titova kuharica
DESCRIPTION
Titova kuharica na 250 straneh predstavlja, kaj so jedli na svečanih kosilih in večerjah, ko se je nekdanji jugoslovanski voditelj Tito srečeval z najpomembnejšimi svetovnimi voditelji in največjimi zvezdami.TRANSCRIPT
Titovakuharica
★
A N J A D R U L O V I Ć
Titov gosteh
28 KOSILO S HRUŠČOVOM V MOSKVI 44 KRIŽARJENJE PO NILU
NA LADJI RAMZES
32 PIKNIK NA BALIJU 48 VEČERJA Z JOHNOM KENNEDYJEM
36 VEČERJA ZA PREDSEDNIKA BURGIBO 52 AFGANISTANSKO KOSILO
S TAL
40 KOSILO Z NASERJEM 56 PIKNIK S PRINCEM SIHANUKOM
20 TURŠKA GOSTIJA
24 KRALJEVSKA VEČERJA V ATENAH
16 SVEČANA VEČERJA PRI STALINU
VSEBINA
5VSEBINA
60 IZLET NA SEVER INDIJE
64 ŠAHOVA VEČERJA V TEHERANU
68 BAVARSKO KOSILO WILLYJA BRANDTA
72 POLENOVKA V SOLATI ZA NIZOZEMSKO KRALJICO
76 MAXIM V IRANSKI PUŠČAVI
80 KOSILO S PREMIERJEM V OTTAWI
84 ASADOVO KOSILO V DAMASKU
88 VEČERJA PO ŠVEDSKO
92 VEČERJA ZA TRIINDVAJSET PREDSEDNIKOV
96 BORŠČ NA BAJKALU
100 VEČERJA V PEKINGU ZA ŠTIRI TISOČ GOSTOV
104 FRANCOSKI JEDILNIK ZA DVA PREDSEDNIKA
112 GOVEDINA STROGANOV PRI PORTUGALSKEM PREDSEDNIKU
116 KOSILO PRI ANGLEŠKI KRALJICI
120 VEČERJA S SADAMOM HUSEINOM
124 GOSTIJE S KRALJEM HUSEINOM
6
Z zvezdami ...
152 KOSILO Z JOSEPHINE BAKER 168 NAŠA GOSTA STA
ELIZABETH TAYLOR IN RICHARD BURTON
156 PISATELJI NA SVEČANEM KOSILU 176 INTIMNO KOSILO
ZA JACQUELINE KENNEDY
160 RIBJA JUHA ZA GINO LOLLOBRIGIDO
164 ZAGORSKO KOSILO ZA VELJKA BULAJIĆA
144 PRINCESA MARGARETA NA BRIONIH
148 PIŠČANEC ZA BRANKA ĆOPIĆA
140 SOPHIA LOREN KUHA TITU
130 KOSILO S FIDELOM
134 KOSILO V SHANNONU
7VSEBINA
182 POT PO BOSNI
190 GOSTIJE VSAKI DVE URI
194 OBISK KUMROVCA
Od Vardarjado Triglava
198 KOSILO Z DELAVCI
202 WHITE LADY ZA JOVANKO
206 DIETNI JEDILNIK ZA TITA IN JOVANKO
210 TITOVE PRILJUBLJENE PALAČINKE
216 KOSILO NA JAHTI ZA CHURCHILLA
220 JEDILNIK ZA MALIJSKEGA PREDSEDNIKA
224 SVEČANO KOSILO ZA CEAUŞESCUJA
Gostjepri Titu
228 JASTOG ZA NIXONA
232 LESKOVŠKE JEDI Z ŽARA ZA ANGLEŠKO KRALJICO
238 JABOLČNI ZAVITEK ZA INDIRO GANDHI
8
1⁄3
Mojemu očetu
9
O TITOVI KUHARICI
TITOVA KUHARICA JE ENKRATNA KNJIGA RECEPTOV in jedilnikov, v katerih so uživali Josip Broz Tito, njegova soproga Jovanka in njuni številni gostje – predsedniki, filmske zvezde, kralji in kraljice, diktatorji, pevci in slavni pisatelji. Knjiga je nastala na osnovi izvirne in uradne dokumentacije o svečanih kosilih in
večerjah. Dokumentacijo in jedilnike je odstopil gospod Branko Trbović, po poklicu kemik, ki je bil vso delovno dobo Titov nadzornik ustreznosti obrokov. Večina fotografij, objavljenih v tej knjigi, nikoli prej ni bila dostopna javnosti. Številne knjige o Titu se ukvarjajo izključno z njegovim življenjem, političnim delovanjem in zgodovino. Ta knjiga vsaj deloma razkriva, kaj se je dogajalo onkraj uradnih fotografij, ki smo jih lahko videli v časopisih in na televiziji. S tem, ko smo pokukali v kuhinjo, smo uspeli odkriti delček skrivnosti življenjskega sloga Josipa Broza Tita in njegovih gostov, ki so tedaj vladali svetu.
