ŠTEVILKA 33, JUN | JUL 2017

MAGIČNOST GIBANJA

BREZPLAČNA ELEKTRONSKA REVIJA ZA OSEBNO IN DUHOVNO RAST | DARILO ISKALCEM RESNICE

Izdajatelj: Društvo za osebno in duhovno rast Magičnost Gibanja, Kalingerjeva ulica 7, 1000 LjubljanaUrednica: Marjana FlorjanOblikovanje: Maja Radej - Utrip MediaFotografije: arhiv Magičnost gibanja, arhiv avtorjev, internetLektoriranje: Marjana FlorjanBrezplačno naročanje in informacije: T: 040/393-060 in 051/306 846W: www.magicnost-gibanja.si

E: info@magicnost-gibanja.si

Vse pravice so pridržane.

Magičnost GibanjaBrezplačna elektronska revija za osebno in duhovno rast

VSEBINA

O KONCEPTIH V NAŠIH GLAVAH 3

MOJA MELODIJA 9

AJŠA SVETLIN 17

BOJEVNIŠKI HOROSKOP 27

OSVOBODIMO SVOJ RANJENI DEL IN SI PODARIMO LJUBEZEN 29

ENERGIJSKA SAMOSTOJNOST 33

SPIRALA ŽIVLJENJA 37

PREBUDI SVOJ PRISTNI GLAS! 39

EDINI, NA KATEREGA NISEM NIKOLI JEZNA 41

V ISKANJU SEBE 45

BOJEVNIK 49

ČIŠČENJE Z VRTNICAMI 51

KVIZ O ŽIVALIH 57

PRODUKCIJA LIJAMEDIA SE PREDSTAVI 59

ČOKOLADNO-BANANINO PECIVO 61

ARGENTINA 65

UVODNIK

PRED VAMI JE 33. ŠTEVILKA ELEKTRONSKE REVIJE MAGIČNOST GIBANJA, KJER BOSTE LAHKO PREBRALI TAKO ZANIMIVE ZGODBE,

KUHARSKI RECEPT, HOROSKOP, SE NAUČILI NOVIH TEHNIK TER SE POVEZALI Z IZKUŠNJAMI IN ZNANJEM, KI SO JIH NA PAPIR

PRELILI ČLANI DRUŠTVA MAGIČNOST GIBANJA.

Z VESELJEM PA NAPOVEDUJEMO TUDI IZID NOVEGA DVD-JA – MAGIČNOST GIBANJA 5: MOČ USTVARJANJA IN IZRAŽANJA –

TEHNIKE ZA ODPIRANJE IN SPROŠČANJE ENERGIJE NA GRLENI ČAKRI. NEKAJ UTRINKOV S SNEMANJA NA BOHORJU V MESECU

MAJU NA STRANI 25 IN 26.

NASLEDNJA ŠTEVILKA REVIJE MAGIČNOST GIBANJA IZIDE V AVGUSTU.

Zlomiti fiksirano mišljenje in s tem povezano staro osebnost je bil že od nekdaj eden izmed glavnih ciljev meditativnih praks. Opažam, da smo ljudje pravi mojstri v tem, ko razmi-šljamo, kako bi nekaj moralo biti. Naš um je nenehno nagnjen k temu, da ´predalčka´ raz-lična področja naših življenj in ima za vsako od teh področij izoblikovano določeno mne-nje, stališče, pravila, koncepte in ne nazadnje tudi vrednote. Velikokrat je s tem ´predalčka-njem´ uma povezana še ena njegova značil-nost – primerjanje. V svoji glavi se vse preveč

ukvarjamo s tem, kaj je prav in kaj ni, kaj bi bilo treba, kaj vse je treba še izboljšati, popra-viti, kakšni bi morali biti drugi ljudje, da bi bilo nam dobro itd. Um je lahko naš pomoč-nik, lahko pa postane naš najhujši mučitelj. Zato je bil že v raznih starodavnih praksah meditacije vedno poudarek na utišanju uma oziroma na obvladovanju le-tega. Ljudje smo bistveno bolj navajeni delovati iz uma kot pa iz svoje energije in telesa. Ker smo ´trdi´ v svojem razmišljanju (in v svojem telesu), tež-ko dojemamo določene stvari in težko spre-

jemamo spremembe v svoje življenje.

