uČinek vrtca na otrokov razvoj in uČenje

UČINEK VRTCA NA OTROKOV UČINEK VRTCA NA OTROKOV RAZVOJ IN UČENJERAZVOJ IN UČENJE

Ljubica Marjanovič Umek

Rekonceptualizacja vrtcevRekonceptualizacja vrtcev

2

Učinek vrtca na otrokov aktualni in kasnejši razvoj ter

učenje je v zadnjih dvajsetih letih pogosto predmet empiričnega preučevanja v večini evropskih držav in v ZDA. Poteka vzporedno z rekonceptualizacijo predšolske vzgoje v vrtcih, ki je povezana z nekaterimi novimi spoznanji strok in širšimi spremembami v družbenem prostoru:

Novejši izsledki v razvojni psihologiji kažejo, da so dojenček, malček in otrok v zgodnjem otroštvu spoznavno, govorno, socialno in čustveno kompetentni, zato sta tudi v zgodnjih razvojnih obdobjih učenje in poučevanje ključnega pomena za nadaljnji razvoj, učenje in izobraževanje.

Rekonceptualizacija vrtcevRekonceptualizacija vrtcev

3

Prepoznavna je velika pomembnost zgodnjega govornega razvoja in vloga jezika ter drugih simbolnih sistemov v razvoju mišljenja, teorije uma, socialnega spoznavanja, predbralnih in predpisalnih spretnosti in pozneje pismenosti.

Od na otroka usmerjene predšolske vzgoje – ki je zelo

»obremenjena« z normativno razvojno psihologijo – je narejen premik k širšemu razumevanju učenja in poučevanja v socialno, kulturno in simbolno podprtem okolju (socialni konstruktivizem), v katerem je pomembna tudi vloga odraslih.


4

Delež v vrtce vključenih otrok, zlasti dojenčkov in malčkov, se povečuje, hkrati so malčki in otroci v vrtec vključeni dnevno več ur kot so bili pred deset in več leti. Večji delež vključenosti »zahteva« tudi pluralizacijo predšolske vzgoje na ravni načel, organizacijskih rešitev, vsebin in metod dela.


5

Razumevanje uradnega (zapisanega) kurikula v kontekstu razvojno-procesnega načrtovanja ter reflektirano umeščanje prikritega kurikula v načrtovanje in izvajanje predšolske vzgoje v vrtcu. Razvojno-procesno načrtovanje je dokazano povezano tudi z avtonomijo strokovnih delavk/delavcev v vrtcu, avtonomija pa z njihovo strokovno usposobljenostjo.

Premik od ugotavljanja in ocenjevanja učinka vrtca na

otrokov razvoj in učenje zgolj glede na starost otrok, pri kateri so bili otroci vključeni v vrtec, glede na vrsto kurikula oz. programa, k ugotavljanju učinka vrtca v povezavi s kakovostjo vrtca in kakovostjo družinskega okolja.

Slovenska vzdolžna raziskava o učinku Slovenska vzdolžna raziskava o učinku vrtca na otrokov razvoj vrtca na otrokov razvoj

6

Raziskava je potekala v letih od 2002 do 2006

(financerja Agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za šolstvo in šport). V okviru raziskave, ki je potekala pet let, je bilo narejenih več samostojnih študij.

Vzorec

V raziskavo je bilo vključenih 274 naključno izbranih otrok iz 17 vrtcev v različnih geografskih okoljih. Približno polovica otrok v vzorcu je bila v vrtec vključena pri enem, druga polovica pa pri treh letih starosti. Otroci so bili prvič ocenjeni, ko so bili stari približno tri leta in nato še trikrat zapored v presledku enega leta. Pri četrtem ocenjevanju, ko so bili stari približno šest let, je bila v vzorec vključena še manjša skupina otrok, ki do vstopa v šolo niso bili vključeni v vrtec.


7

V prvi tovrstni slovenski vzdolžni raziskavivzdolžni raziskavi, ki je potekala pet let, smo preučevale učinek vrtca na otrokov socialni, osebnostni, miselni in govorni razvoj ter otrokovo pripravljenost za vstop v šolo.

