UMETNOST STARIH CIVILIZACIJ

MEZOPOTAMSKA UMETNOST • Mezopotamija je ime za rodovitno območje med rekama Evfrat in Tigris, kjer so okrog

leta 3000 pr. n št. nastajale prve mestne države.

• V nasprotju z Egiptom, se je na njenem ozemlju razvilo več manjših mestnih držav, ki niso bile nikdar povezane v skupno državo. Prestolnice so predstavljale kulturno in in civilizacijsko središče.

• V naslednjih tisočletjih se je večkrat zgodilo, da so nekatere države zavzele večja območja in za nekaj časa vzpostavile lasten imperij. To je uspelo Sumercem, Akadcem, Babiloncem in Asircem ter Perzijcem.

• Tamkajšna umetnost je bila usmerjena predvsem k češčenju vladarja in njegovih dosežkov in manj k njegovemu posmrtnemu življenju.

• Posebno pomembne so umetnosti Sumerske, Babilonske in Asirske kulture. ARHITEKTURA

• Pri gradnji so uporabljali predvsem opeko, redkeje kamen. Najpomembenjši prostor v mestnem središču je zavzemalo stopničasto svetišče, imenovano zigurat. Ponavadi je stal na visokem podstavku in s svojo mogočnostjo obvladoval okolico. Imel je strogo predpisano obliko in prostorsko razporeditev. Na vrhu je stal oltar (oz. vzvišeni prostor), kjer je svečenik ali vladar izvajal svete obrede.

• Poleg svetišč so bile najpomembnejše vladarske palače; središče dvornega življenja, v

katerih je prebival ves dvor. • Palače so bile, za razliko od navadnih hiš, grajene iz dragocenih materialov in so s

svojo obliko in velikostjo • opozarjale na pomembnost dvornih prebivalcev.

• V palači so bile najpomembnejše prestolne dvorane, kjer je vladar sprejemal goste in opravljal vladarske posle. Ponavadi so stale med dvema glavnima stopniščema, okrog prvega so bile razporejene pisarne in delavnice, okoli drugega pa zasebni prostori.

KIPARSTVO

• Iz zgodnje obdobje: številni kipci darovalcev in molivcev iz različnih materialov v spoštljivi drži častijo boga in imajo izrazito poudarjene oči

• kipci vladarjev, ki so močno stilizirani in so si med sabo precej podobni, ker so za njihovo oblikovanje veljala stroga pravil.

• pogosto prikazujejo vladarja pri kakšnem opravilu dvornega ceremoniala prevladuje reliefno kiparstvo v kamnu, ki je služilo kot arhitekturni okras palač

MESTA PRIVH VISOKIH CIVILIZACIJ V MEZOPOTAMIJI: · Sumer; 3100-3000 pr. n. št.

· Akad; 2334-2279 pr. n. št. (poimenovano po prestolnici, ki je nikdar niso našli)

· Sumerska obnova; 2112-2095 pr. n. št. (ponovno prevladajo Sumerci; čas kralja Gudea)

· Starobabilonsko kraljestvo; 1792-1750 pr. n. št. : (čas Hamurabija)

· Asirsko kraljestvo; 668-627 pr. n. št.

· Novobabilonsko kraljestvo; 604-562 pr. n. št.

· Perzijsko kraljestvo; 700-486 pr. n. št.

1. SUMERSKA UMETNOST

- Najstarejša kultura, ki jo označujemo za visoko umetnost je sumerska. - Izvor Sumercev je nejasen, ime imajo po pokrajini Sumer v južni Mezopotamiji, ob

izlivu rek Evfrat in Tigris - v perzijski zaliv. Predvidoma nja naj bi tja preselili iz Perzije. - V naslednjih tisočletjih so ustanovili naslednje mestne države: Ur, Uruk, Lagash, ki

so bile organizirane kot - teokracije (vrhovni poglavar je bog; svečenik/duhovnik upravlja z državo). - Ostanki te civilizacije so skopi, ker so gradili z opeko iz posušene gline in z lesom (v

primerjavi z Egiptom ni - bilo kamenja). - Značilna arhitektura je arhitektura svetišč, ki so bila središča skladišč, kašč, palač,

torej mest. - Gradili so na krožnih in cilindričnih oblikah (za razliko od Egipta, kjer so bile

kubične). - Značilna mezopotamska sakralna arhitektura je zigurat. - To je velika, stopničasta piramida iz opeke, na vrhu katere je stal oltar. - Zigurat simbolizira sveto goro, simbolno podobo kozmosa.

Zigurat v Uru, Irak

- okoli 2500 pr. n . št.