Kako je naš um omejen? Problem je v tem, ker so v našem umu določene vcepitve. Na razvoj našega mišljenja in um vplivajo različ-ne okoliščine: družina, vzgoja, okolje, v ka-terem odraščamo, ljudje, ki so bili in so del našega življenja, izobraženost itd. Ljudje smo vpeti v kolektivno zavest (na energijskem ni-voju je to črna mreža, astral, ki vpliva na nas) in cilj meditativnih praks je bil že od nekdaj, da se posameznik osvobodi vplivov kolektiv-ne zavesti in s tem povezanih vzorcev, ki jih človeštvo nosi že mnogo generacij. Zadnja leta čutimo močne pritiske zato, ker ta črna

mreža razpada in z njo vsi povezani vzorci glede življenja, odnosov, obilja, dela itd. Med drugim gre za kup ponotranjenih ideolo-gij in idealov, kaj je prav, česa se ne sme, kaj se mora. Kup enih meril, za katera vse bolj spoznavamo, da nas omejujejo.

Človeštvo je bilo dolgo vekov pod vplivom različnih ideologij, predvsem tistih, ki so pri-hajale prek religij. Cilj religij kot sistemov je bil omejiti zavest ljudi in jih držati v strahu, zato da bi lahko tisti na položaju živeli privi-legirano življenje in imeli vse zase (dobrine, bogastvo, energijo). Ljudje so se tako spre-minjali v ovce, zaradi strahu pa so dovolili, da

O konceptih v naših glavah

– Premisl ek o omejenosti naše ga uma –

Tala Bevk

3 4

jih drugi vodijo in jih izkoriščajo.

Eden najbolj revolucionarnih filozofov, ki je odkrito govoril o ideologiji religije in črednem nagonu ljudi, je bil Friedrich Nie-tzsche (1844–1900). Po Nietzscheju naj bi krščanstvo pokvarilo močno duhovno nara-vo ljudi, saj je ljudem vcepljalo občutek gre-ha, zraven pa še poveličevalo šibkosti človeš-ke narave.

Nietzsche razume pokvarjenost v smislu de-kadence, pri čemer so ljudje izgubili svoje in-stinkte. Vrednote, ki jih je človeštvo doseglo, pa so dekadentne vrednote. »Življenje samo mi velja za instinkt rasti, trajanja, kopičenja sil, moči: kjer manjka volja do moči, gre za propa-danje.« (Nietzsche 1989, str. 275) Z voljo do moči se človek potrjuje v tem, kar v resnici je, z voljo do moči potrjuje svoje najgloblje bistvo, svojo bit znotraj vsega bivajočega. Krščanska morala in vrednote so vzniknile iz motivov vladajočega razreda in tako je zgo-dovina krščanstva zgodovina želje po vlada-nju in oblasti nad ljudmi.

Krščanstvo je utrjevalo svoj položaj in vpliv na podlagi t. i. resnic, po katerih naj bi ljudje živeli. Trpljenje, odrekanje, mučeništvo, vero, ljubezen in upanje Nietzsche prepoznava kot mehanizme religije, ki prodirajo v zavest ljudi in tako povzročijo, da se ljudje počuti-jo ´majhni, boga boječi in oddaljeni od svoje biti.

Prvotno krščanstvo, kot ga razume Nietzsche,

ni imelo nobene zveze z religijo. Prvotno in tako tudi najbolj izvorno krščanstvo naj bi po Nietzscheju živel Jezus, ki je s svojim zgle-dom kazal, kako naj bi ljudje živeli v ljubezni, z zdravim odnosom do sebe in sveta. Po Ni-etzscheju lahko krščanstvo razumemo samo v zvezi s tlemi, iz katerih je zraslo. Opozarja, da je zgodovina krščanstva ponarejanje iz-virnega simbolizma, in naznanja, da ni več potrebe po neki zunanji formi, obliki ali av-toriteti, temveč je pomembno globoko zave-danje o lastni odgovornosti do samega sebe in svojega življenja. Upe in odgovornosti se tako ne polaga več v nekaj zunanjega, v neko božanstvo ali boga.