Poleg navedenih področij otrokovega razvoja, smo v raziskavi ocenjevale še druge vrtčevske in družinske spremenljivke: kakovost vrtca (procesno kakovost oz. delo z otroki v vrtcu), izobrazbo otrokovih staršev, kakovost družinskega okolja (materialne pogoje in načine

spodbujanja otrokovega razvoja).


8

Ugotovitve več študijUgotovitve več študij

StarostStarost (1 ali 3 leta), pri kateri so bili otroci vključeni v vrtec, sama po sebi ni bila pomemben napovednik otrokovega razvoja oz. z vidika govornega razvoja je bilo vseeno, ali so bili malčki/malčice v vrtec vključeni pri enem ali pri treh letih starosti. (Govorni razvoj malčkov in otrok je bil ocenjen z Lestvicami splošnega govornega razvoja - LJ, pri mlajših otrocih posebej s standardnim preizkusom Pripovedovanje zgodbe ob slikanici).


9


Govorna kompetentnost otrok je bila pomembno povezana z izobrazbo otrokovih staršev.

Materina izobrazba je bila pri vseh štirih ocenjevanjih otrokove govorne kompetentnosti pomembnejši dejavnik otrokovega govornega razvoja kot starost malčkov/malčic ob vključitvi v vrtec (učinek izobrazbe je bil pomemben, srednje visok do visok). Otroci mam z visoko izobrazbo so dosegali pomembno višje rezultate kot otroci mam z srednjo izobrazbo, le ti pa pomembno višje rezultate kot otroci mam z nižjo izobrazbo.

Učinek izobrazbe se je z otrokovo starostjo večal. Pri zadnjem (četrtem) ocenjevanju, so bile razlike med skupino 6-letnikov, katerih mame so imele visoko izobrazbo in njihovimi vrstniki, katerih mame so imele nizko izobrazbo, precejšnja, tako v skupini malčkov/malčic, ki so bili vključeni v vrtec pri 1 letu kot v skupini malčic/malčkov, ki so bili vrtec vključeni pri 3 letih. Podobno velja za otroke, katerih mame so imele srednje in nizko izobrazbo.


10


Kakovost družinskega okolja je bila ocenjevana z za starost ustrezno prirejenim Vprašalnikom družinskega okolja – spodbujanje govornega razvoja dvakrat, in sicer pri prvem (otroci, stari 3 leta) in tretjem testiranju (otroci, stari 5 let). Trditve v vprašalniku se združujejo v 5 faktorjev kakovosti družinskega okolja: F1(spodbujanje rabe govora); F2 (knjige, knjižnica, lutke); F3 (skupno gledanje televizije, pogovor), F4 (skupno branje); F5 (spodbujanje v OBR).

Kakovost družinskega okolja se je povezovala z otrokovo govorno kompetentnostjo, vendar nižje kot izobrazba mame. Z mamino izobrazbo in kakovostjo družinskega okolja smo lahko pojasnili 9% variabilnosti v govornih dosežkih 3-in 5-letnih otrok. Povezanost med mamino izobrazbo in kakovostjo družinskega okolja je bila od 0,14 – 0,32 ( p < .01) (različno pri različnih faktorjih).

Učinek kakovosti družinskega okolja je s starostjo nekoliko upadel: gre verjetno za vedno bolj pomembno vlogo vrstniške skupine.


11


Povezava do sedaj navedenih rezultatov:

Vrtec je imel pomemben učinek na govorni razvoj otrok, katerih mame so imele nizko izobrazbo oz. so otroci prihajali iz manj kakovostnega družinskega okolja.

12

Slika 1. Učinek interakcije med otrokovo starostjo ob vstopu v vrtec in izobrazbo mame na otrokovo kompetentnost pripovedovanja zgodbe ob prvem in drugem času merjenja.


13


Kakovost vrtca je bila z ustreznima lestvicama ocenjevana, ko so bili otroci stari 5 let (tretje ocenjevanje). Kot visoko kakovostni vrtci so bili ocenjeni tisti, ki so bili na obeh uporabljenih lestvicah ocenjeni nad mediano, kot nizko kakovostni pa tiste, ki so bili na obeh lestvicah ocenjeni pod mediano. Variabilnost med vrtčevskimi oddelki je bila relativno velika.

