantitativne, ne gre samo za to, da ima otrok manj izkušenj kot odrasel, temveč kaže
njegovo mišljenje specifičnosti. Te pa tudi niso take, da ne bi bilo v razvoju mišljenja
strnjene zveze (prav tam).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
31
4.5 Otrokova vprašanja
Pri predšolskih otrocih se aktivnost najprej odvija v zaznavno praktičnih oblikah. Proti
koncu tega obdobja postane intelektualna aktivnost relativno samostojna in se odvija v
raznih oblikah sklepanja. Tudi zaznavno praktična intelektualna aktivnost omogoča, da pride
otrok do nekaterih posplošitev. Otrok pri dejavnostih, ki se pogosto odvijajo v okviru igre,
nima kakšnih spoznavnih ciljev. Vendar pa mu ne glede na te dejavnosti omogoča določene
posplošitve. Drugače je v »vprašalnem obdobju«, to je po četrtem letu. Otrokova vprašanja,
ki so zelo pogosta, imajo spoznavno obeležje, so pa zelo različna. Največkrat se nanašajo na
konkretne situacije, v katerih otrok je. Prva vprašanja se v večini nanašajo na imena stvari,
otrok sprašuje, »Kaj je to?«. Druga vprašanja pa so »Zakaj?«, ki kažejo otrokov spoznavni
interes za pojasnitev pojavov (Toličič 1979).
Analize vprašanj ob koncu predšolske dobe kažejo, da se otrok ne zanima samo za stvari iz
neposrednega okolja, ampak tudi za nekatere pojave, ki jih s svojim znanjem ne more
razumeti. Primeri: kaj je zrak, kdo giblje oblake, iz česa so zvezde in mesec, kako visoko je
nebo, zakaj ženske nimajo brade itd. Na marsikatera vprašanja ne moremo odgovoriti z
dognanji fizike, kemije, astronomije, ker otroci razlag ne bi razumeli. Vendar pa je prav, da
jim skušamo odgovoriti, tako da bo razumel, zlasti če vemo, da otrok ne sprašuje zaradi tega,
da se igra, ampak je vprašanja sprožil njegov interes po spoznavanju. Tak odgovor je le
začasen, ne mislimo, da bi otroka s takimi odgovori odvračali od realnosti in stvarnih razlag
teh pojmov. Včasih je mogoče razlago tudi demonstrirati, kar je za otroka dragoceno, kajti
verbalna razlaga mu velikokrat dela težave. Pomagamo si lahko tudi s slikami. Vsekakor naj
ima otrok občutek, da se odrasli zanimajo za njegova vprašanja in so mu pripravljeni
pomagati (prav tam).
4.6 Specifičnosti otrokovega razumevanja sveta
Pri malčkih se kaže specifičnost v razumevanju sveta v tem, da še ne ločuje med
subjektivnim in objektivnim. Majhen otrok še ne dojame sebe kot nekaj, kar se razlikuje od
sveta. Šele v tretjem letu opažamo, da otrok svoj jaz razlikuje od objektivnega sveta. Tudi
kdaj kasneje še pride do zamenjave, zlasti med pojavi fizičnega sveta in psihičnimi pojavi.
Če otrok ne razlikuje med subjektivnim in objektivnim, pride do subjektiviranja
objektivnega ali obratno, objektiviranja subjektivnega (Toličič 1979).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
32
Če gre za težnjo, da otrok pojave, ki so po svoji prirodi subjektivni, obravnava kot
objektivne, govorimo o realizmu. V začetku otrok misli, da njegove misli in sanje obstajajo
nekje zunaj, izven njegove glave. Šele kasneje dojame, da se to dogaja v njegovi glavi.
Težave ima zlasti pri sanjah, ker misli da obstajajo izven njega in da jih je mogoče gledati z
očmi. Zato tudi misli, da jih ne vidi samo on ampak tudi odrasli (prav tam).
Majhen otrok v mnoge stvari vnaša sebe, svoje misli ali svoja dejanja. Zato je velikokrat zanj
neživo tudi živo. To tolmačenje, imenovano tudi animizem, pride v poštev pri pojasnjevanju
pojavov, ki so oddaljeni od njega, med tem ko pojave, ki so mu blizu in jih pozna iz svojih
izkušenj obravnavajo povsem naravno (prav tam).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
33
EMPIRIČNI DEL
5 OPREDELITEV PROBLEMA:
Luna je naravni satelit planeta Zemlje, ki me zanima. Sem mnenja, da ji dajemo premalo
pozornosti. V starih časih so se ljudje večino ravnali po Luni, tako s poljedelstvom kot
gozdarstvom, živinorejo itd. In glede na moje pomanjkljivo znanje o njej me je zanimalo, kaj
o njej vedo in mislijo predšolski otroci. In to sem šla preverit k dvema predšolskima
skupinama.
Predvsem sem se osredinila na poznavanje najosnovnejših podatke o Luni. Zanimalo me je
ali jo znajo narisati, jo poznajo v različnih oblikah in jo ločijo od drugih naravnih teles, ki jih
najdemo na nebu. Pri poznavanju oblik in površine Lune me je zanimalo ali je to poznavanje
take Lune, kot je v resnici ali tiste z obrazom, tiste, ki govori in se smeji, tako kot v risankah
in na marsikateri ilustraciji v različnih knjigah ali revijah. Dotaknila sem se tudi
najosnovnejšega vprašanja, kaj Luna sploh je. Mislim, da imamo pri tem problem tudi
odrasli, vsi vemo kje je, poznamo njen vpliv, vendar bi se verjetno marsikomu zataknilo pri
vprašanju kaj je Luna.
Spraševala sem tudi, kdaj vidimo Luno. Pričakovano je, da otroci Luno povežejo z nočjo. Ali
se bo našel kdo, ki pa jo je videl, oziroma se bo spomnil, da jo je videl tudi podnevi. Na to
sicer res nismo pozorni, ker nas učijo, da je podnevi na nebu Sonce, ponoči pa Luna. Vendar
pa velikokrat v vrtcu zasledim, ko kateri izmed otrok gleda v nebo in reče, poglejte Luno.
Pri vprašanjih kje je Luna, ko jo ne vidimo, kako velika je in kolikšna je njena oddaljenost je
pričakovano, da bodo imeli težave, zanima pa me ali se bodo odgovori nanašali na neznanje
z odgovori ne vem ali bodo otroci uporabljali primerjave ali odgovarjali s kančkom
domišljije.
Zanimalo pa me je tudi kaj mislijo da lahko najdemo na Luni in ali na njej kdo živi. Da na
Luni ni življenja je menda jasno vsem, kaj pa vplivi risank in pravljic, bodo vplivali na
odgovore? Bodo Marsovci in Vesoljci prebivalci Lune?
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
34
Cilji, ki sem si jih zastavila:
- Ugotoviti kaj otroci, stari od 5 do 6 let vedo o Luni.
- Na podlagi pridobljenih odgovorov pripraviti različne dejavnosti s katerimi lahko
otroke na zanimiv in enostaven način poučimo o Luni.
- Ugotoviti, kolikšen vpliv so dejavnosti imele na vedenje otrok o Luni.
6 HIPOTEZE:
H1: Otroci, stari 5-6 let, znajo narisati Luno, poznajo Luno v različnih oblikah in jo ločijo od
Sonca in zvezd.
H2: Otroci, stari 5-6 let, ne vedo kaj je Luna, vedo pa kje je.
H3: Otroci, stari 5-6 let, menijo, da Luno vidimo samo ponoči.
H4: Otroci, stari 5-6 let, ne vedo kje je Luna, ko je ne vidimo.
H5: Otroci, stari 5-6 let, nimajo predstave o velikosti in oddaljenosti Lune.
H6: Otroci, stari 5-6 let, ne vedo kaj bi lahko bilo na Luni.
H7: Otroci, stari 5-6 let, vedo, da na Luni ni življenja.
7 OPIS RAZISKOVALNE METODOLOGIJE
7.1 Metoda in tehnika zbiranja podatkov
Podatke sem zbirala z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 9 vprašanj odprtega tipa in eno
vprašanje zaprtega tipa. Vsak otrok je bil intervjuvan individualno, da ne bi prišlo do
ponavljanja istih odgovorov.