Nasproti krščanstvu postavlja Nietzsche svojo filozofijo življenja. Zanj se najbolj po-duhovljeni ljudje kažejo kot najmočnejši. So tisti, ki najdejo svojo srečo tudi v tistem, kar bi drugi videli kot svoj propad, v trdoti do sa-mega sebe in drugih, v skušnjavi, asketizmu, težke naloge pa jim celo služijo za privilegij. Pravi, da so veliki duhovi skeptiki, skepsa pa je odraz moči duha, sposobnost razmišljanja s svojo glavo in delovanja na podlagi svoje volje.

Samospoznavanje je oblika asketizma. Tisti, ki jo posedujejo, so največjega spoštovanja vredna vrsta ljudi. Ti ljudje ne vladajo, ker hočejo, marveč zato, ker so. Ne prizadevajo si biti kot drugi, del ovac in črednega nagona, ampak oni sami. Pri tem moramo paziti, da te interpretacije nadčloveka pri Nietzscheju ne enačimo z neko večvrednostjo in podre-

janjem drugih, kot se je to v zgodovini že zgodilo. Nietzsche tukaj govori o kultivaciji posameznika. Posameznik kot takšen, tudi če vlada, ne more delati zla, saj so njegove vred-note višje in nepokvarjene. Tukaj je nemara bila največja napaka interpretov Nietzscheja, tistih, ki so v njegovih idejah iskali opravičila za politične motive.

Ko Nietzsche govori o tipu človeka, govori o izbranem človekovem odnosu do sveta. Gre mu za bit bivajočega kot takega in v celoti. »Nebeško kraljestvo je stanje srca – ni nekaj, kar je ´nad zemljo´ ali kar naj bi prišlo ´po

smrti´ … je izkustvo v nekem srcu; je povsod tu, ni nikjer tu …« (Nietzsche 1989, str. 309) Na teh točkah se Nietzsche zelo približa fi-lozofiji budizma. Prestaviti se torej iz uma v telo; iz konceptov v delovanje, pri čemer so mu prave vrednote ljubezen, sprejemanje življenja in volja do življenja. Do božanskosti bivanja se lahko pride s poštenimi dejanji lju-bezni in z aktivnim življenjem, kjer aktivno pomeni neposredno izražanje svete biti, tj. najčistejše oblike biti, ki je v nas samih.

Torej, če nam ponotranjene ideologije in ide-

5 6

RESNICE ŽIVLJENJA - Bono BaršekKnjiga skuša dati odgovore na bistvena vprašanja človekovega obstoja, njegovih odnosov z drugimi, njegovega zdravja in počutja ... KLIKNI ZA VEČ ...

GAJBA KROMPIRJA - Natalija PavlinUtrinki s poti osebne rasti. »Z veliko ostrino, ki pa nikjer ne preide v prazno kritiko ali celo obsojanje, se Natalija loteva teme obnašanja, razmišljanja, delovanja same sebe – in, kar velja za njo, velja za vse, saj smo vsi narejeni po istem kalupu!« KLIKNI ZA VEČ ...

ali po eni strani predstavljajo neko varnost, pa nas po drugi strani zasužnjujejo, držijo v strahu in coni udobja. Treba je odpreti svoj um. Um pa se odpira s postopnim opušča-njem določenih prepričanj. Ko prepozna-vamo zmote svojih prepričanj in stališč, ko prepoznavamo svojo omejenost, se lahko v enem trenutku odločimo in obrnemo k dru-gemu razmišljanju. Takrat se nam zgodi pre-mik v zavesti, ko se nam odstrejo tančice ilu-zij in ko stvari lahko vidimo jasneje.