Ta knjiga ne bi nastala brez pomoči naših prijateljev, ki se jim iz srca zahvaljujemo: Vladi Lisaku (restavracija Okrugljak, Zagreb), Nadi Pantelić (Arhiv Josipa Broza Tita, Beograd), Petru Pavloviću in Nedi Pavlović (restavracija Radmilovac, Beograd), Vladimirju Brajkoviću (Nacionalni park Brioni), Ratku Mavaru (Vjesnik), Nadi Tudor, Luki Mičeti (Tanjug) in Žermen Filipović, ki je preverila vse recepte. Posebna in največja zahvala gre Dejanu Aćimoviću (DA film, Zagreb), brez njega namreč tega projekta ne bi bilo in z njim je življenje zabavno. Vse jedi so pripravili in aranžirali v restavraciji Okrugljak v Zagrebu. René Bakalović pa je k vsem predlagal ustrezno pijačo.
Anja Drulović
COMMUNIST WITH ST YLE
OSIP BROZ TITO, COMMUNIST WITH STYLE, KOMUNIST S SLOGOM – tako je zapisal moj prijatelj v simpatičnem večjezičnem ladijskem dnev-niku, slikanici za odrasle na jadranju po Jadranu. Na robu strani, name-njenih zapisovanju ladijskih doživetij, je majhen leksikon, v katerem je zajeta domača zgodovina: fotografija v velikosti poštne znamke in tri
besede. Komunist s slogom – nihče ni s samo tremi besedami bolje povzel podobe našega nekdanjega predsednika. Nazadnje sem ga v živo videl prav na morju, na Brionih, kjer je gostil portugal-skega predsednika. V spremstvu je bila tudi lepa prevajalka. Kot začarana je zrla v našega predsednika, ki je že zdavnaj dopolnil osemdeset let. Ona je v njem videla odločnega moškega in očarljivca, mogočno osebnost s slogom, on pa v njej temnopolto lepotico, in tog protokol tega ni mogel skriti. Protokol ob Titu je vedno vseboval bogata kosila in večerje, pri katerih je bil on sam zagotovilo užitka in doživetja, tudi ko je bilo politično ozadje napeto. V vinski kleti na Vangi, na ladji Galeb, v salonih Modrega vlaka, na Dedinju, Brdu pri Kranju in Bledu, v jugoslovanskih dvorcih in v tistih po belem svetu je Tito šarmiral kot kak pr-vorazreden pripadnik visokega sloja, kot da v premorih med sprejemi ne bi bil komunistični diktator, ki je z eno potezo peresa hladno odločal o usodah svojih podanikov, pogosto tudi o dušah, razsutih po svetu, in je, bogme, tudi nekatere od mojih najbližjih spravil v zapor.Tako kot danes svetovni poslovni mogočneži gastronomijo uporabljajo kot ključ-ni dejavnik podjetniške strategije, kosila in večerje pa kot okolje, v katerem se dosegajo najpomembnejši dogovori, tako je tudi Tito kmalu doumel, da njegova karizma ne izžareva le za govorniškim odrom na plenumih in mitingih, temveč se za obloženo mizo spremeni v izjemno ustvarjalno očarljivost. Dobra kosila in
J
11