7.2 Vzorec
V raziskavi so sodelovali otroci dveh predšolskih skupin, 17 deklic in 18 dečkov, to je 35
otrok, starih od 5 do 6 let. Dejavnosti sem izvajala v obeh skupinah enako.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
35
7.3 Pripomočki
Za pripomočke sem uporabila anketni vprašalnik (priloga 1), razne knjige z astronomsko
vsebino, model Sonca, Lune in Zemlje, računalnik in projektor, šeleshamer za plakat in
flomastre, peskovnik z mivko in kamene za povzročitev kraterjev.
7.4 Način izvedbe
Anketo sem izvajala v januarju 2014, s 5–6 letniki. Vsakemu posamezniku sem prebrala
vprašanje, nato pa njegov odgovor zapisala. Po končanih intervjujih sem pripravila različne
dejavnosti s katerimi sem predstavila otrokom ta dokaj neznan naravni satelit planeta
Zemlje. Po končanih dejavnostih sem otroke še enkrat anketirala, z enakim vprašalnikom kot
prvič.
7.5 Obdelava podatkov
Rezultate ankete sem uredila in jih s programom Excel prikazala v tortnem in stolpčnem
grafikonu. Podobne odgovore sem umestila v iste skupine.
7.6 Predstavitev anketnega vprašalnika
1. Nariši Luno.
Tukaj sem želela preveriti kako otroci narišejo Luno. Bo to polna Luna, krajec ali kaj vmes?
Bo Luna z obrazom ali posuta s kraterji?
2. Kaj je Luna?
Luna je naravni satelit planeta Zemlje. Zanima me, kaj otroci menijo, da je Luna. Ali kdo ve
pravi odgovor, se bodo odgovori nanašali na to kaj je ali bodo posploševali in odgovarjali
bolj z opisi kakšna je.
3. Kje vidimo Luno?
Luno vidimo na nebu, v Vesolju.
Od otrok pričakujem da vedo, da je Luna na nebu, a vseeno sem se želela prepričati s tem
dokaj enostavnim vprašanjem.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
36
4. Kdaj vidimo Luno?
Luno vidimo podnevi in ponoči, odvisno od časa in kraja vzida.
Glede na to, da otroci, ko hodimo na sprehode, večkrat opazijo Luno in jo omenijo,
pričakujem, da bodo vedeli, da jo lahko vidimo tako podnevi kot ponoči.
5. Kje je Luna, ko je ne vidimo?
Luna je vedno v Vesolju, tudi, ko je ne vidimo. Vidnost pa je odvisno od vremenskih razmer
in od časa in kraja njenega vzida oziroma lege v kateri je glede na Zemljo in opazovalca.
Pri tem vprašanju me je zanimalo, kako si otroci razlagajo nevidnost Lune na nebu.
6. Kako velika je Luna?
Premer Lune je 3476,6 km.
Glede na to, da je to razmeroma velik satelit, a v daljavi videti kot majhna krogla, me je
zanimalo, kako na to gledajo otroci. Imajo kakšno predstavo o tem, bodo odgovarjali s
številkami ali opisovali z besedami.
7. Kaj lahko najdemo na Luni?
Na Luni najdemo gosto posejana višavja, kraterje in razmeroma gladka nižavja. Ker pa na
njej ni zraka, vode in drugih potrebnih pogojev, življenja na Luni ni.
Pri tem vprašanju sem predvsem želela ugotoviti, ali otroci Luno povezujejo z življenjem na
Zemlji, ali vedo, da na njej ni hiš, rastlin, gozda in življenja.
8. Ali na Luni kdo živi?
Zaradi nemogočih razmer življenja na Luni ni.
Zanimalo pa me je ali so po mnenju otrok Marsovci in Vesoljci, tako kot v risankah, tudi v
realnosti Lunini prebivalci.
9. Kako daleč je Luna?
Največja oddaljenost Lune je 406 607 km, najmanjša pa 356 410 km.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
37
Tudi pri tem vprašanju me je zanimalo, ali imajo otroci kaj predstave o oddaljenosti in ali
bodo odgovarjali s številkami ali jo opisovali z besedami.
10. Na kateri sliki je Luna?
1. 2. 3.
4. 5. 6.
Slika 7.1: Primeri iz anketnega vprašalnika, na kateri sliki je Luna
Luna je na prvi, tretji in peti sliki. Na drugi in šesti sliki je Sonce, na četrti sliki pa zvezde.
Pri tem vprašanju pa me je zanimalo otrokovo prepoznavanje Lune v različnih menah in
razlikovanje Lune od Sonca in zvezd.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
38
8 REZULTATI INTERVJUJEV PRED IZVEDBO DEJAVNOSTI
IN INTERPRETACIJA
1. NARIŠI LUNO.
Luna, Žiga, 5, 1 let Luna, Arne, 6, 1 let
Luna, Neža, 5, 9 let Luna, Tarik, 5, 4
Luna, Anja, 5. 5 let
slika 7.2:Primeri slik Lune pred dejavnostmi
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
39
2. KAJ JE LUNA?
»Ne vem.« (6 otrok)
»Tisto kar sveti ponoči.« (8 otrok)
»Okrogla je.« (4 otroci)
Drugo (17 otrok):
»Luna moon.«
»Planet.«
»Noč.«
»Luna je zgor.«
»Zemlja.«
»Kot lubenica.«
»Mesec.«
»Velika krogla.«
»Vesolje.«
»Je v vesolju.«
»Luna je velika.«
»Luna je nebo, na črko č.«
»Planet.«
»Luna sveti, kadar je večerja.«
»Je naravni satelit planeta Zemlje.«
»Nebo.«
»Luna je, ko moraš spati.«
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
40
Graf 1: odgovori na vprašanje: Kaj je Luna?
3. KJE VIDIMO LUNO?
»Na nebu.« (22 otrok)
»V vesolju.« (3 otroci)
»Na daljnogledu ali na teleskopu.« (2 otroka)
Drugo (8 otrok):
»V zraku.«
»Zgoraj.«
»Takrat, ko je nočka, tam kjer so sonce in zvezde.«
»Na stropu.«
»V luknji.«
»Na vrhu.«
»Tam zgoraj, kjer je sonce.«
»Na naši Zemlji.«
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
41
Graf 2: Odgovori na vprašanje: Kje vidimo Luno?
4. KDAJ VIDIMO LUNO?
»Ponoči.« (29 otrok)
Drugo (6 otrok):
»Takrat, ko je tema.«
»Takrat, ko se zvečeri.«
»Zdajle.«
»Takrat, ko je sončni zahod.«
»Ko je noč in gremo na sprehod.«
»Ko grem bolj pozno spat.«
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
42
Graf 3: Odgovori na vprašanje: Kdaj vidimo Luno?
5. KJE JE LUNA, KO JE NE VIDIMO?
»Za oblaki.« (13 otrok)
»Skrita.« (6 otrok)
»V vesolju.« (5 otrok)
Drugo (11 otrok):
»Za drevesom.«
»Pod soncem.«
»Spi.«
»V temi.«
»Vedno jo vidimo.«
»Ko je sonce ni Lune, ko je megla ni Lune.«
»Daleč.«
»V zraku.«
»Na zahodu.«
»Ko je ne vidimo je spodaj ali pa je prazna Luna.«
»Kadar je dan.«
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
43
Graf 4: Odgovori na vprašanje: Kje je Luna, ko je ne vidimo?
6. KAKO VELIKA JE LUNA?
»Zelo velika.« »Velika.«(12 otrok)
»Takole (otroci so pokazali z rokami).« (4 otroci)
»Majhna.« (3 otroci)
Drugo (16 otrok):
»3 metre.«
»Skoraj tako velika kot planet.«
»Ogromna.«
»Tako kot ostale Lune.«
»Kot žoga.«
»Večja od Sonca.«
»Manjša kot Zemlja«
»Kot Zemlja, samo da je malo manjša.«
»Kot Sonce.«
»Manjša od Sonca.«
»Do vrha.«
»Do oblakov.«
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
44
»100 mililitrov.«
»Ne vem.«
»Okrogla, velika kot 4 žoge.«
»Enkrat je velika, enkrat majhna.«
Graf 5: Odgovori na vprašanje: Kako velika je Luna?