Če pogledamo na um še z energijskega vidi-ka, je um in njegova jasnost povezana z de-lovanjem šeste čakre oziroma tretjega očesa. Ker pa je šesta čakra povezana tudi s spolno čakro, vplivajo na naš um in predstave tudi energije in občutki iz naše podzavesti, ki se nahajajo v spolni čakri. Um je nagnjen k za-megljenosti zaradi neprečiščene spolne ener-gije, zaradi zamer, ki jih posameznik goji do sebe, do določenih svojih izkušenj in ljudi, s katerimi je imel slabe izkušnje. Gre tudi za projekcije, nadzor in mentalne manipulacije (slabe misli o sebi in drugih), ki so že žive v človeku. Te zadržane temne energije lahko povzročajo veliko stisko, ´mletje´ uma pa po-bira ogromne količine energije in tako one-mogoča kreativni energiji z višjih nivojev, da bi se tekoče izražala skozi misli in telo. Umir-janje svojih napetosti in misli je tako ključ-nega pomena za naše psihofizično zdravje in stabilizacijo energijskega telesa.

Z leti sem ugotovila, da smo zelo nagnjeni k temu, da ko enkrat začnemo delati na sebi

in se nam začnejo spreminjati pogledi nase in življenje, zelo zagrizeno zavzamemo neko novo stališče ali spoznanje in ga dojemamo kot nekaj svetega in fiksnega. Videti je, kot da um nenehno išče nekaj, s čimer bi se lahko identificiral in našel nekje in v nečem varno zavetje. In ko to doseže, se skuša tega drža-ti, kolikor dolgo je možno. Dokler se nam spet nekaj ne zgodi, po navadi je to kakšna izkušnja, pretres, in takrat smo zopet primo-rani razširiti svoje razumevanje in sprejeti še druge možnosti v svoje življenje. Dejansko moramo biti nenehno pripravljeni na učenje. Če nismo, nas začnejo življenjske izkušnje ´uničevati´. Ozaveščanje širše slike življenja, izkušenj, odnosov in občutkov nam pomaga priti do razumevanja, ki je ključnega pomena za sprejemanje sebe in ljudi okrog sebe.

Ne gre torej za to, da opustimo um, ampak da ga ´odpremo´. V meditaciji se včasih zdi, da nastane popolna odsotnost uma, a v res-nici se um toliko odpre, da presežeš njego-vo omejenost in s svojo zaznavo, zavestjo in energijo posežeš višje. Šele odprt um lahko potem opušča stare koncepte in sprejema nove. In ko preraste te, se zopet spoprijatelji z novimi. In tako naprej in naprej. Božanski um je odprt, fluiden in inteligenten …

Se nadaljuje …

Friedrich Nietzsche: Somrak malikov, Primer Wagner, Ecce Homo, Antikrist. Ljubljana: Slo-venska matica 1989, str. 271–353. 24

SERIJA DVD-JEV MAGIČNOST GIBANJA Z ENERGIJSKIMI IN MEDITACIJSKIMI TEHNIKAMI SAMOZDRAVLJENJA:1. Tehnike za odpiranje korenske čakre in prizemljevanje energije2. Tehnike za čiščenje spolne čakre3. Tehnike za krepitev volje in zavedanja 4. Tehnike za odpiranje srčne čakreKLIKNI ZA VEČ ...

7 8

9 10

Žiga ž aga, poje ž aga Večje zanimanje za glasbo se je pojavilo do-kaj pozno v mojem življenju, v času srednje šole. Prej ji nisem posvečal posebne pozor-nosti. Na začetku sem se najbolj zagrel za rock glasbo, kar je povezano z nakupom moje prve kasete skupine Nirvana. Kasneje me je prevzel heavy metal z vso pripadajočo sceno, v katero je sodila ´dark´ zunanja po-

doba, obiskovanje koncertov, zasebnih zabav ter strastno norenje ob trdih kitarskih rifih. Ob drugih priložnostih se mi je v uho prileg-la tudi klasična orkestralna glasba, new age in podobne zvrsti. To je bil čas pubertete, čas iskanja svojega jaza in iskanje pripadnosti v širšem družbenem okolju. Podzavestno sem iskal sprejetje v svetu, za katerega sem bil prikrajšan v svoji primarni družini. Zato sem

se poistovetil z metal subkulturo, ker mi je bila podoba o sebi, da sem metalec, neznan-sko všeč. Ta glasbena zvrst mi je takrat slu-žila kot sredstvo za izražanja uporništva do staršev oziroma mi je vibracija te glasbe po-magala sproščati notranje napetosti upora do očeta ter globoke jeze, ki se je nakopičila ob njegovi nasilni vzgoji, ko sem se bil primoran podrediti njegovim zahtevam pravil. Navide-zno in začasno je ta nova podoba metalca utišala bremeneča čustva in zakrila mojo ne-gativno podobo o sebi, s katero sem težko ži-vel. Pričakoval sem, da bom z novo podobo lažje navezal stik z zunanjim svetom in da me bo ta končno sprejel. To se seveda ni zgodilo, ker sem podobo gradil na zanikanju svojega resničnega stanja.

