tomaž banovec, zdus, slovensko društvo informatika - forumikt50+, statistično društvo...

Tomaž Banovec, ZDUS, Slovensko društvo informatika - ForumIKT50+,

Statistično društvo SlovenijeOkrogla miza o pravicah starejših v Sloveniji, 10.6.2013., Državni sveta RS, Banovec Tomaž

Starejši kot statistična kategorija v Sloveniji

Čestitamo vsem nam - uporabnikom in aktivnim

uslužbencem statistikom za naše skupno mednarodno leto statistik.

K a j n a m e r a v a m p o v e d a ti ?

Statistike kot svetovno javno dobro, Vlada evropeizacija statistik 1993, pogoj za članstvo v EU in OZN ter OECD. (Uredba 2007, Evropa Agenda 2020, strategije osnova za pomoči in razumevanje.

O prizadevanjih za ureditev v prejšnjem Svetu za solidarno sožitje generacij. definicije in povezovanje, Memorandum 2009.

Stanje v katerem se nahajamo, velike nove količin podatkov in IKT omogočajo administrativna poslovanja analitika je slaba ali je ni.

Nevarnosti podatki „de iure“ in „de facto“ stanja in napake v odločanju, naslonitev politik na sosedove za drug namen zbrane podatke.

Napačna razumevanja podatkov in uporaba podatkov in napačne politike.

Starejši in drugi, dialog , funkcionalne in druge nepismenosti, participacija, aktivno državljanstvo in podatki ter drugače izkazana dejstva.

Modrost. znanje informacije in podatki ter seniorji, kaj storiti?

Ugotovitve in predlogi

Okrogla miza o pravicah starejših v Sloveniji, 10.6.2013., Državni sveta RS, Banovec Tomaž

Statistike kot svetovno javno dobro, Vlada evropeizacija statistik 1993, pogoj za članstvo v EU in OZN ter OECD. (Uredba 2007, Evropa Agenda 2020, strategije osnova za pomoči in razumevanje

1. Statistika meri in pojasnjuje množične pojave tako da jih določi vsebinsko, jih spremlja v času in prostoru, omogoča primerljivost, ponovljivost in uporabnost. Javna statistika je svetovno javno dobro. Z njo se določajo in merijo pravice in obveznosti med državami in ljudmi, določajo prage in povprečja ( Eurostat, OECD, IMF ipd)

2. Vlada Republike Slovenije je 10. junija 1993 v zvezi z racionalnim prehodom s "starega" na "novo" statistiko med drugim sledeče :2.1. Dosledno naj se uveljavijo že sprejeta načelna stališča o evropeizaciji evidenc in statistik v Sloveniji in nadaljujejo začeto delo na Registrsko orientirani statistiki v državi v državi. Sledilo je preimenovanje in preračunavanje (Družbeni proizvod v BDP ipd).?

3. »Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti« ULRS 44/2007 z dne 21.05.2007. Velja tako kot druge, vendar se ne spoštuje. Okrogla miza o pravicah starejših v Sloveniji, 10.6.2013., Državni sveta RS, Banovec Tomaž

O prizadevanjih za ureditev v prejšnjem Svetu za solidarno sožitje generacij. definicije in povezovanje,

V SvSSG in kakovostno staranje prebivalstva (do 2010) smo predlagali, da bi koordiniral vsaj tiste, ki delajo za javni denar pri povezovanju in koordinaciji raziskovanj in zbiranj evidenčnih in statističnih podatkov ter drugače izkazanih dejstev v zvezi s staranjem ali dolgoživo družbo Sporazuma med strokami nismo dosegli.