7. KAKO DALEČ JE LUNA?
»Veliko.« »Precej.« (9 otrok)
»Zelo daleč.« »Daleč.« (8 otrok)
»Do oblakov.« (2 otroka)
Drugo (16 otrok):
»To je pa malo težko povedat, sam vem, ful ful daleč.«
»V vesolju je.«
»Toliko kot nebo.«
»Ful daleč, da moraš tja z raketo.«
»To je stran, moramo iti z letalom da vidimo luno, dolgo se peljemo tja.«
»Ne vem kako daleč, je stran od našega živalskega vrta.«
»Toliko, da je ne dosežemo.«
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
45
»Z raketo potujemo.«
»Daleč od neba.«
»Še bolj visoko od neba, tam kjer se začnejo zvezde.«
»Do morja in nazaj.«
»Veliko, več kot cel vrtec.«
»Zelo daleč, da ne moram povedati.«
»Veliko nazaj.«
»2 metra.«
»Do rakete.«
Graf 6: Odgovori na vprašanje: Kako daleč je Luna?
8. KAJ LAHKO NAJDEMO NA LUNI?
»Kamne, pesek.« (10 otrok)
»Zvezde« (6 otrok)
»Marsovce.« »Vesoljce.« (5 otrok)
Drugo (14 otrok):
»Mivko.«
»Planete.«
»Deklico.«
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
46
»Pikice.«
»Jest vse.«
»Majhne lunice.«
»Belo snov.«
»Majhne luknjice.«
»Luknje, pristanišče za vesoljce.«
»Nič.«
»Utrinek.«
»Krajcarje.«
»Zvezde so poleg, kaj je na Luni ne vem.«
»Raketo.«
Graf 7: odgovori na vprašanje: Kaj lahko najdemo na Luni?
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
47
9. ALI NA LUNI KDO ŽIVI?
»Ne.« (26 otrok)
»Vesoljci.« »Marsovci.« (6 otrok)
Drugo:
»Zvezda.«
»En odrasel.«
»Mesec.«
Graf 8: Odgovori na vprašanje: Ali na Luni kdo živi?
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
48
10. NA KATERI SLIKI JE LUNA?
1. 2. 3.
4. 5. 6.
»1, 3, 5« (18 otrok)
»1, 3« (5 otrok)
»5« (4 otroci)
Drugo (8 otrok):
»1, 3, 4«
»5, 2«
»1«
»3, 5«
»1, 5, 2«
»5, 2, 1, 3, 6, 4«
»1, 5«
»3«
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
49
Graf 9: Odgovori na vprašanje: Na kateri sliki je Luna?
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
50
9 ANALIZA ODGOVOROV
Pri prvi nalogi, pri risanju Lune, sem pričakovala, do bodo otroci Luno risali bolj v obliki
krajcev, a nad rezultati sem presenečena, saj sem dobila zelo veliko slik polne Lune.
Domnevala pa sem, da Luni ne bodo risali obraza, a dobila sem tudi dve sliki z očmi, nosom
in usti. V večini so otroci narisali po eno Luno, nekaj pa jih je narisalo Luno v različnih
oblikah (menah). Razlik med risbami dečkov in deklic nisem opazila.
Pri vprašanju, kaj je Luna, me ni presenetilo, da otroci ne vedo definicije. Dobila sem zelo
različne odgovore. Presenetil pa me je deček, ki mi je strokovno odgovoril, da je to naravni
satelit planeta Zemlje.
Odgovori na tretje vprašanje, kje vidimo Luno, so bili pričakovani. Večino jih je odgovorilo,
da jo vidimo na nebu.
Pri četrtem vprašanju, kdaj vidimo Luno, pa sem bila ponovno presenečena, saj mi ni niti en
otrok rekel, da jo vidimo tudi podnevi, seveda je to odvisno od njenega cikla in vremenskih
pogojev, a prepričana sem, da je vsak otrok vsaj enkrat že videl Luno podnevi.
Tudi pri petem vprašanju, kje je Luna, ko je ne vidimo, sem dobila zanimive, delno pravilne
odgovore, primerne starosti otrok. Preseneča me, da so otroci o tem podajali odgovore, kot,
da je Luna skrita, da je za oblaki, za drevesom itd, odgovora: ne vem, ki sem ga, glede na kar
težko vprašanje, pričakovala, pa nisem dobila.
Na vprašanje, kako velika je Luna, sem pričakovala odgovore, da je Luna velika, vendar je
tako odgovorila manj kot polovica otrok. Nekateri so kazali z rokami, presenetil pa me je
odgovor, da je Luna majhna. Kar je sicer logično, saj gledano z Zemlje, res ne vidimo velike
Lune. Zanimivo pa je, da je nekaj otrok dalo primerjave npr., kot žoga, kot sonce. Dva
otroka pa sta velikost poskušala izraziti celo v merskih enotah.
Na vprašanje, kako daleč je Luna, sem dobila približno polovico ponavljajočih se odgovorov
to je: veliko, precej in daleč, zelo daleč, ostali otroci pa so odgovorili drugače. To me ne
preseneča, saj je na taka vprašanja, ki jim ne morejo prikazati odgovora, težko odgovoriti.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
51
Na osmo vprašanje, kaj lahko najdemo na Luni, so nekateri otroci odgovarjali s kančkom
domišljije. Pet otrok pa je uporabilo spoznanja iz risank in knjig, da na Luni najdemo
Vesoljce ali Marsovce. Tako so odgovarjali tudi na deveto vprašanje, ali na Luni kdo živi. V
večini menijo da ne, a so se našli posamezniki, kar sem tudi pričakovala, ki trdijo, da so
prebivalci Lune Marsovci in Vesoljci.
Za zadnje, deseto vprašanje, na kateri sliki je Luna, sem izbrala šest slik. Tri so bile slike
Lune, dve Sonca, in ena slika zvezd. Polovica otrok je odgovorilo pravilno, ena četrtina
otrok je pravilno prepoznala eno ali dve sliki Lune, ostali pa so naštevali tudi slike, na
katerih Lune ni bilo. Rezultat je pod pričakovanji, saj so slike Lune res nazorne, tako da sem
pri tem vprašanju pričakovala več pravilnih odgovorov.
10 DEJAVNOSTI ZA OTROKE V VRTCU
Na podlagi odgovorov otrok sem sestavila dejavnosti, s katerimi sem želela otrokom na
enostaven in zanimiv način predstaviti Luno.
10.1 Prva dejavnost: Luna in Sonce
Cilja:
- Otrok spoznava besedo, knjigo kot vir informacij,
- izboljšati prepoznavanje slik Lune v knjigah.
Opis dejavnosti:
Otrokom preberem zgodbo Lunca in Sonček avtorice Alenke Klopčič. Pripoveduje o
pomenu Lune in Sonca za Zemljo. Skupaj jo obnovimo, nato pa jim razdelim različne knjige
s področja astronomije, z navodilom, naj poiščejo slike Lune. Knjige večkrat zamenjamo.
Analiza:
Otrokom preberem zgodbo. Skupaj smo jo obnovili, nato pa sem jim razdelila različne
knjige s področja astronomije. Otroci so z navdušenjem začeli listati. Vendar so imeli težave
z razločevanjem različnih nebesnih teles. Le peščica otrok me je poklicala k mizi takrat, ko
so res našli Luno. Večina mi je kazala še druge planete, ki so morda podobni Luni. Nekaj
otrok pa je celo dejalo, da Lune ni v knjigi, zato smo jo poiskali skupaj in si jo ogledali. Ko
sem jim zamenjala knjige, so bolj pozorno gledali slike in me res poklicali samo takrat, ko so
bili prepričani, da so našli Luno. Otrokom sem knjige pustila v vrtcu, da so si jih lahko še
ogledovali.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
52
10.2 Druga dejavnost: predstavitev Lune
Cilj:
- Otrok sprejema podatke in se uči o Luni preko multimedijskih dejavnosti.