Rompompom kl adivoPo srednji šoli me je pot vodila do novega izkustva sveta glas-be. Vstopil sem v sceno elek-tronske klubske glasbe. Podo-ba metalca je počasi zbledela. Redno sem začel obiskovati javne zabave znane pod ime-nom rave partiji, ki so mi po-dali novo namišljeno doživlja-nje sebe in življenja, predvsem zaradi plesa ter uporabe drog, s katerimi sem glasbo doživljal z nepojmljivo intenzivnostjo. Verjel sem, da sem našel naj-bolj smiseln način življenja in v to sem sveto verjel. Nikakor ni-sem mogel razumeti, zakaj tako

ne živijo vsi ljudje, da ne hodijo na partije in uživajo ekstazijev. Zase sem imel občutek, da zares živim. V resnici je bil to beg od real-nosti ter zaradi drog zelo odzemljeno stanje, ki so mu botrovale astralne entitete oziroma anorganska bitja, ki so mi dala to iluzijo.

S časoma so ekstatična doživljanja zbledela, saj anorganska bitja v zameno za užitek, ki ti ga dajo, terjajo visoko ceno. Cena je bila moja življenjska energija, ki mi je takrat intenzivno odtekala. Ob tem sem dobil tudi določena spoznanja. Med obiskovanjem partijev sem se začel spraševati, zakaj lahko enkrat uživam na polno, drugič pa me zagrnejo negativna čustvena stanja in občutki. V opazovanju sa-mega sebe sem postopno spoznaval, da je glavna stvar v tem, koliko sem bil energijsko pretočen in v kakšnem čustvenem stanju sem

Dario Sever

Moja melodija

11 12

bil, ko sem šel na parti, in da zunanji dejavni-ki niso toliko pomembni, kot sem sprva mis-lil. Zato sem posledično začel bolj skrbeti za svoje zdravje. Z rednim tekom sem nabiral fizično kondicijo, da sem lahko preplesal dol-ge noči – z manj droge. Jedel sem več presne zelenjave, s katero sem razstrupljal ostanke drog v telesu. Motiv za moj trud pa je bil še vedno imeti se ´fajn´ oziroma ne čutiti not-ranje bede. Ker pa je ta vedno bolj silila na površje, se je povečevala težnja po iskanju nečesa drugega, novega, čeprav nisem vedel, kaj naj bi to bilo.

Mi pa vsi najboljše volje del amo marlj ivoPot me je pripeljala v društvo Vir, danes ime-novano Magičnost gibanja, kjer je sledilo ob-dobje dela na sebi, ki še vedno traja. V tem času se je veliko zgodilo in spremenilo. Lju-bezen do glasbe je ostala, odnos do nje pa se je postopno zelo spremenil. Nekoč mi je glasba v glavnem služila kot sredstvo za dvi-govanje samopomembnosti, odzemljevanje in bežanja od sebe. Danes podpira moj osebi in duhovni napredek na različne načine. Slu-ži mi kot način in podpora samozdravljenja pri meditaciji, v izraznem plesu in v kreativ-nem izražanju skozi ustvarjanje glasbe same. V procesu dela na sebi sem odpravil števil-ne energijske, čustvene blokade in škodljive vzorce delovanja. Predal sem nekaj starega in POSLEDIČNO JE PRIŠLO nekaj nove-ga. Odvrgel sem nekatere stare destruktivne navade in podosebnosti ter prepoznal svoj talent, ki je povezan z glasbo. Pokazala se je

priložnost, in odkril sem svoj globlji obču-tek za ustvarjanje glasbe. Začel sem ustvarjati brez vsakršnega predhodnega znanja.