večerje so bila vedno dramske uprizoritve z dvema ključnima likoma – kuharjem kot režiserjem in Titom kot glavnim igralcem.Tito je bil za mizo tako očarljiv predvsem zato, ker je užival v hrani in pijači, ker se jima je predajal strastno in pogosto tudi nezmerno, ker so bili gastronomski užitki zanj pomembnejši od skrbi za lastno zdravje. Takšnega užitka mu ni bilo treba hliniti. Izžareval je intenzivno veselje do življenja, s katerim je ob takih priložnostih prevzel vse okoli sebe. Enako je užival v preprosti kmečki zagorski hrani, žgancih, siru in smetani, štrukljih, odojku, klobasah in krvavicah, kot v svetovljanskih kulinaričnih podvigih. Vendar je bila ljubezen do dobre domače kuhinje vsekakor osnova njegovega užitka za mizo. Zato je ta knjiga poleg zgo-dovinske plati tudi prava kuharica. Bralec s povprečnim kuharskim znanjem bo zlahka pripravil številne jedi po teh receptih. Zato smo predlagali tudi pijače, ki se lepo podajo k tem jedem. Tito se je seveda pogosto srečeval tudi s kulinarično eksotiko. Če mu kaj ni bilo všeč, se je neželeni jedi izognil s humorjem: specialitete z vrabci, ki so mu jih ponudili na Kitajskem, mu niso bile pri srcu, zato je dejal, da vrabcev ne more jesti, ker so proletarci ptičjega rodu.Vse okoli njega, tudi gastronomija, je dobivalo mitološki in metaforični obseg, tudi takrat, ko sama hrana ni zaslužila zgodovinskega spomina. V šoli smo se učili anekdote o Josipu Brozu in svinjski glavi. Po drugi strani so kuharji in strežniki, ki so skrbeli zanj, vsi po vrsti zatrjevali, da je bil prijeten šef in človek, ki se je prepro-sto veselil vsakega obeda, razen tistih, ki so jih osiromašila zdravniška navodila.Po tej kuharski knjigi, na osnovi teh izjemnih zapiskov bi lahko ustvarili veli-časten gastronomsko-zgodovinski roman – kroniko nekega časa. Kakšni gostje, kakšni ambienti, kakšne jedi, kakšen užitek in kakšne teme pogovorov! Že prvo po vrsti v tej edinstveni kulinarični monografiji bi moral opisati Tolstoj, posneti pa Eisenstein:
12
1⁄3
S V E Č A N A V E Č E R J A P R I S TA L I N U
rdeči ruski kaviarmarinirani jeseter in belugakisle kumarice – celegruzijski vinski golaž s cmočkipiščančki z žara po ruskokisle gobicemiškeborovnice
P I J A Č A : vodka, gruzijska vina
Predstavljajmo si razmere: leto 1944, bliža se konec vojne, prevzetni Stalin se že počuti kot gospodar sveta, ki se bo čez kakšno leto spremenil v komunistični planet. Tito bo le ena od šahovskih figur, ki jo bo on, Josip Strašni, premikal v tej zabavni igri. Kaviar in vodka sta imenitna, vendar Tita ne morejo prevzeti ne okolje ne mogočnik ne alkohol, on igra svojo igro in vloga figure ne pride v poštev. Če bi bil Stalin nekoliko bolj zbran, bi to doumel že tedaj v bukareški rezidenci. Ko je dojel, je bilo že prepozno. Tito je na številnih kosilih in večerjah, ki jih je prirejal in se jih rad udeleževal, vnaprej načrtoval niz potez.Kralji, šahi, magnati, režiserji, igralke, nihče, niti največje svetovne osebnosti niso sedele za mizo z Josipom Brozom, ne da bi jih prevzela njegova pojava in nastop. Tito, bleščeča scenografija, dobra hrana, vino, digestiv in cigara na koncu – kakš na mogočna, imenitna, neubranljiva kombinacija. Seveda so se vsi ti obroki zapisali naravnost v zgodovino, zato je tudi ta kuharska knjiga najzanimivejše gastronom-sko čtivo, s katerim sem se kdaj srečal.