Opis dejavnosti:
V računalniškem programu PowerPoint pripravim predstavitev Lune. Vsebina so bili splošni
podatki o Luni, življenje na Luni, velikost in oddaljenost Lune, predvsem pa različne
fotografije Lune (lunine mene, površje Lune …). Dodala sem še animacije vrtenja Lune in
spreminjanju njene oblike, ter posnetke potovanja astronavtov na Luno, ki sem jih našla na
spletu: (http://www.youtube.com/watch?v=Gem10A4yt5w&list=PLFBC5D5F51555F477,
http://www.youtube.com/watch?v=fqB2dZ1CXrs&list=PLFBC5D5F51555F477).
Analiza:
Otrokom je bilo zelo zanimivo že to, da so sprejemali informacije s pomočjo računalnika. Z
zanimanjem so spremljali predstavitev in me poslušali. Ko smo si ogledali predstavitev, so
mi otroci pripovedovali o risankah v povezavi z Luno, kako je nekdo ukradel Luno, o
zakladu iz Lune in podobno. In glede na vsebino risank, ki so mi jo opisovali, se mi ne zdi
več čudno, zakaj taki odgovori pri anketnem vprašalniku.
10.3 Tretja dejavnost: izdelava plakata o Luni
Cilj:
Otrok se uči in ozavešča svoje znanje o Luni preko vodenega risanja ter razvija lastno
ustvarjalnost.
Opis dejavnosti:
Na plakat narišem velik krog, ki naj bi predstavljal Luno. Razdelim jim flomastre in jim
podam navodila naj narišejo še druge oblike Lune, kraterje, astronavte, rakete in druge
stvari, ki jih najdemo na Zemlji, na Luni pa jih zaradi nemogočih razmer za življenje ni, zato
jih prečrtamo.
Analiza:
Ta obisk sem namenila izdelovanju plakata o Luni. Narisala sem velik krog, ki naj bi
predstavljal Luno. Otrokom sem rekla, naj mi povedo kaj več o Luni in s tem preverila ali je
njihovo znanje kaj napredovalo od anketnih vprašalnikov. Nato sem jim razdelila flomastre
in pričeli smo z risanjem. Med pogovorom sem zasledila malo zmedenosti, saj na odgovor:
»Ali na Luni kdo živi?« vsi odgovorijo ne, na vprašanje »Kaj še najdemo na Luni?« pa so mi
nekateri posamezniki odgovorili da Vesoljce. Ker jih nisem takoj popravila, so si otroci že
sami med seboj povedali, da vesoljcev ni, so pa astronavti, ki poletijo na Luno z raketo.
Občutek imam, da vedo, da ni na Luni nikogar, vendar mešajo pojma astronavt in vesoljec in
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
53
s tem, ko smo gledali posnetek potovanja na Luno mislijo, da astronavte lahko vedno
najdemo na Luni. Pri vprašanju: »Kako pridemo na Luno?« so otroci odgovorili da z raketo,
en deček pa je rekel, da lahko tudi z letalom. Razložila sem mu, da to ni mogoče, da kljub
temu, da vidimo letalo in Luno na nebu, je njuna razdalja še zelo velika. Zanimiv komentar
pa mi je bil tudi, ko je deklica rekla, da bo šla njena družina z raketo na izlet na Luno. Tu se
vidi predoperacionalna stopnja razvoja po Piagetu, kjer so otroci polni domišljije.
Slika 10.3: fotografije nastajanja plakata o Luni in končni izdelek v prvi skupini
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
54
Slika 10.4: fotografije nastajanja plakata o Luni in končni izdelek v drugi skupini
10.4 Četrta dejavnost: Nastanek Lune v peskovniku
Cilj:
- Otrok z lastno aktivnostjo spoznava nastanek kraterjev in podobo površja Lune.
Opis dejavnosti:
V peskovniku pripravim teren za povzročitev kraterjev, ki jih naredimo z otroki. Najprej jim
povem, kako so nastali. Nastali so, ko so velike skalne gmote iz asteroidnega pasu treščile v
Luno. Nato jim prikažem kako jim bomo naredili mi. Razdelim jim kamenje in vsak ga vrže
v začrtano polje in s tem naredi krater.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
55
Analiza:
Spoznavali smo model Luninega površja. Otroke sem povabila (po oddelkih) ven k
peskovniku, kjer sem prej razrahljala mivko v obliki Lune, da smo lahko skupaj naredili
kraterje. Razložila sem jim kako so kraterji nastali (zapisano pri opisu dejavnosti). Prijela
sem kamen in ga vrgla v »Luno.« S tem je nastal prvi krater. Otrokom sem razdelila kamne
in skupaj smo povzročali kraterje na naši Luni v peskovniku.
Slika 10.5: »Kraterji na Luni« v prvi skupini
Pri drugi skupini me je presenetilo, ko je deček, takoj ko smo prišli ven, pokazal v peskovnik
in rekel: »Poglejte Luno.« Vprašala sem ga, če je padla na Zemljo, pa je odgovoril da ne, da
je le oblika v peskovniku podobna Luni. Na koncu, ko smo si ob pogovoru ogledovali
»Luno« je deklica stopila nanjo. To je bil povod za pogovor, da na Luni, po podatkih
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
56
raziskovalcev Lune, lahko še danes najdemo odtise stopal astronavtov Nase, saj na Luni ni
zraka, vode in drugih dejavnikov, ki bi te sledi uničili.
Slika 10.6: »Kraterji na Luni« v drugi skupini
10.5 Peta dejavnost: predstavitev gibanja Lune in Zemlje z modelom
Cilj:
- Otrokom s pomočjo pripomočka prikazati gibanje Lune.
Opis dejavnosti:
Otrokom predstavim fizikalni pripomoček modela Lune, Zemlje in Sonca. Zatemnimo okna
in prižgemo model. Najprej jim predstavim velikostno razmerje med Luno, Soncem in
Zemljo, potem pa jim pokažem še oddaljenost med njimi. Nato jim demonstriram še Lunine
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
57
mene. Na globus Zemlje pritrdim magnet, ki je predstavljal človečka na Zemlji, ki gleda
Luno. Nato prižgem svetilko, ki predstavlja Sonce in začnem z vrtenjem Lune. Nato na Luni
spremljamo osvetljeni del, ki predstavlja Lunine mene.
Slika 10.7: Model Sonca, Lune in Zemlje.
Analiza:
Namen tega obiska je bil otrokom predstaviti fizikalni pripomoček modela Lune, Zemlje in
Sonca. S tem sem otrokom lažje razložila velikost Lune (da je manjša kot Sonce in Zemlja)
in oddaljenost Lune (da je daleč v vesolju, vendar vseeno bližje kot Sonce). Primerjave za
predšolsko obdobje se mi zdijo primernejše kot dejanska razdalja v kilometrih. Je pa
zanimivo, da sem na vprašanje kako daleč je Luna, dobila odgovore v številkah: 30 metrov,
5 m … o čemer pa mislim, da nimajo predstave oz. jim dejansko ne pomeni nič. Nato smo si
ogledali še Lunine mene. S pomočjo osvetljevanja modelov Zemlje, Sonca in Lune, smo
lahko ugotovili kdaj imamo na Zemljo noč, kdaj dan, kdaj Luno vidimo podnevi, kdaj
ponoči in kakšne oblike je.
Zatemnili smo okna in prižgali model. Otroci so z zanimanjem gledali. Po moji razlagi so me
začeli še sami spraševati, kakšna pa je Luna, če je na drugi strani Zemlje, deček pa me je
celo vprašal kako zgleda Lunin mrk. Nad vprašanjem sem bila presenečena, a s pomočjo
modela sem njemu in tudi ostalim lahko pokazala, v kakšnem položaju so Sonce, Luna in
Zemlja, da pride do mrka.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
58
Slika 10.8: Ponazoritev Luninih men s pomočjo modela
10.6 Šesta dejavnost: Pregled novih spoznanj o Luni
Cilja:
- Otrok preko multimedijskih dejavnosti sprejema podatke in se uči,
- otrok ponavlja znano.
Opis dejavnosti:
Ponovno naredim predstavitev v PowerPointu. Vsebina je sestavljena iz slikovnih podatkov
o Luni in iz slik naših predhodnih srečanj. Tako indirektno ponovimo vse, kar smo se
naučili.