Kakovost vrtca sama po sebi ni imela pomembnega učinka na govorni razvoj 5-letnih otrok.

Nadaljnje analize so pokazale, da so otroci, ki so bili vključeni v nizko kakovostne vrtce in so imeli mame z nizko izobrazbo, dosegali pomembno nižje rezultate pri ocenjevanju govorne kompetentnosti kot otroci mam z visoko izobrazbo. V visokokakovostnih vrtcih so se razlike v govorni kompetentnosti otrok, ki so imeli mame z visoko oz. nizko izobrazbo, zmanjšale.

Kakovost vrtca je zmanjšala razlike med otroki različno izobraženih mam. Kakovost vrtca je tako imela »kompenzatorni« vpliv na govorni razvoj otrok staršev z nižjo izobrazbo. Zato je za otroke, katerih mame (očetje) imajo nizko izobrazbo (posledično tudi pogosto nizko kakovost družinskega okolja) pomemben zgodnji vstop v visokokakovosten vrtec.


14


Slika 2: Model poti odnosov med spremenljivkami. Model je bil preverjen s pomočjo strukturnega modeliranja. Rezultati otrok, starih približno 5 let.

Opomba. Polne črte pomenijo, da gre za statistično pomembne koeficiente povezanosti, črtkane črte pa, da gre za statistično nepomembne povezanosti.

Splošna inteligentnost

Starost ob vstopu v vrtec

Izobrazba mame

Kakovost vrtca

Kakovost družinskega okolja

Govorno razumevanje

Govorno izražanje

Metajezikovno zavedanje

Skupno branje staršev in otrok (ček liste)

0,25

0,21

0,170,17

0,13

0,09

0,13

0,27

0,19

0,25

0,33

0,48

0,54

0,13

15

Model, ki vključuje otrokove splošne intelektualne sposobnosti, kakovost vrtca, starost otroka ob vstopu v vrtec, kakovost družinskega okolja in izobrazbo mame kot eksogene spremenljivke ter skupno branje staršev in otrok (ček liste z naslovi slikanic) ter oceno treh komponent otroškega govora kot endogene spremenljivke, kaže odlično prileganje. Z njim lahko pojasnimo 16% variabilnosti v dosežkih otrok na Lestvici govornega razumevanja, 7% variabilnosti v dosežkih na Lestvici govornega izražanja in 9% variabilnosti v dosežkih na Lestvici metajezika. Rezultati tudi kažejo, da sta najboljša prediktorja otrokovega govornega razvoja njegove intelektualne sposobnosti ter skupno branje staršev in otrok. Izobrazba mame se z otrokovimi govornimi komponentami povezuje posredno, in sicer preko skupnega branja, izobrazba očeta pa se je izkazala kot najmanj pomemben prediktor, in so jo zato avtorji izključili iz končnega modela.


16


Pripravljenost za vstop v šolo (219 otrok iz 71 OŠ, v katere so se vključili otroci, ki smo jih spremljali). Od 219 otrok jih je bilo 159 vključenih v vrtec (starost ob vključitvi v vrtec je bila od 7 do 37 mesecev), 60 otrok pa pred vstopom v šolo ni bilo vključenih v vrtec.

Rezultati kažejo, da je v skupini otrok, ki pred vstopom v

šolo niso bili vključeni v vrtec, pomemben učinek izobrazbe mame in očeta na otrokovo pripravljenost za šolo. V tej skupini otrok so bile razlike med tistimi, katerih mame in očetje so imeli visoko ter nizko stopnjo izobrazbe, pomembne. Nasprotno pa izobrazba mame in očeta ni imela pomembnega učinka na otrokovo pripravljenost za šolo v skupini otrok, ki so bili pred vstopom v šolo v vrtec vključeni 5 let (glej sliko 3). Vrtec v določeni meri prispeva k zniževanju učinka izobrazbe staršev na otrokovo pripravljenost za šolo in otrokom, katerih starši imajo nižjo izobrazbo, omogoča bolj kakovostno okolje in več spodbud za njihov razvoj.