Zgodilo se je nekega lepega dne, ko se je po-javila potreba po tem, da bi v našem društvu nekdo prevzel tisti del projektov, ki je po-vezan s snemanjem in urejanjem posnetega zvoka, govora in glasbe. Ta je sestavni del vo-denih meditacij, napovednikov in posnetkov prikaza energijskih tehnik. Prijateljica Mia me je vprašala, če bi se mogoče poizkusil uspo-sobiti za delo z računalniškimi programi, ki so namenjeni za takšno delo. Privolil sem ter si kmalu namestil program na svoj osebni ra-čunalnik. Nikoli nisem bil ravno računalniški tip človeka in delo s programi me ni nikoli privlačilo. To se je spremenilo, ko sem začel spoznavati programsko opremo za ustvarja-nje glasbe. Ko sem se naučil nekaj osnovnih principov ustvarjanja in začutil, kaj vse lahko s tem naredim, sem bil navdušen. Očarala me je množica zvokov med brskanjem po vseh mapah v programu in kako enostavno jih je združiti in preoblikovati v glasbo. Da ne go-vorim o mnogih kontrolah in efektih, ki so na voljo za preoblikovanje zvoka. Odkril sem nov svet, kar v doživljanju ustvarjanja glasbe tudi je. Srce je reklo: TO HOČEM POČETI!

Naš a četic a kor aka, strumno in ve seloTo delo me je na začetku spominjalo na sesta-vljanje lego kock, kasneje sem v tem prepoz-nal podobnosti s kuhanjem, ker gre za zelo podoben princip ustvarjanja nečesa. V obeh

primerih gre za neki recept, za katerega ni nuj-no, da se ga držiš. Pri glasbi ves čas poslušaš, kot bi med kuhanjem okušal hrano. Zvoku kaj odvzameš, spremeniš, dodaš efekt, hrano pa malo začiniš glede na trenuten občutek in priložnost. To je nekaj primerjav, ki so samo simbolične, so pa še tudi druge podobnosti, ki jih težko ubesedim.

Ustvarjanje glasbe je energijsko delo, včasih zaznavam to kot kanaliziranje energije. Med ustvarjanjem se večkrat zavem pomočnikov okrog sebe. Čutim jih kot angele, mojstre in višje jaze svojih prijateljev. Pred ustvarjanjem in tudi vmes se povezujem z namenom tis-tega, kar želim, da glasba izraža. Če je glas-ba namenjena na primer vodeni meditaciji, vnesem vibracijo namere v samo glasbo. To se zgodi spontano. In ko se to dogaja med ustvarjanjem, močno začutim energijo, ki

steče skozi telo. Zgodi se tudi, da padem v jok, ko se pojavi srčna melodija, ali pa začu-tim občutke blaženosti, moči, miru ali stanje višje zavesti.

V obdobju, ko ustvarjam določeno glasbo, grem vedno tudi sam čez energijski proces, ki se tematsko povezuje z glasbo. Med ustvarja-njem velikokrat energija ne steče, kot bi želel. Takrat postane naporno, ker je ustvarjalnost blokirana. Včasih to lahko traja tudi nekaj tednov, ko je napredovanje projekta mini-malno. Nič ne gre na silo. Takrat je čas, da sam dvignem energijo ter sprocesiram svoje dogajanje. Po tem pa pride prava inspiraci-ja, lahkotnost in tudi občutki ekstaze. Takrat ideje, toni, melodije, zvoki, ki jih slišim v sebi, kar sami ´letijo´ skupaj. Začutim neomejene možnosti, pripravljene na manifestacijo, in svobodno izbiram, kaj in kako bom to zapisal

13 14

v glasbi. To so neverjetni občutki, čiste igre in mislim, da se nobena stvar, ki jo v življenju počnem, ne more primerjati z ustvarjanjem glasbe. Počutim se kot otrok v peskovniku, ko je pred mano toliko možnih načinov iz-raza. Takrat sem v telesu, počutim se živega, popolnoma tukaj in zdaj in nič drugega mi ni pomembno takrat kot samo ustvarjanje.