Analiza:
Otroci so si z zanimanjem ogledali predstavitev. Ob prepoznavanju svojih slik, so se
spomnili, kaj vse smo delali. Na koncu so si zaželeli še film o Luni. Tega sem jim predvajala
že pri prvi PowerPoint predstavitvi, zato ga tokrat nisem nameravala predvajati. Ker so
pokazali veliko zanimanje, sem jim ga ponovno predvajala. Med gledanjem sem jih pozorno
spremljala in poslušala njihove komentarje: »Poglej vesoljce« a hitro so se popravili: »Ne,
to so astronavti.« »Poglej kako hodijo astronavti,« in »poglej to pokrajino, ničesar ni«…
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
59
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
60
Slika 10.9: ogled PowerPoint predstavitve.
Moj prvi vtis je bil, da so otroci vedeli o Luni veliko več, kot pri prvem obisku, vendar je
bilo to skupinsko odgovarjanje. Natančneje sem uspešnost predstavitve tega zanimivega
naravnega satelita in ob tem pridobljenega znanja otrok preverila z anketnim vprašalnikom.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
61
11 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ANKETNIH
VPRAŠALNIKOV PO IZVEDENIH DEJAVNOSTIH:
1. NARIŠI LUNO.
Risba pred Risba po
Žiga, 5,1 let
Pred izvajanjem dejavnosti je Žiga narisal okroglo Luno in jo pobarval v celoti. Po izvajanju
dejavnosti pa je narisal dve Luni, eno v obliki polne Lune in eno v obliki krajca, ki ju je
pobarval v celoti, zraven pa je narisal še Zemljo in Sonce, s katerim nakazuje, da sta večja
kot Luna.
Risba pred Risba po
Arne, 6, 1 let
Pred izvajanjem dejavnosti je Arne narisal Luno s kraterji, ki so v kot nekakšne črtice
prepletene po njej. Po izvajanju dejavnosti pa je Luno v celoti pokril s krogci, ki
predstavljajo kamnito površje oz. kraterje. Na njej je narisal tudi astronavta, poleg nje pa še
nekaj drugih oblik Lune in rakete, s katerimi je možen dostop do Lune.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
62
Risba pred Risba po
Neža, 5, 9 let
Pred izvajanjem dejavnosti je Neža narisala okroglo Luno z veselim in žalostnim obrazom.
Po izvajanju dejavnosti pa je viden njen napredek, saj je narisala polno Luno z različno
velikimi krogci, ki predstavljajo kamnito površje oz. kraterje.
Risba pred
Risba po
Anja, 5, 15 let
Anja je pred izvajanjem dejavnosti narisala več Lun v različnih oblikah. Po izvajanju dejavnosti
pa je narisala večjo Luno z astronavti, ki imajo na glavi čelado, in rakete, zraven pa je narisala še
enkrat Lune v različnih oblikah.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
63
Risba pred Risba po
Tarik, 5, 4 let
Tarik je tako pred kot tudi po izvajanju dejavnosti narisal polno Luno s krogci, ki
predstavljajo kamnito površje oz. kraterje.
Slika 11.10: Risbe otrok pred in po dejavnostih
2. KAJ JE LUNA?
- »Naravni satelit planeta Zemlje.« (21 otrok)
- »Ponoči sveti« (4 otroci)
- »Planet.« (3 otroci)
Drugo (7 otrok):
- »Ena taka, ki se spremeni v zvezde.«
- »Ki jo vidimo po Zemlji.«
- »Zvezda.«
- »Vidijo jo Astronavti.«
- »V vesolju.«
- »Pol Lune«
- »Tisto, ki je tako pa tako.«
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
64
Graf 10: odgovori na vprašanje: Kaj je Luna?
Pred izvajanjem dejavnosti je 17 % otrok na vprašanje kaj je Luna, odgovorilo z ne vem,
23 % da sije, sveti ponoči, 11 % da je Luna okroglo, in 49 % otrok je odgovorilo različno
(kategorija drugo).
Po izvajanju dejavnosti pa je 60 % otrok pravilno odgovorilo, da je to naravni satelit planeta
Zemlje, 11 % da sije, sveti ponoči, 9 % da je planet in 20 % otrok je odgovorilo različno
(kategorija drugo).
3. KJE VIDIMO LUNO?
- »Na nebu.« (25 otrok)
- »V vesolju.« (5 otrok)
- »Gor.« (3 otroci)
Drugo (2 otroka):
- »Tam, kjer so Marsovci.«
- »Na Zemlji.«
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
65
Graf 11: Odgovori na vprašanje: Kje vidimo Luno?
Pred izvajanjem dejavnosti je na vprašanje kje vidimo Luno, 58 % otrok odgovorilo, da jo
vidimo na nebu, 8 % da je v Vesolju, 6 % na daljnogledu in 28 % otrok je odgovorilo
različno (kategorija drugo).
Po izvajanju dejavnosti pa je 71% otrok odgovorilo, da jo vidimo na nebu, 14 % da jo
vidimo v Vesolju, 9 % da jo vidimo gor in 6 % otrok je odgovorilo različno (kategorija
drugo).
4. KDAJ VIDIMO LUNO?
- »Podnevi in ponoči.« (24 otrok)
- »Ponoči.« (9 otrok)
Drugo (2 otroka):
- »Zdajle.«
- »Če pogledamo na daljnogled.«
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
66
Graf 12: Odgovori na vprašanje: Kdaj vidimo Luno?
Pred izvajanjem dejavnosti je bilo na vprašanje kdaj vidimo Luno, 86 % otrok menja, da jo
vidimo samo ponoči in 14 % otrok je odgovorilo različno (kategorija drugo).
Po izvajanju dejavnosti pa je 26 % otrok še vedno menilo, da jo vidimo samo ponoči, 68 %
otrok je odgovorilo, da jo vidimo podnevi in ponoči in 6 % otrok je odgovorilo različno
(kategorija drugo).
5. KJE JE LUNA, KO JE NE VIDIMO?
- »V vesolju.« (13 otrok)
- »Skrita.« (7 otrok)
- »Za oblaki.« (7 otrok)
Drugo (8 otrok)
- »Kroži okoli Zemlje.«
- »Na sončnem zahodu.«
- »Na zahodu.«
- »Ko je dan, gre Luna dol in posije sonce.«
- »Na drugi strani Zemlje.«
- »Spi.«
- »Je nekje drugje.«
- »Ne vem.«
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
67
Graf 13: Odgovori na vprašanje: Kje je Luna, ko je ne vidimo?
Na vprašanje, kje je Luna, ko je ne vidimo, je pred izvajanjem dejavnosti 37 % otrok
odgovorilo, da je za oblaki, 17 % da je skrita, 14 % da je v Vesolju, in 32 % otrok je
odgovorilo različno (kategorija drugo).
Po izvedeni dejavnosti pa je 20 % otrok odgovorilo, da je za oblaki, 20 % da je skrita, 37 %
da je v Vesolju in 23% otrok je odgovorilo različno (kategorija drugo).
6. KAKO VELIKA JE LUNA?
- »Manjša kot Sonce in Zemlja.« (17 otrok)
- »Velika.« (9 otrok)
- »Majhna« (5 otrok)
Drugo (4 otroci):
- »Večja od mojega očka, je zelo velika.«
- »Včasih je taka majhna, včasih pa večja.«
- »20 metrov.«
- »Večja kot Zemlja.«
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
68
Graf 14: Odgovori na vprašanje: Kako velika je Luna?
Pred izvajanjem dejavnosti je na vprašanje kako velika je Luna, 29 % otrok odgovorilo, da je
zelo velika ali velika, 11 % otrok je velikost prikazalo z rokami, 6 % jih je odgovorilo, da je
majhna, 54 % otrok pa je odgovorilo različno (kategorija drugo).
Po izvedbi dejavnosti pa je 26 % otrok odgovorilo da je Luna zelo velika, velika, 14 % da je
majhna, 49 % jih je odgovorilo da je manjša kot Sonce in Zemlja in 11 % jih je odgovorilo
različno (kategorija drugo).