17

Slika 3: Učinek interakcije med otrokovo vključenostjo v vrtec in izobrazbo mame ter očeta na otrokov rezultat na Preizkusu pripravljenosti za v šolo (PPŠ).


18

Ugotovitve več študijUgotovitve več študij Starost, pri kateri so bili otroci vključeni v vrtec oz. nevrčevski otroci v

šolo, se ni pomembno povezovala z nobeno izmed mer otrokovega razvoja (glej tabelo 1). Otroci, ki so se pri različnih starostih vključili v vrtec ali pa vrtca pred vstopom v šolo sploh niso obiskovali, so dosegali primerljive rezultate na področjih govorne kompetentnosti (LSGR – LJ), splošne inteligentnosti (CPM) in pripravljenosti za vstop v šolo (PPŠ).

Tabela 1: Povezanost med pripravljenostjo otrok za šolo, njihovimi spoznavnimi sposobnostmi ter izobrazbo staršev.

LSGR – LJ CPM

Izobrazba

mame

Izobrazba

očetaStarost

PPŠ 0,64** 0,59** 0,28** 0,25** 0,04

LSGR – LJ 0,40** 0,38** 0,30** 0,02

CPM 0,25** 0,26** -0,10

Izobrazba

mame0,46** -0,16*

Izobrazba

očeta-0,07

Opombe. ** p < 0,01; * p < 0,05. Starost – starost, pri kateri so bili otroci vključeni v vrtec oz. nevrčevski otroci v šolo.


19


Rezultati (glej tabelo 1) tudi kažejo, se z otrokovo pripravljenostjo za šolo ter njegovo govorno kompetentnostjo nekoliko višje povezuje izobrazba mame kot očeta ter da se izobrazba mame nizko, a pomembno negativno povezuje s starostjo otrok, pri kateri so bili vključeni v vrtec oz. nevrčevski v šolo, kar pomeni, da se otroci višje izobraženih mam zgodaj vključujejo v vrtec.

Analiza kovarianc je pokazala, da je imela vključenost v vrtec, ko sta

bili kontrolirani otrokova govorna kompetentnost in intelektualne sposobnosti, pozitiven učinek na pripravljenost za šolo otrok, katerih starši so nizko izobraženi. V skupini staršev z visoko izobrazbo pa višjo pripravljenost za šolo izkazujejo otroci, ki pred vstopom v šolo niso bili vključeni v vrtec. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko ocenimo, da vključenost v vrtec predvsem spodbuja razvoj otrok staršev z nizko izobrazbo oz. nadomesti primanjkljaje, ki jih otrokovemu razvoju verjetno nudi manj kakovostno družinsko okolje.


20


Torej, ne glede na to, ali imajo otroci starše z nizko, srednjo ali visoko stopnjo izobrazbe ter ne glede na to, ali so bili vključeni vrtec, izkazujejo tisti otroci, ki so govorno bolj kompetentni in so dosegli višje rezultate na preizkusu intelektualnih sposobnosti, višjo raven pripravljenosti za šolo.


21

Razmisleki za naprejRazmisleki za naprej

Ohranjanje že dosežene kakovosti v vrtcih – strukturna raven (izobrazba strokovnih delavk/delavcev, razmerje odrasli/otroci v oddelku, število otrok v oddelku).

Dvig procesne kakovosti do ravni odličnosti (prepoznavanje »kritičnih« točk: kakovost komunikacije; spodbujanje govornega razvoja, ki bo doseglo tudi »območje« otrok, katerih starši imajo visoko izobrazbo, in še posebej v prvem starostnem obdobju; zagotavljanje večje odzivnosti in vključenosti otrok – nujno bolj prepoznavno delo v manjših skupinah) – naslonitev na sociokulturne razvojnopsihološke teorije.

Delež v vrtce vključenih otrok (dovolj zgodaj, za dovolj časa dnevno), katerih starši imajo nizko izobrazbo.

Opredelitev kompenzacijske vloge vrtčevskih programov – kako »preseči« simbolni primanjkljaj pri otrocih, ki prihajajo iz družin, katerih starši imajo nizko izobrazbo in pogosto nekakovostno družinsko okolje.

uČinek vrtca na otrokov razvoj in uČenje

Documents