René Bakalović
Titova kuharica
Tito v gosteh
16T I T O V GOSTEH
SVEČANA VEČERJA PRI STALINU
OSIP BROZ JE 21. SEPTEMBRA 1944 S SOVJETSKIM LETALOM z Visa odpotoval v Romunijo in nato v Moskvo. Razlog obiska je bila potreba po določitvi pogojev, pod katerimi se bo Rdeča armada bojevala na jugoslovanskem ozemlju. Pogajanja jugoslovanskega in sovjetskega vodstva so se začela po kosilu v hotelu Luks. Josip Broz Tito in Josip
Visarionovič Stalin sta se poznala že pred 2. svetovno vojno, drug drugega pa sta nagovarjala s »tovariš Stalin« in »Valter«, kar je bilo Titovo tajno ime v Komunistični internacionali. Prijateljsko vzdušje med voditeljema so kmalu skalili Stalinove zahteve, med katerimi je bila najpomembnejša ta, da naj bodo partizani pod sovjetskim poveljstvom, in njegovi predlogi Titu, naj sodeluje z ljudmi, ki niso bili komunisti in jih je Tito označil za izdajalce in podleže. Pogajanja so bila zelo mučna in le delno uspešna.Večerjali so v Stalinovi dači. Tu je Stalin Tita menda tako napil z vinom in vodko, da mu je bilo slabo. Naslednje jutro je Tito odletel v banatski Vršac. Prišel je še pravočasno, da je videl, kako ruske sile »kot plima prečkajo romunsko mejo« in se združujejo s partizani.
J
18
1⁄3
SESTAVINE:2 piščanca (od 800 g do 1 kg)vejice svežega rožmarina5 žlic courvoisierjasol, poper
S V E Č A N A V E Č E R J A P R I S TA L I N U
— ★ —
V E Č E R J A
rdeči ruski kaviarmarinirani jeseter in beluga
kisle kumarice – celegruzijski vinski golaž s cmočki
piščančki z žara po ruskokisle gobice
miškeborovnice
P I J A Č Avodka, gruzijska vina
— ★ —
Pečen piščanec po rusko
Izberemo domača piščanca, težka
od 800 g do 1 kg. Razpolovimo ju po
dolžini, nato iz prsi, hrbta, stegen in
krač odstranimo kosti. Meso posolimo
in popopramo. Notranjost nadevamo
z vejicami svežega rožmarina in
pokapamo s courvoisierjem. Meso damo
med čisti deski, obtežimo in pustimo na
hladnem stati od 2 do 3 ure.
Kose piščanca pečemo na rahlo
naoljenem žaru, in sicer najprej z
notranje strani in nato s strani s kožo.
Pečemo jih na šibkem ognju 20 minut.
Pečeno meso razrežemo na kose,
zložimo na ogret krožnik, priložimo
marinirane hrastovke in šampinjone
ter okrasimo.
1919
Pečen piščanec po rusko
H kaviarju ponudimo močno ohlajeno
vodko, k piščancu pa se
poda dobra domača kraljevina.
20T I T O V GOSTEH
TURŠKA GOSTIJA
V PRVIH LETIH PO 2. SVETOVNI VOJNI JE JOSIP BROZ večinoma obiskoval evropske države vzhodnega bloka. Po razhodu s Stalinom 1948 je na prvo potovanje v tujino odšel šele 1953, in sicer v Veliko Britanijo, 1954 pa se začnejo njegova potovanja. V času od 12. do 18. aprila 1954 je z ladjo
Galeb obiskal Turčijo. Minister za zunanje zadeve Köprülü ga je svečano pričakal v istanbulskem pristanišču. 13. aprila je Tito dopotoval v Ankaro, kjer ga je pričakal turški predsednik Dželal Bajar, ki je po pogovorih o vojaškem sodelovanju med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo priredil svečano večerjo. Naslednji dan je Tito obiskal Vojaško akademijo, na kateri so se, kot je slišal, šolali odlični oficirji.