7. KAJ LAHKO NAJDEMO NA LUNI?
- »Kraterje.« (17 otrok)
- »Nič.« (6 otroci)
- »Astronavte.« (5 otroci)
Drugo (7 otrok):
- »Luknje.«
- »Zvezde.«
- »Meteorje.«
- »Morja.«
- »Luknje kamnov, ki so padali na Luno, ko se je debelila.«
- »Saturne.«
- »Zemljo.«
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
69
Graf 15: Odgovori na vprašanje: Kaj lahko najdemo na Luni?
Pred izvajanjem dejavnosti je na vprašanje kaj lahko najdemo na Luni 29 % otrok
odgovorilo da kamne in pesek, 17 % jih je reklo da zvezde, 14 % da Marsovce ali Vesoljce
in 40 % otrok je odgovorilo različno (kategorija drugo).
Po izvajanju dejavnosti pa je 49 % otrok odgovorilo, da najdemo kraterje, 17 % je mnenja,
da ne najdemo nič, 14 % astronavte in 20 % otrok je podalo različne odgovore (kategorija
drugo).
8. ALI NA LUNI KDO ŽIVI?
- »Ne.« (30 otrok)
- »Astronavti« (4 otroci)
Drugo (1 otrok):
- »Ne samo Astronavti pridejo lahko gor.«
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
70
Graf 16: odgovori na vprašanje: Ali na Luni kdo živi?
Na vprašanje ali na Luni kdo živi je že pred izvajanjem dejavnosti 74 % otrok odgovorilo da
ne, 17 % je odgovorilo da so prebivalci Vesoljci ali Marsovci, in 9 % otrok je odgovorilo
različno (kategorija drugo).
Po izvajanju dejavnosti pa jih je 86 % odgovorilo z ne, 11 % da so prebivalci astronavti in 3
% otrok so odgovorili različno (kategorija drugo).
9. KAKO DALEČ JE LUNA?
- »Daleč.« (14 otrok)
- »Daleč od Sonca.« (7 otrok)
- »Ne vem.« (6 otrok)
Drugo (8 otrok):
- »Bližje od Sonca.«
- »Do Vesolja.«
- »Do tja gor.«
- »Daleč od planeta Zemlje.«
- »90 metrov.«
- »Toliko kot nebo.«
- »Sto tisoč kilometrov.«
- »Zelo veliko metrov.«
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
71
Graf 17: Odgovori na vprašanje Kako daleč je Luna?
Na vprašanje kako daleč je Luna je pred izvajanjem dejavnosti 26 % otrok odgovorilo z
veliko ali precej, 23 % z zelo daleč ali daleč, 5 % do oblakov in 46 % otrok je odgovorilo
različno (kategorija drugo).
Po izvajanju dejavnosti je 45 % otrok odgovorilo z zelo daleč ali daleč, 18 % da je daleč od
Sonca, 16 % z odgovorom ne vem in 21 % otrok je odgovorilo različno (kategorija drugo).
10. NA KATERI SLIKI JE LUNA?
1. 2. 3.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
72
4. 5. 6.
- »1, 3, 5.« (29 otrok)
- »1, 2, 3, 5.« (3 otroci)
Drugo (3 otroci):
- »1, 3.«
- »5.«
- »3, 5.«
Graf 18: Odgovori na vprašanje: Na kateri sliki je Luna?
Pred izvajanjem dejavnosti je 52 % otrok odgovorilo, da je Luna na 1, 3 in 5 sliki, 14 % da je
na 1 in 3 sliki 11 % da je samo na 5 sliki in 23 % otrok je odgovorilo različno (kategorija
drugo).
Po izvajanju dejavnosti je 83 % otrok odgovorilo, da je Luna na 1, 3 in 5 sliki, 8% da je na 1,
2, 3 in 5 sliki in 9 % otrok je odgovorilo različno (kategorija drugo).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
73
12 ANALIZA ODGOVOROV:
Pri večini vprašanj sem dobila večji del pravilnih kot nepravilnih odgovorov. To so odgovori
na vprašanja, s katerimi so se otroci srečali posredno, bodisi s poizkusi, bodisi preko
PowerPoint predstavitve ali z listanjem knjig. Pri prvem vprašanju sem se sicer bala, da bo
večina otrok narisala tako Luno, kot smo jo narisali na plakat. A sta tako narisala le dva
otroka. Nekaj pa jih je narisalo Luno skupaj z zvezdami, s Soncem in z Zemljo. Ostali pa so
v večini risali polno Luno z veliko kraterji.
Pri vprašanjih, ki sta težji za razlago in za razumevanje so imeli otroci večje težave pri
odgovarjanju. To sta vprašanji: »Kje je Luna, ko je ne vidimo?« in »Kako daleč je Luna?«
Predvidevam, da o tem otroci nimajo dovolj razvitih predstav. Sama sem jim sicer podala
podatke, da je Luna daleč v Vesolju vendar vseeno bližje kot Sonce in da je Luna, ko je ne
vidimo, na drugi strani Zemlje. Zanimivo je razmišljanje otrok, da je Luna, ko je ne vidimo
skrita, za oblaki in podobno. Kar je včasih res. Če nam vremenske razmere ne dopuščajo
pogleda v jasno nebo, Lune, tudi ko je na nebu, ne vidimo.
13 REALIZACIJA HIPOTEZ PRI PREDTESTU
H1: Otroci, stari 5-6 let, znajo narisati Luno, poznajo Luno v različnih oblikah in jo
ločijo od Sonca in zvezd.
Hipoteza je potrjena. Vsi otroci znajo narisati Luno. 66 % jih je narisalo v obliki polne Lune.
Presenetili sta me dve risbi otrok, ki sta Luni narisala obraz. Preko naloge, da naj v knjigi
poiščejo Luno sem ugotovila, da jo otroci prepoznajo v različnih oblih. 77 % otrok jo loči od
Sonca in zvezd.
H2: Otroci, stari 5-6 let, ne vedo kaj je Luna, vedo pa kje je.
Hipoteza je potrjena. Otroci niso vedeli kaj je Luna, le en deček mi je povedal definicijo. 89
% otrok ve, da je Luna nekje zgoraj.
H3: Otroci, stari 5-6 let, menijo, da Luno vidimo samo ponoči.
Hipoteza je potrjena. 86 % otrok mi je na to vprašanje odgovorili, da vidimo Luno ponoči.
H4: Otroci, stari 5-6 let, ne vedo kje je Luna, ko je ne vidimo.
Hipoteza je potrjena. 37 % otrok je reklo, da je za oblaki, 17 %, da je skrita in 32 % otrok je
podalo različne, nepravilne odgovore.
H5: Otroci, stari 5-6 let, nimajo predstave o velikosti in oddaljenosti Lune.
Hipoteza je potrjena. 66 % otrok meni, da je Luna majhna, ali so pokazali z rokami, nekateri
so poizkušali odgovarjati z merskimi enotami vendar neuspešno. 34 % otrok pa je reklo, da
je Luna zelo velika ali velika.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
74
H6: Otroci, stari 5-6 let, ne vedo kaj bi lahko bilo na Luni.
Hipoteza je zavrnjena. Pričakovala sem več odgovorov ne vem, vendar je 69 % otrok
odgovarjala pravilno, da na Luni najdemo kamne, pesek, mivko, luknjice… 14 % jih je
mnenja, da so na Luni Marsovci in Vesoljci. 17 % otrok pa Luno povezuje z nebom in so
prepričani, da so na njej tudi zvezde.
H7: Otroci, stari 5-6 let, vedo, da na Luni ni življenja.
Hipoteza potrjena. 74 % otrok ve, da na Luni ni življenja.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
75
14 ZAKLJUČEK
V diplomski nalogi sem pisala o Luni, njenem nastanku, površju, njeni zgodovini, o vseh
poizkusih odhoda na Luno ter prvem pristanku na njej.
V vrtcu Mehurčki v Komendi pri predšolskih otrocih sem preverila njihovo znanje o Luni.
Od otrok sem s prvim anketnim vprašalnikom dobila odgovore in na podlagi tega ugotovila,
da je znanje nekaterih dokaj osnovno, nekaterih pa zelo pomanjkljivo, saj Luno obravnavajo
s kančkom domišljije. To se je predvsem pokazalo pri vprašanjih, kje je Luna, ko je ne
vidimo, ko je večina otrok pomislila samo na to, da je nekje skrita bodisi za oblaki, za
drevesom itd. Tudi pri vprašanjih kaj lahko najdemo na Luni, kako daleč je in kako je velika
sem dobila veliko različnih odgovorov, ki nakazujejo, da so otroci morda že slišali kaj o tem,
vendar ne natančno ali pa temu niso namenili dovolj pozornosti.