- je stavba iz opeke s funkcijo svetišča

- na vrhu teras je svetišče

- simbolno predstavlja sveto goro; stičišče neba, zemlje in

podzemlja, os življenja

- je točka stvarjenja človeka; točka, kjer človek najlažje prehaja v

druge oblike/dimenzije bivanja

- tu so sumerski vladarji dobivali navodila za vladanje od bogov

Zigurat, Uruk, Irak

KIPARSTVO · v kiparstvu je sumerska civilizacija postavila zasnove za nov razvoj · oblikovno je gradila na krožnih in cilindričnih oblikah. · za to obdobje so značilni kipci molivcev/darovalcev, ki jim je skupna toga drža z rokami v položaju molitve/darovanja, dekorativna frizura in predemenzionirane oči Molivci, 2700-2500 p.n.š., Irak

- najdeni so v Tell Asmarju

- mnogo jih je danes izgubljenih

- gre za kipe molivcev/darovalcev

- figure so svečeniki in častilci

- toga drža z rokami v položju molitve

- dekorativna frizura in brada

- predimenzionirane/poudarjene oči

- hierarhičen pomen se kaže v velikosti (pomenska perspektiva)

- verjetno so si stali nasproti in z očmi vzpostavljali komunikacijo

- ti kipci so bili idol Sumercev

- najvišji bog je Abu (bog vegetacije) in vzporedno boginja Ištar

(boginja plodnosti)

2. AKADSKA UMETNOST Semitsko ljudstvo, ki si podredi Sumerce in ustanovi akadsko kraljestvo.

Prvi vladar je Sargon I.

Imenoval se je za kralja 4 strani sveta (ta naziv je pripadal bogovom).

Je prvi z vizijo vladanja celotnemu svetu.

Akadci so prevzeli sumerski način življenja, vendar drugačna državna ureditev uveljavi novo

funkcijo

umetnosti: umetnost ne poveličuje boga, temveč vladarja.

Portret vladarja Sargona, ok. 2300-2200 p.n.š., Irak

- bron - očesni vsadki so bili iz drgagega kamenja, danes pa so izgubljeni

Stela kralja Naramsina, ok.2300-2200 p.n.š., Louvrem Pariz · STELA je reliefno oblikovan monolit, ki ima spominski, nagrobni ali

zaobljubni pomen

· danes se nahaja v Louvru, Pariz

· gre za prvi spomenik ob vojaški bitki

· stela slavi zmago Naram Sina; je najstarejši pomnik vojaške slave

posameznika

· prikazuje, kako se Naram Sin povzpenja na božansko goro

· kralj je upodobljen s tiaro z rogovi, značilnim znamenjem božanstev

· kompozicija je v hierarhični razporeditvi, kralj stoji najvišje in je

občutno

večji od ostalih

· kralj gazi po sovražniku, ostali molijo za milost

· podoba prikazuje, kako naj se ljudstvo ne bi moglo upreti kralju

· 3 sonca so znamenje božanstev

3. OBDOBJE SUMERSKE PRENOVE Portret vladarja Gudea, ok.2120 p.n.š., Louvre, Pariz

- 20 portretov, ki so si zelo podobni

- gesta darovanja; v roki ima čašo z vodo

- čaša z vodo bi lahko simbolizrala moči, ki so mu jih dali bogovi

- vladar zagotavlja plodnost/rodovitnost zemlje

- (Mezopotamija=medrečje)

- stiliziran obraz

4. STAROBABILONSKO KRALJESTVO

Novo kraljestvo na tem območju, prestolnica Babilon. Njapomembnejši kralj je Hamurabi. Hamurabijev zakonik, ok.1760 p.n.š., Louvre, Pariz

- reliefna podoba na monolitu - Hamurabijev zakonik izboljšuje položaj sužnjev in ureja

vlogo ženske - upodobljen je kralj Hamurabi, stoječ pred sončnim bogom

Šamašom - Šamaš je glavno božanstvo (žezlo, žarki,...) - Hamurabi z gesto nakazuje prisego (bogu poroča o svojih

dejanjih in prejema zakone od njega) - Bog Šamaš sedi na palači

5. ASIRSKO KRALJESTVO

Kraljestvo se razvije iz mestne države Assur(v zgor. delu Tigrisa), kjer je bila domovina

Asircev – boljevitega ljudstva, ki so med leti 1000 in 612 pr. n. št. ustvarili velik imperij, ki

je obsegal celotno Mezopotamijo ter območje spodnjega Egipta do Armenije.