Med tem so se poleg znanih virov SURS ( LPRS) razvili novi viri. Statistiki so razširili SILC in druga pomembna anketna raziskovanja (Evropa) Dobili smo registrski popis prebivalstva in stanovanj 2011 (čestitamo) IER je uspel z projektom SHARE (na razpolago vem raziskovalcem) Vzpostavljeni so informatizirani nepremičninski registri REN in njegove izvedenke,

informatizirana je zemljiška knjiga, in dobra podlage za statistike MDDSZEM je uspel s skoraj popolno informatizacijo socialnih pomoči za del prebivalstva. Informatizirani so še drugi javni na pravne ali druge osebe vezani registri Asimetrije glede na pokrivanje kohorte starejših populacij ni več, vsi smo opazovani preko

emšo-ja. Tudi kot zdravstveni, pokojninski ter drugačni zavarovanci in davkoplačevalci. Asimetrija je v analitski pozornosti do generacije 50 +.

Problem je “velika reka ali dež“ iz katerega naj dobimo dobre razumljive in uporabne podlage za odločanje in seveda kakovost virov iz katerih to naredimo


Stanje v katerem se nahajamo, velike nove količin podatkov in IKT omogočajo administrativna poslovanja analitika je slaba ali je ni.


Poznavanja pojavov in problemov poveznih z njimi ki jih spremljamo s pragmatičnega vidika uporabe podatkov. Treba je vedeti zakaj in za katere „rožice“ odpremo dežnik na sliki, kaj bomo zalivali s precejeno tekočino, komu bomo poročali in kaj bodo naročniki s takim zmanjšanim in urejenim curkom počeli, kaj podprli ali kaj zavrli;

Poznavanje semantičnega vidika pojava, treba je biti razumljiv pri določanju pojavov in njihovem merjenju, urediti definicije in klasifikacije in tako omogočiti sporazume med analitiki in uporabniki.

Obvladovanje sintatktičnega vidika, algoritmi se morajo »zložiti« z urejenim informatiziranem okoljem, prilagoditi količine, urediti arhiviranje in poseganje v arhive in baze podatkov. Potrebna je primerna programska oprema in druga sredstva in podobni ukrepi ter vzdrževana mreža komuniciranja.

Potrebujemo „data scientiste«, ki naj bi,

vodili statistike, analitike in pisatelje zgodb? To naj

bi postal najbolj seksi poklic. Kaj naj naredijo

za to šole za informatiko, statistične šole in druge

šole.

Kako se naj vključijo seniorji ?

Nevarnosti podatki „de iure“ in „de facto“ stanja in napake v odločanju, naslonitev politik na sosedove za drug namen zbrane podatke

Pri zbiranju podatkov največkrat ljudje ne vedo točno kaj je vprašanje, še bolj pogosto pa neugodnih podatkov o svojem stanju ne zaupajo.

Ko gre za samo-prijavljanje pa je jasno da bomo prijavili zase ugodna stanja in se izognili obveznostim ali kaznim, ki lahko sledijo zaradi tega .

Mariborski radarji so zabeležili v mesecu dni toliko prekrškov, kot jih je naredijo v Ljubljani celo leto. Ti so bili „de facto“ registrirani (samo na mestih opazovanja), če bi jih registrirali redarji ali policisti bi bila statistike „de iure“ in popolnoma drugačna.

Če bodo obdavčene sedaj prazne stanovanjske enote je verjetno, da bodo hitro „de iure“ napolnjene z vsaj enim stalnim prebivalcem iz družine in bližnjega sorodstva. Število enočlanskih gospodinjstev se bo izredno povečalo, sorazmerni del dohodnine se seveda tudi preselil… pa še občin bo manj…


Letna porabljena denarna sredstva gospodinjstev, Slovenija, 2010.