Po anketnih vprašalnikih sem jim prave podatke o Luni predstavila na način, primeren
njihovi starosti. Dejavnosti so vključevale pregled virov na spletu in v literaturi, z uporabo
modela in z lastno aktivnostjo. Otroci so podatke hitro sprejemali in si jih v večini tudi
zapomnili.
Po primerjavi odgovorov na anketni vprašalnik pred in po dejavnostih sem mnenja, da sem
otrokom uspešno predstavila Luno in da je moj cilj diplomske naloge dosežen. Otroci so
med aktivnostmi dobili boljšo predstavo in več znanja o Luni in njenem površju. Poleg tega
pa sem se tudi sama veliko naučila o zgodovini potovanja na Luno in o samem Luninem
nastanku in površju. Večkrat sem pomislila na to, kako bi se sama odpravila na Luno,
raziskala njeno površje, poiskala stopinje čevljev predhodnikov in tako ugotovila ali držijo
vse zapisane besede v različnih literaturah. Pojavilo pa se mi je tudi vprašanje, zakaj se zdaj
ne najde nihče, ki bi odletel na Luno.
Zanimivo je bilo, da so mi otroci, vsakič, ko so me srečali hiteli pripovedovati kje in kdaj so
videli Luno, ena od deklic pa mi je celo večkrat prinesla kakšno fotografijo Lune iz Cicibana
ali pa lastno risbo Lune.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
76
LITERATURA:
- Aguilar, D., Planeti, zvezde in galaksije, 2008, Ljubljana: založba Rokus Klett
- Bakich M. E., The cambridge encyclopedia of amateur astronomy, 2003, Cambridge
University Press
- Brglez, M., Luna skozi teleskop, 2011, Radovljica: Didakta
- Dyer, A., Misija na Luno, 2009, Ljubljana: Tehniška založba Slovenije
- Emmerich, M., Melchert, S., Astronomija, 2006, Kranj
- Galičič, M., Nebo, premazano z zvezdami, 2003, Tržič: Učila International
- Gamm, R., Ehlert, A., Izurite svoje možgane, 2010, Tržič: Učila International
- Kompare, A. in drugi, Psihologija Spoznanja in dileme, 2002, Ljubljana: DZS
- Mitton, J., Mitton, S., Astronomija, 2005, Radovljica: Didakta
- Moore, P., Atlas vesolja, 1999, Ljubljana: založba Mladinska knjiga
- Redfern, M., Najlepša knjiga o vesolju, 1999, Tržič: Učila
- Silberg, J., Miselni razvoj dojenčka in malčka, 2003, Tržič: Učila intetnational
- Stott, C., Najlepša knjiga o astronomiji, 2003, Tržič: Učila International
- Toličič, I., Otroška psihologija, 1979, Ljubljana, Mladinska knjiga
- Žlebnik, L., Psihologija otroka in mladostnika, 1975 Ljubljana: Državna založba
Slovenije
Viri slik:
Slika 1.1:
https://www.google.si/search?q=ranger&bav=on.2,or.r_qf.&bvm=bv.51495398,d.Yms,pv.xj
s.s.en_US.M4-36_38X9A.O&biw=1280&bih=605&um=1&ie=UTF-
8&hl=en&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=zWwjUpS0LYfVswbm3YGwDA#hl=
en&q=ranger+moon&tbm=isch&um=1&facrc=_&imgdii=yYGNnkrpXUVSsM%3A%3BJO
JyhGpXwJv9qM%3ByYGNnkrpXUVSsM%3A&imgrc=yYGNnkrpXUVSsM%3A%3BP0I
ucQGj2NrJSM%3Bhttp%253A%252F%252Fmars.jpl.nasa.gov%252Fmsp98%252Fmsss%2
52Fmardi_hardware%252Fhistory%252Franger%252Franger.gif%3Bhttp%253A%252F%2
52Fmars.jpl.nasa.gov%252Fmsp98%252Fmsss%252Fmardi_hardware%252Fhistory%252Fr
anger%252F%3B451%3B518
Slika 1.2:
https://www.google.si/search?um=1&hl=en&tbm=isch&sa=1&q=orbiter+moon&oq=orbiter
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
77
+moon&gs_l=img.3..0i5j0i24l5.131808.133311.2.134274.7.7.0.0.0.0.140.793.1j6.7.0....0...1
c.1.26.img..3.4.413.dvLer2Jq3yo&bav=on.2,or.r_qf.&bvm=bv.51495398%2Cd.Yms%2Cpv.
xjs.s.en_US.M4-
36_38X9A.O&biw=1280&bih=605&ech=1&psi=02wjUpGaGMqttAaJ4oDgDg.137805333
3925.5&emsg=NCSR&noj=1&ei=fG0jUt-
VJNDZsgb514CICQ#facrc=_&imgdii=_&imgrc=WHCWevJLsimPaM%3A%3Bsf2rbnvipv
bGhM%3Bhttp%253A%252F%252Fnssdc.gsfc.nasa.gov%252Fimage%252Fspacecraft%25
2Flunar_orbiter.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fnssdc.gsfc.nasa.gov%252Fplanetary%252
Flunar%252Flunarorb.html%3B1024%3B594
Slika 1.3:
https://www.google.si/search?um=1&hl=en&biw=1280&bih=605&noj=1&tbm=isch&sa=1
&q=surveyor+moon&oq=surveyor+moon&gs_l=img.3..0j0i24l2.108596.111208.0.112331.8
.8.0.0.0.0.153.1068.0j8.8.0....0...1c.1.26.img..4.4.548.w8doIPL74hw#facrc=_&imgdii=_&im
grc=Wu586yZbIDIhbM%3A%3BEuRt8X2IiCqLtM%3Bhttp%253A%252F%252Fi.space.c
om%252Fimages%252Fi%252F000%252F009%252F358%252Fi02%252Fapollo12-moon-
surveyor-3-
lander.jpg%253F1304336490%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.space.com%252F11536-
moon-microbe-mystery-solved-apollo-12.html%3B575%3B575
Slika 1.4:
https://www.google.si/search?hl=en&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=6
05&q=vesoljske+obleke&oq=vesoljske+obleke&gs_l=img.3...1511.4908.0.5039.16.7.0.9.9.
0.251.774.2j4j1.7.0....0...1ac.1.26.img..7.9.539.LlsmDflWr6Y#hl=en&q=vesoljska+obleka&
tbm=isch&facrc=_&imgdii=dLT2Ph1yWb7HRM%3A%3BbqOY-
egrAS8eXM%3BdLT2Ph1yWb7HRM%3A&imgrc=dLT2Ph1yWb7HRM%3A%3Bf8YZm
8sYBZmp3M%3Bhttp%253A%252F%252Fss1.spletnik.si%252F4_4%252F000%252F000
%252F24f%252F0ea%252FSpletna-stran-IZOLATOR-
besedila_html_6917c5dc.png%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.izolator.si%252Ftoplotna-
ucinkovitost.html%3B219%3B250
Slika 1.5:
https://www.google.si/search?hl=en&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=6
05&q=kraterji+na+luni&oq=kraterji+na+luni&gs_l=img.3...1291.5179.0.5377.18.7.0.11.0.0.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
78
167.931.0j7.7.0....0...1ac.1.26.img..12.6.822.fqk7jfbFwlM#hl=en&q=lunarni+modul&tbm=i
sch&facrc=_&imgdii=_&imgrc=_9QY90KKhNUgfM%3A%3Btt07Mv1ZCp57KM%3Bhttp
%253A%252F%252Fstatic.astronomija.co.rs%252Fnauke%252Fistorija%252Fletovi%252F
apolo11%252Flmorao82.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fstatic.astronomija.co.rs%252Fna
uke%252Fistorija%252Fgodina%252Fjul%252Fdogadjaji.htm%3B529%3B490
Slika 1.6:
https://www.google.si/search?hl=en&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=6
05&q=kraterji+na+luni&oq=kraterji+na+luni&gs_l=img.3...1291.5179.0.5377.18.7.0.11.0.0.