Sargonova palača, 742-706 p.n.š., Korsabad, Irak · palača je del mestnega obzidja; utrdba znotraj

utrdbe

· postavljena je na 14m visoki terasi

(Sumerci so palače visoko postavljali tudi zaradi

poplav)

· osnovna zasnova je pravokotna, obdana z

obzidjem

· znotraj obzidja so prostori, postavljeni okoli

notranjih dvorišč

· do kraljevih prostorov je vodila zapletena pot

skozi različne prostore in dvorišča

· nepovabljeni gostje niso mogli mimo številnih

straž

· stavba je pritlična, zgrajena iz opeke

· pomembni prostori so obloženi s kamnitimi in alabasternimi ploščami

· plošče so okrašene z reliefnimi prizori iz vladarjevega življenja

Prizor lova na leve iz Niniv

- asirska umetnost je v svojem slavljenju vladarjev

predstavila tudi poglede na njihovo zasebno življenje

- v palači v Ninivah so velikanski reliefi iz alabstra krasili

dvorane

- plitek relief

6. NOVOBABILONSKO KRALJESTVO Ištarina vrata iz Babilona, Irak, ok. 575 p.n.š.

· gre za del severnega del obzidja

· bila so del procesij

· plitvi relief

· pološčena keramikav prepletu modre in oranžne barve

· reliefne upodobitve bajeslovnih živali

· motivi živali, ki predstavljajo božanstva (npr. levi – Ištar, zmaji, biki..)

· danes se nahajajo v muzeju v Berlinu; v Iraku je le kopija

· slikovit kiparski okras

EGIPČANSKA UMETNOST • Kraljestvo Egipt je nastalo okrog leta 3000 pr. n. št. v porečju Nila.

• Obdržalo se je kar 2500 let.

• Razvoj egiptovske države delimo na tri obdobja: o staro kraljestvo o srednje kraljestvo o novo kraljestvo

• Egipt je bil za ves čas svojega obstoja enotna država, ki jo je vodil en kralj – faraon.

• Ljude so ga že za čas življenja častili kot boga in verjeli, da se bo po smrti pridružil drugim božanstvom na

• nebu.

• Egipčanska umetnost je sočasna mezopotamski.

• Bolj kakor tuzemskemu življenju je bila namenjena posmrtnemu.

• Posvečena je bila predvsem čaščenju mrtvih in veri.

• Častili so bogove, ki so imeli podobo živali (sokol, lev, pavijan, mačka) ali pa so bili hibridi. Bogovi nikdar

• niso imeli popolnoma človeške oblike.

• V središču je bil seveda vladar s svojo družino, vendar so imeli pomembno vlogo tudi svečeniki in uradniki.

ARHITEKTURA

- ohranila se je predvsem zaradi suhega podnebja in monumentalnosti - egipčanska arhitektura je služila predvsem religiji; sakralna arhitektura - poznamo dva osnovna tipa religioznih stavb: svetišča in grobnice - monumentalna gradnja izraža moč vladarja in željo po večnosti - sprva so jih gradili iz opeke, arhitekt Imhotep (prvi poimensko znani arhitekt) pa je pri

Držoserjevi piramidi uveljavil gradnjo iz kamna - iz kamna so klesali tudi posamezne stavbne člene (do takrat so bili leseni) - gradili so brez malte in kamnite bloke postavljali enega na drugega - kamniti kapiteli posnemajo listje ali cvetove, na vrhu se čopasto širijo; razdalja med

nosilci se skrajša RAZVOJ PIRAMIDE: najstarejša ohranjena oblika egiščanske grobnice je MASTABA; stavba trapezoidne oblike, ki je bila postavljena nad grobnico, skopano v zemljo. do podzemne dvorane, v kateri je ležala rakev s pokojnikom, je vodil jašek, ki so ga po pogrebu zasuli s peskom. Iz mastabe se je pozneje razvila STOPNIČASTA PIRAMIDA; stavba sestavljena iz več vse manjših trapezoidnih delov, položenih drug vrh drugega. Sčasoma pa so stranice piramide postale ravne ploskve.