NAMENI uporabe sredstev Skupaj Kvintili 5.kvintil

1.kvintil 2.kvintil 1.kvintil 1 2 3 4 5

I zdatki za življenjske potrebe 17 420 7 913 12 401 16 160 21 030 29 596 3.74 1.57

1 Hrana in brezalkoholne pijače 2 848 1 802 2 482 2 794 3 282 3 880 2.15 1.38

2 Alkoholne pijače in tobak 391 235 345 392 458 472 2.0 1.46

3 Obleka in obutev 1 301 385 736 1 147 1 626 2 611 6.52 1.91

4 Stanovanje, voda, elektr., plin ipd. 2 410 1 689 2 163 2 548 2 700 2 015 1.74 1.28

5 Stanovanjska oprema - pohištvo 1 274 551 513 1 267 1 437 2 203 4.00 2.60

6 Zdravje 449 225 412 449 401 668 2.96 1.83

7 Prevoz 2 901 672 1 440 2 318 3 826 6 250 9.30 2.14

8 Komunikacije 906 499 709 909 1 053 1 319 2.64 1.42

9 Rekreacija in kultura 1 964 730 1 256 1 63 2 404 3 799 5.20 1.72

10 Izobraževanje 176 19 52 131 277 402 2.11 2.73

11 Gostinske in nastanitvene storitve 783 208 430 631 981 1 664 8.96 2.06

12 Raznovrstno blago in storitve 2 027 898 1 463 1 914 2 456 3 376 3.75 1.62

Opombe: Povečan DDV bi seveda podražil izdatke v prvem kvintilu, ki predstavlja potrošnjo 20% prebivalcev z najnižjimi prihodki (premoženje kot so lastnina nepremičnin, kapital in denar in drage kovine ipd. niso upoštevana. 3.74 krat večja potrošnja v 5. kvintilu pomeni tudi sorazmerno večje plačilo davkov. Primerjave med 1 in 2. kvintilu (upokojenci in gospodinjstva, ki žive pod pragom tveganja revščine pa opozarjajo, da je treba analize delati v »decilih« torej za vsako skupino prebivalcev razdeljenih na 10 namesto 5 delov (OECD). Posebej prvi trije decili (skupaj 30 % gospodinjstev) bi bili analitsko zelo zanimivi. Presenečajo pa relatitvno nizko razmerje med 5 in 1 kvintilom pri plačilu stanovanjskih stroškov (4 vrstica).

Vir: SURS. Maj 2013. Preračunal in prevedel v word ter izdelal tabelo Tomaž Banovec junij 2013¸

Ali lahko razmišljamo nekoliko drugače, DDV in 1 ter 5 kvintil deciii

Podrobnejša porazdelitev potreb po finančnih prikazana gradivu za NPSV vir MDDSZ, oktober 2012, Iz dveh tabel sestavil skupno in preračunal Tomaž .BanovecJavna sredstva, potrebna za polno realizacijo ciljev Nacionalnega programa socialnega varstva v obdobju 2013-2020, na letni ravni

Sredstva za sistem socialnega varstva (MDDSZ)*

Evropska sredstva

Sredstva zdravstvenega zavarovanja (ZZZS)**

Sredstva občin

SKUPAJ

Leto 2011 380.522.860

1.132.930

115.179.000

65.870.800

562.705.590

Leto 2020 401.340.700

12.000.000

153.748.700

91.292.800

658.382.200

Rast 2020/2011 letna

0.6 % 30% 3.3 % 3,7% 1,7 %

Gre za 1,7 % povprečno skupno letno rast ali okrog 10 mio letno. BDP ne bo rastel tako, število upravičencev po reformah iz zaradi demografije (staranje prebivalstva, bolezni in nove diagnoze, medicinska inflacija ipd) tudi. Glede na nov kriterije in prage relativne revščine, ki se bodo korigirali v Uniji in bodo osnova za možno pomoč je treba določati stvari veliko bolj podrobno (programi utemeljeni). Projekt povečanja deleža evropskih sredstev mora biti narejen danes. Ali je taka rast upravičena in realna v sredini 2013.Kar je obarvano je dodal in preračunal in sestavil T.Banovec.