167.931.0j7.7.0....0...1ac.1.26.img..12.6.822.fqk7jfbFwlM#hl=en&q=lunarni+modul&tbm=i
sch&facrc=_&imgdii=_&imgrc=teq6T0lNunX9nM%3A%3BtSnJn9TnVmT_NM%3Bhttp%
253A%252F%252Fimages.24ur.com%252Fmedia%252Fimages%252F600xX%252FFeb20
13%252F61152108.jpg%253Fd41d%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.moskisvet.com%25
2Fclanek%252Fvisoki_obrati%252Fterenci-ki-so-ostali-na-luni.html%3B600%3B410
Slika 1.7:
https://www.google.si/search?hl=en&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=6
05&q=vesoljske+obleke&oq=vesoljske+obleke&gs_l=img.3...1511.4908.0.5039.16.7.0.9.9.
0.251.774.2j4j1.7.0....0...1ac.1.26.img..7.9.539.LlsmDflWr6Y#hl=en&q=moon&tbm=isch&
facrc=_&imgdii=_&imgrc=oqdw5_XSlS-
zvM%3A%3Bx07z6ZH86odO3M%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.dvdbeaver.com%252
Ffilm2%252FDVDReviews49%252Fmoon_blu-ray%252Flarge%252Flarge_moon_blu-
ray2.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.dvdbeaver.com%252Ffilm2%252FDVDRevie
ws49%252Fmoon_blu-ray.htm%3B1920%3B1080
Slika 1.8:
https://www.google.si/search?q=stopinje+na+luni&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=UlF
EUrOnKYaTtQbe9ICgAg&ved=0CAcQ_AUoAQ&biw=1280&bih=605&dpr=1#facrc=_&i
mgdii=_&imgrc=In0jTL0vSiP3PM%3A%3BUGYZzte-
7NdzwM%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.delo.si%252Fassets%252Fmedia%252Fpictur
e%252F20090717%252Fneil_armstrong_luna.jpg%253Frev%253D1%3Bhttp%253A%252F
%252Fwww.delo.si%252Fdruzba%252Fznanost%252Fnasa-izgubila-posnetke-prvega-
pristanka-na-luni.html%3B3000%3B3000
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
79
Slika 1.9:
https://www.google.si/search?q=stopinje+na+luni&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=UlF
EUrOnKYaTtQbe9ICgAg&ved=0CAcQ_AUoAQ&biw=1280&bih=605&dpr=1#facrc=_&i
mgdii=In0jTL0vSiP3PM%3A%3BJkP79YabOe9jwM%3BIn0jTL0vSiP3PM%3A&imgrc=I
n0jTL0vSiP3PM%3A%3BUGYZzte-
7NdzwM%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.delo.si%252Fassets%252Fmedia%252Fpictur
e%252F20090717%252Fneil_armstrong_luna.jpg%253Frev%253D1%3Bhttp%253A%252F
%252Fwww.delo.si%252Fdruzba%252Fznanost%252Fnasa-izgubila-posnetke-prvega-
pristanka-na-luni.html%3B3000%3B3000
slika 2.10:
https://www.google.si/search?q=composition+of+the+moon&tbm=isch&tbo=u&source=uni
v&sa=X&ei=ofdxUuKFDcPfswa8yICgBw&sqi=2&ved=0CFkQsAQ&biw=1272&bih=597
#facrc=_&imgdii=HPg7MxWB9wrEQM%3A%3BLwKK4hsy3JdjRM%3BHPg7MxWB9w
rEQM%3A&imgrc=HPg7MxWB9wrEQM%3A%3BXZGwautSsMy3ZM%3Bhttp%253A%
252F%252Fupload.wikimedia.org%252Fwikipedia%252Fcommons%252Fe%252Feb%252
FMoon_diagram.svg%3Bhttp%253A%252F%252Fen.wikipedia.org%252Fwiki%252FMoo
n%3B2769%3B2570
Slika 2.11:
https://www.google.si/search?hl=en&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=6
05&q=kraterji+na+luni&oq=kraterji+na+luni&gs_l=img.3...1291.5179.0.5377.18.7.0.11.0.0.
167.931.0j7.7.0....0...1ac.1.26.img..12.6.822.fqk7jfbFwlM#facrc=_&imgdii=_&imgrc=EBH
vd-
RYLr80gM%3A%3Bedm1p9NZhjWYEM%3Bhttp%253A%252F%252Fupload.wikimedia.
org%252Fwikipedia%252Fcommons%252Fd%252Fd4%252FMoon-
craters.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fsl.wikipedia.org%252Fwiki%252FLuna%3B613%
3B599
Slika 2.12: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_maria_on_the_Moon
Slika 2.13: Luna skozi teleskop, Brglez, M., 2011, Radovljica: Didakta
Slika 2.14:
https://www.google.si/search?q=prvi+krajec&espv=2&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
80
X&ei=lTK1U-
LCA6He7AbC24D4DA&ved=0CBsQsAQ&biw=1280&bih=685#facrc=_&imgdii=_&imgr
c=V70QEmdAOrobVM%253A%3Bm8d4fVzDvyYBXM%3Bhttp%253A%252F%252Fww
w.andros.si%252Fvesolje%252Fimages%252Fpolna_luna.gif%3Bhttp%253A%252F%252F
www.andros.si%252Fvesolje%252Fmesec.html%3B363%3B86
Slike 2.15, 2.16, 2.17, 2.18: http://www.lunin.net/vplivlune/luninemene.php
Slika 2.19: http://www.educa.fmf.uni-
lj.si/izodel/sola/2003/di/cimpric/html/Soncev%20in%20Lunin%20mrk.htm
Slika 3.20:
http://www.google.si/imgres?imgurl=&imgrefurl=http%3A%2F%2Ffizika.dssl.si%2FGalile
o%2Findex.php%3FItemid%3D61%26id%3D59%26option%3Dcom_content%26view%3D
article&h=0&w=0&sz=1&tbnid=hij22xcu0961AM&tbnh=275&tbnw=183&zoom=1&docid
=PzpXIbalWDSHiM&ei=nwmmUvP-B8Lbswbz8oGYDw&ved=0CAIQsCUoAA
Slika 3.21:
https://www.google.si/search?q=teleskop&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=B69B
UuegI8S47AbG7oCgCw&sqi=2&ved=0CHwQsAQ&biw=1280&bih=605&dpr=1#q=telesk
op&tbm=isch&facrc=_&imgdii=_&imgrc=P8Wg28afucjhSM%3A%3BKe2c_d_jCW9inM
%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.teleskop-
express.de%252Fshop%252FBilder%252Fshop%252FSkywatcher%252FRefraktoren%252F
BKR-1206%252Fbkr1206az3.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.teleskop-
express.de%252Fshop%252Fproduct_info.php%252Flanguage%252Fen%252Finfo%252Fp
3305_Skywatcher-Startravel-120-auf-AZ-3---Gro-feldrefr--120-
600mm.html%3B400%3B602
Slika 3.22:
https://www.google.si/search?q=model+teleskopov&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=Tr
BBUpSODMLtswb3-
IHoDQ&ved=0CAcQ_AUoAQ&biw=1280&bih=605&dpr=1#q=binokular&tbm=isch&facr
c=_&imgdii=_&imgrc=DzcPoViIk7XKqM%3A%3BAfgsOHOjWb8G3M%3Bhttp%253A
%252F%252Fos1.osstatic.com%252Fimages_products%252Fnikon-7216-nikon-8x40-
action-wide-angle-binoculars-
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
81
1344lar.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fkohhranthianghlim.org%252Fbin%252Fbinocular
s-nikon%3B1500%3B1132
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo
82
PRILOGE:
Priloga 1: Anketni vprašalnik
1. Nariši Luno.
2. Kaj je Luna?
3. Kje vidimo Luno?
4. Kdaj vidimo Luno?
5. Kje je Luna ko je ne vidimo?
6. Kako velika je Luna?
7. Kaj lahko najdemo na Luni?
8. Ali na Luni kdo živi?
9. Kako daleč je Luna?
10. Na kateri sliki je luna?
1. 2. 3.
4. 5. 6.