Džoserjeva piramida ok. 2600 p.n.š, Sakara, Egipt

· prva gradnja iz kamna (prej so bile iz opeke)

· arhitekt Imhotep

· stopničasta piramida; izhodišče je mastaba

· Imhotep postavi mastabe eno vrh druge, v

šestih plasteh

· gre za grobno svetišče v bogove povzdvignjenih

vladarjev

· kraljeve grobnice so v jaških pod piramido

· obdaja jo 10m visoko obzidje, ki je utrjeno z več

stolpi in lažnimi vrati

· kompleks je prispodoba kraljeve rezidence

· okoli notranjih dvorišč so bile kapele in stavbe,

ki so služile obredom

· okrašene so bile z rastlinskimi motivi

· stopnice piramide faraona simbolno dvigujejo v nebo; drugo dimenzijo sveta

· piramida naj bi faraonovi mumiji zagotavljala večno življenje po smrti

Keopsova, Kefrenova in Mikerinova piramida, sredina 3. tsč. p.n.š.,Gize, Egipt

· Grki so jih uvrstili med sedem svetovnih čudes

· piramide ležijo na 30m visoki planoti nad Nilom

· vsaka stoji na lastni obzidani terasi

· gre za grobne spomenike

· so del večjega kompleksa, ki ga sestavljajo pogrebni templji

in mastabe (grobovi svečenikov,

plemenitašev in visokih uradnikov)

· poleg dolinskega templja v sklopu Kefrenove piramide leži

sfinga, ki je narejena iz žive skale

· piramide simbolizirajo Orionov pas; zračnike imajo

nacentrirane na zvezde

· gradili so jih delavci, ne sužnji

SVETIŠČA - imajo velikanske razsežnosti in predpisano obliko (os v smeri vzhod-zahod) - tu so opravljali daritve za umrlega faraona (v skolpu grobnic) - imela so tudi funkcijo svetišč za čaščenje določenega boga - svetišče je hiša boga, ki ga zastopa njegov kip v najsvetejšem prostoru – sanktuariju (prostor

znotraj svetišča, ki ga povezuje majhna izba – cela; do njega vodi pot od vhoda skozi zaporedna dvorišča in dvorane)

- kip boga predstavlja dejansko utelešenje boga, ne samo njegovo upodobitev - v ograjenem prostoru okrog svetišča so vse dodatne stavbe povezane z bogoslužjem in

oskrbovanjem duhovščine - najpomembnejša svetišča so prvotno enotnost izgubila, ker je vsak faraon dogradil svoj del - osnovna oblika svetišča je podobna je obliki stare egipčanske hiše

- pravokoten tloris - vhod v svetišče predstavlja pilon, ob katerem stojijo velikanski kipi ali pa obeliski - za vhodom je veliko nepokrito vsem dostopno dvorišče; peristil - za njim stoji (namesto preddverja) stebriščna dvorana; hipostil (navadni ljudje vanj nimajo

vstopa) - okrog osrednje dvorane so nanizane stavbe, povezane z bogoslužjem in oskrbovanjem

duhovščine - hipostil vodi v sobo z žrtveno mizo, za njo pa se pojavi center svetišča - najsvetejši prostor; cela ali sanktuarij

Horovo svetišče, 3. in 2. st. p.n.š., Edfu, Egipt · kozmogonija – zgodba o stvarjenju sveta (svetišče jo

simbolno predstavlja)

· obzidje je iz opeke, sušene na soncu

· valovito obzidje spominja na čas sveta pred

stvarjenjem, ko je bil svet še tekočina

· naslednja, višja ploščad je iz kamna in predstavlja

svet, ki se dviga iz vode

· pilona (stolpasta stebra) sta podoba Izide in Neftis

(boginj, ki na nebu dvigata sončno ploščo)

pilon; monumentalen portal, ki je vhod v egipčansko

svetišče

· obeliska spominjata na rogove na glavah boginj

(rogovi nosijo sonce)

· njen tlak predstavlja zemljo z razpokano površino, strop pa nebo z zlatimi zvezdami, naslikanimi na

modri podlagi

· na prečnih tramih so upodobljeni veliki sveti ptiči z razprtimi perutmi (zagotavljajo dviganje v nebo)

· tri vrste kapitelov: lotosovi svetovi, palme, papirus

· na stenah vsake dvorane so poslikani relief

Grobno svetišče Hačepsut, ok. 1480 p.n.š., Dier el-Bahari, Egipt · gre za grobni kompleks kraljice Hačepsut

· grobno celoto je dala postaviti v času, ko je vladala Egiptu

kot faraon

· primer zlivanja arhitekture z naravnim okoljem

· svetišče leži med skalnimi stenami tebanskega gorovja

· gre za svetišče, vsekano v skalni masiv

· svetišče je zgrajeno v treh terasah , obdanih s stebrišči in

povezanih s klančinami

Grobno svetišče: nahaja se v bližini grobov

· namenjeno češčenju v bogove povzdignjenih vladarjev

KIPARSTVO · idealizacija · poenostavljenje · monumentalnost, veličastnost, večnost · egipčanski kanon · portretna podoba