Resolucija o nacionalni strategija socialnega varstva do 2020

Banovec “Demografija in stanovanja v dolgoživi družbi”

Primer prevzemanja in povezovanja izbranih podatkov

V Sloveniji gremo izredno hitro v pokoj in to ne z znanjem IKT-ja

Stopnje delovne aktivnosti in deleži prejemnikov pokojnin, 50-69 let, 2. četrtletje 2012 SURS 30. marec 2013

Stopnja delovne

aktivnosti (SI)

Stopnja delovneaktivnosti (EU-

27)

Razlika odst. točke

Delež prejemnikov pokojnin

vse v %

50-54 let 75,0 75,9 0 7,3

55-59 let 47,6 64,1 -16.5 38,6

60-64 let 14,1 32,6 -18.5 87,5

65-69 let 7,3 11,0 -3.7 97,3

Razlika med stopnjo aktivnosti v EU27 in Slovenijo je pravi in osnovni problem naše razvojne politike – intrageneracijsko sodelovanje v populacij 50 +je eden od rešitev, NZUTD 2013 je samo delno primeren. Spremeniti je treba pogoje in seznaniti celo populacijo o tem velikem izhodiščnem problemu.Mislim, da se o tem ne govori dovolj poglobljeno razumljivo in strpno

V Sloveniji gremo izredno hitro v pokoj in to ne z znanjem IKT-ja

Napačna razumevanja podatkov in uporaba podatkov in napačne politike

Statistike so strokovna sredstva za podporo odločanju, seveda le jih uporabnik razumem in dobro uporabi. Dovolj je primerov, ko zaradi neznanja ali drugih razlogov naslonimo svoje odločitve na en sam podatek ali celo na podatek zbran za popolnoma drug namen. Minimalna plača je določena z uporabo statističnih podatkov, v javnosti in zainteresiranih strokah je postale CELO mera za prag revščine (študenti, mladina, upokojenci). Potem dobimo iz komisije sporočilo:Priporočilo št. 3. (tudi pomembno za nas)

Zagotovi naj, da trendi na področju plač, vključno z minimalno plačo, podpirajo konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest. Skrbno naj spremlja učinke nedavne reforme trga dela in po potrebi opredeli področja, na katerih so potrebni dodatni ukrepi, da se bo spodbujalo ustvarjanje delovnih mest in odpravila segmentacija trga dela, vključno z regulacijo študentskega dela.

Ali vemo koliko so pokojnine vezane na plače in vse osebne prihodke?


{

Priporočilo št 2

Okrepi naj dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema v obdobju po letu 2020 z nadaljnjo prilagoditvijo vseh ustreznih parametrov, vključno z navezavo zakonsko predpisane upokojitvene starosti na podaljšanje življenjske dobe, hkrati pa naj ohranja zadostno raven pokojnin.

Omeji naj s staranjem prebivalstva povezane stroške dolgotrajne oskrbe in izboljša dostop do storitev s preusmeritvijo oskrbe z institucionalne na oskrbo na domu, izboljšanjem usmerjanja nadomestil in ugotavljanja njihove upravičenosti ter povečanjem preventive za zmanjšanje invalidnosti/odvisnosti.

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2013) 374 »Priporočilo za PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovenije za leto 2013 in

mnenje Sveta o slovenskem programu stabilnosti za obdobje 2012–2016«

Tu se spomnimo na to , ali so vsi podatki in izkazana dejstva pripravljeni za oblikovanje množice potrebnih

dokumentov strategij ukrepov in zakonov in preračunov po vsebini v času in prostoru (teritorij).

Obrnjeni dežnik in rožica potrebne vode.

Meri l i in spremljal i nas bodo s statist ičnimi sredstvi

Starejši in drugi, dialog , funkcionalne in druge nepismenosti, participacija, aktivno državljanstvo in podatki ter drugače izkazana dejstva

Uredimo vsaj besede Aktivno državljanstvo ali družbena participacija seniorjev v raznih oblikah

družbenega življenje sta povezana z razumevanjem in obvladovanjem ter samostojno analizo pojavov, ki so sicer predmet družbenega dialoga. Ali razumemo osnovne pojme in ločujemo pomene?