21T I T O V GOSTEH
22
1⁄3
T U R Š K A G O S T I J A
— ★ —
K O S I L O
solata s škampiravioli po ženevsko
šiš-čevap z rižem
S L A D I C Avezirjeve tufahije
(nadevana jabolka),karamelizirani lešniki
P I J A Č Aturški cvetlični likerji, mastika,
slovenski traminec in portugalski rojal
— ★ —
Vezirjeve tufahijeRecept kuhinje turškega predsednika
SESTAVINE:4 večja jabolka500 g sladkorjapol limone800 g zmletih orehovstepena sladka smetana
PRELIV:2 žlici masla4 žlice sladkorja
Jabolka olupimo, izdolbemo peščišče
in jih skuhamo v sladkani vodi. Na liter
vode dodamo pol kilograma sladkorja
in dve žlici limoninega soka. Kuhamo
približno 20 minut.
Zmlete orehe zmešamo s stepeno sladko
smetano in s tem nadevamo jabolka.
Za preliv v kozici raztopimo maslo in
sladkor, da dobimo svetel karamel.
Jabolka prelijemo in okrasimo s stepeno
sladko smetano.
Postrežemo ohlajena kot vzhodnjaško
sladico.
2323
Vezirjeve tufahije
K nadevanim jabolkom ponudimo
dišeči traminec.
24T I T O V GOSTEH
KRALJEVSKA VEČERJA V ATENAH
KMALU PO OBISKU TURČIJE JE JOSIP BROZ odpotoval v Grčijo s šolsko ladjo Galeb, ki je postala njegova prava plovna rezidenca in kraj srečanja s številnimi državniki. Obisk je trajal od 2. do 6. junija 1954. V Atenah ga je pričakal
grški kralj Pavel II. in ga gostil v palači Maksimo. Pogovarjala sta se o običajnih temah, kot so stanje v svetu, dvostranski odnosi in podobno. Vendar pa v pogovorih nista omenjala socialistične revolucije v Grčiji 1948 in jugoslovanske pomoči grškim upornikom proti kralju. Po tem srečanju so se odnosi med Jugoslavijo in Grčijo začeli izboljševati.
25T I T O V GOSTEH
26
1⁄3
Zelenjavo očistimo, damo v slan krop in kuhamo
15 minut. Ohladimo jo v hladni vodi in zložimo na
delovno površino. Bučke razpolovimo, izdolbemo
sredico in jo odložimo v skledo. Papriko prav tako
razpolovimo, spodnji del poravnamo, zgornjega
pa narežemo na kockice in jih dodamo v skledo z
bučkami. Paradižnik odrežemo pri vrhu, odstranimo
sredino in jo dodamo k preostali zelenjavi. Šampinjone
operemo in narežemo na tanke lističe. Enako naredimo
s korenčkom. Čebulo drobno sesekljamo.
K R A L J E V S K A V E Č E R J A V A T E N A H
— ★ —
V E Č E R J A
nadevana zelenjavagrški prigrizek rodos
kozji in ovčji beli sir, sušena ovčetina in olive
topla zelenjavno-mesna predjedmusaka iz jajčevcev, bučk in
teletinegoveji file royal
francoska prilogagrška solata
(drobno sesekljana zelena solata s sesekljanimi zelenimi olivami, olivnim oljem, limono in feto)
S L A D I C Akrema olimp in grška baklava
P I J A Č Adeset let stara metaksa, mastika,
pet let stara vina z Rodosa
— ★ —
Nadevana zelenjava po vegetarijansko
SESTAVINE:300 g manjših bučk (2 kosa)600 g srednje čvrstega paradižnika (4 kosi)600 g sveže paprike (4 kosi)150 g svežega korenčka100 g svežih šampinjonov1 čebula½ dl sončničnega olja1⁄3 dl sojine omake1⁄3 dl kečapasol, zmlet poper
2727
Nadevana zelenjava po vegetarijansko
H grški zelenjavni solati se lepo poda
sveža žlahtina s Krka.
V ponvi segrejemo olje, dodamo čebulo in pražimo,
dokler ne pozlati. Dodamo šampinjone in korenček
ter pražimo 10 minut. Dodamo preostalo zelenjavo
iz sklede, posolimo in pražimo še 10 minut. Zelenjavo
odstavimo z ognja, dodamo sojino omako in kečap
ter popopramo. Dobro premešamo, pokusimo in,
če je treba, dodatno začinimo.
Z zmesjo nadevamo bučke, paprike in paradižnike.