Za prikozovanje človeškega telesa so veljala stroga pravila, ki so cela tisočletja ostala nespremenjena. Prvič je ženska upodobljena kot samostojno bitje in ne kot idol. EGIPČANSKI KANON: upodobitev v najbolj nazornem pogledu; glava iz profila in zasukani boki-noge (v koraku) , frontalni pogled na trup in oko · upodabljanje vladarjev v slovesnih, togih držah (izražajo večnost) · reprezentativne portretne podobe Sfinga, ok. 2500 p.n.š., Gize, Egipt

največji monolitni spomenik na svetu

· sfinga je bitje, ki ima levji trup in človeško glavo

· lev predstavlja moč in človeka pa modrost

· gleda v daljavo – pogled v posmrtno življenje

· predstavlja faraonovo nepremagljivo moč

· gre za sfingo faraona Kefrena, ki stoji blizu njegove piramide

· ima Kefrenove obrazne značilnosti

· varuje faraonovo poslednje bivališče

Paleta kralja Narmerja, ok. 3000 p.n.š., Kairo

· dolgo je veljala za najstarejši znan hieroglifski napis

· palete so sprva služile za drobljenje barvil za ličenje, kasneje pa so dobile

obredni značaj

· njihovo okrasitev so navdihovali zgodovinski dogodki

· Narmerjeva paleta je bila simbol moči

· morda upodablja združitev zg. in sp. Egipta

· vladar je upodobljen v večji dimenziji kakor drugi liki

· prikazuje Narmerja, ki se sooča s sovražnikom (drži ga za lase)

Portret kralja Mikerina z ženo, 2599-2571 p.n.š.

- faraon je z eno nogo postavljen naprej, kar je značilno za stoječe

kipe tistega časa - idealizacija, toge drže, večnost..

Portret kraljice Nefretete, ok 1360 p.n.š.

- poslikan apnenec

- idealizirana podoba

Sedeči pisar iz Sakare, ok 2400 p.n.š., Louvre, Pariz

- individualen portret pisarja - ta poklic je bil v tistem času zelo cenjen - poslikan apnenec

Portret Ehnatona, ok 1360 p.n.š. · feminiziran

· polne ustnice (naj bi bil Nubijec)

· dolg, tanek vrat

· podolgovat obraz z ostro brado

· ravne oči v obl. mandlja

· dolge roke in prsti

· zaobljena stegna in boki

· povešen trebuh

· povečane prsi

· na njegovih slikah so pogosto upodabljali boga Atona

(v obl. sonca)

· poruši pravila Egipčanske umetnosti; da se upodobiti z

ženo in otroci ter ostalimi člani kraljeve družine

· upodabljajo ga bolj človeškega, kot predhodnjike

SLIKARSTVO - poslikave krasijo vladarske grobnice in grobnice pomembnejših zasebnikov - poslikave se povezujejo s funkcijo prostorov - teme in motivi so strogo določeni - imajo pomembno vlogo pri kultnem čaščenju mrtvih - predvsem tri teme: pokojnikovo življenje na zemlji, pogrebni obredi in njegovo

življenje v onstranstvu - prizori: čaščenje bogov, sprejemanje žrtvenih darov in blagoslavlja, pogrebni

obredi, oskrbovanje - pokojnika v onstranstvu, upodobitve pomembnejših dogodkov iz njegovega

življenja - celotna površina zidu pa je bila horizontalno razdeljena na več površin, teksti so se

brali od dna proti - vrhu - egipčanski kanon: negibna in dostojanstvena drža, boki in glava so naslikani od

strani, oko in ramena pa - od spredaj

Tri glasbenice, Nakthov grob, ok. 1420 p.n.š., Tebe, Egipt

· freska na steni grobnice

· slikar Narnar

· kompozicija je sestavljena tako, da poudarja glavno osebo

· pomenska perspektiva; glavni lik je večji

· paleta: ženske so svetlejše od moških

· rdeči, rumeni in rjavi oker; apnenčeva bela, sajasta črna, zelena in

modra

· barve imajo magičen pomen (bogovi so upodob. zeleni;

rodovitnost)

· simbolično pripravljanje darov, potrebnih za pogrebni obed

· prizori si sledijo v logičnem zaporedju; beremo jih od spodaj

navzgor

· ena igra na flavto, druga na lutnjo in tretja na harfo

· upodobljene so čelno,

Lovski prizor s poslikane skrinje iz Tutankamonove grobnice, ok. 1340 p.n.š., Kairo

prizori faraona Tutankamona v bitkah proti sovražnikom

· faraon je osrednji lik upodobitve, varujejo ga nebeške sile, ki

letajo nad njim