Statistična pismenost je poleg drugih pismenosti potreben pogoj vsaj za tiste ki za in v imenu seniorjev stopajo v dialoge z oblastmi in drugimi dejavniki ter v javnosti. Poleg tega naj bi svoja znanja in modrosti prenašali še intrageneracijsko in v druga večgeneracijska okolja.

Jezik javne statistike je svetovno javno dobro tako so in definicije ter izkazana dejstva poseben komunikacijski jezik in osnova za razumevanje ter sodelovanje v mednarodnih projektih, ki so ena od redkih priložnosti naše seniorske generacije za krepitev znanja in položaja nevladnih seniorskih organizacij in podpora njihovim poslanstvom.

Nekateri naši strokovnjaki, profesorji ekonoije, politiki novinarji ter drugi ne vedo, da je 10 .junija minilo dvajset let od dneva, ko smo se dogovorili za drugačne statistike in drugačne definicije (Material Produkt System smo zamenjali s System of National Accounts). Kako se prevede „negospodarstvo“ ali „družbeni proizvod „v tuje jezike? Kako že pišejo na tabli na Dimičevi Chamber of Commerce and Industry.


Modrost. znanje informacije in podatki ter seniorji, kaj storiti?

Project Syndicate, 2012 Delo 10.08.2012 »O modrosti ki se izgublja v znanju« Heinrich Rohrer , Nobelov nagrajenec za fiziko 1986 je izjavil:

Kje je modrost, ki se je izgubila v znanju. Kje je znanje, ki se je izgubilo v informacijah (lahko dodamo še kje so informacije, ki so se izgubile v podatkih?)

Kritična obravnava tekme za pisanje znanstvenih člankov in tudi prirejanje podatkov za dokazovanje sumljivih tez. Tudi evropsko in domače naknadno čiščenje diplom in doktoratov (za enkrat samo za politike) je postalo pravo gibanje. Slovenski znanstveniki pa so prehiteli Avstrijo v pisanju člankov (december 2012), ki pa je drugače vzor za evropsko in našo ekonomsko in socialno ter druge politike. Dodamo lahko še a) zgodbo o Indijancih, ki sekajo drva in podobne zglede. b) Kraljica Elizabeta je vprašala konec leta 2o12, „Kje je bilo 1000 ekonomskih strokovnjakov v 2007, ko je nepremičninska kriza začela? c) Dva ekonomista analitika iz IMF sta se v januarju 2013 opravičila za zmoto, ki sta o naredila in trdila, da je treba trdo varčevati in sta podcenila padec zaposlenosti in s tem rasti (Tokio sprememba politike IMF-a)i n junija 2013 Grčija.


Ugotovitve in predlogi

Nekatere ugotovitve sem predstavil, predlogi ki jih ponujam so ponavljanje že večkrat predlaganih.

Še vedno mislim, da je treba koordinirati delo tistih javnih strokovnih javnih ustanov ter inštitutov , ki dobivajo za svoja delo javna sredstva vsaj za organizacijo skupnega dokumentiranja statističnih podatkov in drugače izkazanih dejstev pomembnih za obvladovanje dolgožive družbe s poudarkom na kohorti 50+.

Uveljaviti Uredbo vlade iz leta 2007 o obvezni uporabi statističnih podatkov (torej vseh sredstev) pri konkretnih zadevah in razvojnih nalogah , ki bremenijo kateri koli proračun (država občina).

Posebej oceniti kakovost podatkov in napačne uporabe ter nove potrebe glede na evropska priporočila in oblikovati posebno projektno skupino za oblikovanje modela USODE (Upravljanje starosti oprto na dejstva in evidence).

Predlagati SURS-u in drugim pooblaščenim organom za izvajanje statističnih raziskovanj, da v mednarodnem statističnem letu izvedejo vsaj začetno izobraževanje za povečanje statistične pismenosti za izbrano skupino seniorjev


tomaž banovec, zdus, slovensko društvo informatika - forumikt50+, statistično društvo...

Documents