Zložimo jih v naoljen pekač in, preden bomo postregli,
5 minut pogrevamo v pečici, ogreti na 200 °C.
28T I T O V GOSTEH
29T I T O V GOSTEH
KOSILO S HRUŠČOVOM V MOSK VI
V SOVJETSKI ZVEZI SO PO STALINOVI SMRTI, zahvaljujoč predvsem Nikiti Sergejeviču Hruščovu, počasi uvajali reforme, s tem pa je prišlo tudi do postopnega izboljševanja odnosov med obema državama. Josip Broz in
jugoslovanska delegacija, v kateri sta bila med drugimi tudi Aleksandar Ranković in Koča Popović, sta prišla na daljši obisk ZSSR od 1. do 23. junija 1956. Namen potovanja je bila sprava med ZSSR in SFRJ. Tito in Hruščov sta v skupni izjavi poudarila, da ima socializem različne poti razvoja in da mora biti sodelovanje med socialističnimi državami in zvezami komunistov zasnovano na prostovoljnosti, »prijateljski kritiki in tovariški izmenjavi mnenj«. Med obiskom je imel Tito govor na stadionu Dinama pred devetdeset tisoč ljudmi.
30
1⁄3
Jetra razpolovimo po sredini
na 32 kosov, nato jih osušimo
in popopramo.
Sušeno mesnato slanino brez kože
narežemo na 32 tankih rezin. Jetra
zavijemo v slanino, spnemo z zobotrebci
in spečemo na žaru. Postrežemo z na
trakove narezano mlado čebulo in na
kolute narezanim pečenim krompirjem.
K O S I L O S H R U Š Č O V O M
V M O S K V I
— ★ —
K O S I L O
kaviar na rženih kruhkihpiščančja jetra v slanini
jelenovo stegno v brusnični omaki, krompirjevi cmoki
S O L A T Azelenjava v kisu
S L A D I C Aborovničev zavitek
P I J A Č Agruzijski konjak in dvanajst let star konjak rusija, vodka, gruzijsko belo in rdeče vino
— ★ —
Piščančja jetra v sušeni slanini
SESTAVINE:800 g piščančjih jeter (16 kosov)5 g popra320 g sušene slanine
3131
Piščančja jetra v sušeni slanini
K piščančjim jetrom postrežemo slavonski
črni pinot.
32T I T O V GOSTEH
PIKNIK NA BALIJU
JANUARJA 1958 JE VISOKA JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA, v kateri so bili Aleksandar Grličkov, Džemal Bijedić, Savka Dabčević, Jože Smole, Dobrica Ćosić in drugi, z Josipom Brozom Titom na čelu odšla na prvi uradni obisk v Indonezijo. Predsednik te države Sukarno je bil Titov velik prijatelj in oba
sta spadala med najuglednejše in najdolgoletnejše voditelje gibanja neuvrščenih držav. Indonezijski predsednik Sukarno je za predsednika Tita in jugoslovansko delegacijo priredil kosilo na obali prečudovitega Balija.
33T I T O V GOSTEH
Anja DrulovićTITOVA KUHARICA
Prevedla Mojca Vodušek
Uredila Nina Žitko
Tehnično uredila Mojca Kumar Dariš
Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2013
Predsednik uprave Peter Tomšič
Glavni urednik Bojan Švigelj
Natisnila Grafika Soča, d. o. o., Nova Gorica
1. izdaja, naklada 3000 izvodov
Naslov izvirnika: TITOV KUVAR
Copyright © Aleksandra Anja Drulović
Copyright za fotografije © New Folder Communities, Beograd
Copyright © za izdajo v slovenščini Mladinska knjiga Založba, Ljubljana 2013
Vse informacije o knjigah Založbe Mladinska knjiga lahko dobite tudi na internetu: www.emka.si
CIP – Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
641.56(083.12) 929Broz J.-Tito(084.12)
DRULOVIĆ, Anja Titova kuharica / Anja Drulović ; [prevedla Mojca Vodušek]. – 1. izd. – Ljubljana : Mladinska knjiga, 2013
Prevod dela: Titov kuvar
ISBN 978-961-01-2904-2
266653440
Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, skupaj s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.