Drug z a d rugim v r avni vrsti zd aj gremo na deloKo začnem ustvarjati komad, po navadi traja nekaj časa, da stvar steče, ker na neki način začnem iz nič. Bolj postane pestro, ko v sebi izkristaliziram namero, občutek ali vzdušje, za katerega želim, da ga glasba izraža. Sledi izbi-

ra glavnih instrumentov in drugih zvokov, ki jih želim uporabiti. Vsak osnovni zvočni ele-ment izoblikujem tako, da mi je všeč njegov zven in da se v nadaljevanju vsi zvoki med seboj zlijejo v želeno atmosfero. Ta proces traja do konca ustvarjanja. Potem sledi eks-perimentiranje z ritmi in drugimi zvoki, to-liko časa, dokler ne začutim v glasbi pravega ritma, toka ali občutka. Tok podkrepi inspira-cijo, nastane želena energije in takrat postane še bolj veselo. Po takšnih trenutkih velikokrat sledi obdobje, ko komaj čakam, da ponovno sedem za računalnik in nadaljujem z delom.

V procesu ustvarjanja pa redno prihajam tudi do faze, ko sem primoran tvegati in razisko-

vati, če že-lim uspešno n a d a l j e va -ti. Tvegam na primer s tem, ko se lotim nečesa, v kar nisem čisto prepri-čan, ker te stvari ne ob-vladam, in obstaja mož-nost, da bom izgubil tisto, kar sem že ustvaril. Ali pa se odlo-čim, da izbri-šem večji del

ustvarjenega, ker sem zgrešil bistvo, in izbe-rem novo pot. In vedno sem nagrajen, ko stopim na neznano pot, ker takrat nastane nekaj nepričakovanega. Ob tem mi zastane dih, srce začne hitreje biti in začutim adre-nalin.

Jurčku bomo pomagali hišico zgr aditiV preteklosti sem se večkrat spraševal, zakaj mi usoda ni namenila možnosti, da bi šel v glasbeno smer izobraževanja v obdobju, ko sem se odločal za svoj poklic. Mislil sem, da če bi takrat vedel, da je ta želja v meni, in bi šel študirat v tej smeri, bi potem lahko lažje in bolje ustvarjal, ker bi razpolagal z več te-oretičnega znanja in bi tudi že takrat lahko prišel v okolje, kjer bi se lahko razvijal na tem področju. Da nisem imel te možnosti, mi je bilo do nedavnega žal. A vse se je zgodilo z namenom, ki na najboljši možen način pod-pira moj razvoj skozi življenje. Dojel sem, da bi se po veliki verjetnosti pri študiju glasbe-ne smeri ukalupil z uveljavljenimi glasbenimi sistemi in pravili. Zaradi takšnega izobraže-valnega sistema, kakršen je, bi verjetno težje ostal pristno povezan s svojim občutkom za glasbo. Vsekakor ne bi ustvarjal na tak način, kot delam zdaj. Noben način ustvarjanja pa ni napačen. Zame je vsak način, pri katerem

mi je zanimivo in zraven uživam, pravi.

D a bo mogel svoje z ajčke pre d l isičko skrit iV obdobju, od kar delam glasbo, mi je pri mojem ustvarjanju zanimivo to, da imam pri vsakem projektu, ki ga začnem, željo, da ga gradim na nov način. En razlog za to je, da se po vsakem končanem projektu naučim ne-kaj novega, kar želim potem prenesti v nas-lednjega. Drug razlog je, da želim glasbene elemente, ki so mi zelo všeč v glasbi drugih ustvarjalcev, prenesti v svoj komad. Na ta način spoznavam zgradbo glasbe, postavi-tev elementov in uporabo efektov. Spet tretji razlog za posluževanje novih načinov ustvar-janja je želja po spoznavanju vseh mikavnih možnosti, ki jih danes ponuja programska glasbena oprema, ki je na srečo dostopna vsa-kemu, ki premore vsaj malo volje, da jo upo-rabi. Odkar delam z glasbenimi programi, se mi pogosto dogaja, da ob poslušanju glasbe drugih avtorjev spontano vidim pred očmi njihovo zgradbo zvočnih elementov, vidim gumbe ter krivulje, ki ponazarjajo nastavlje-ne vrednosti zvočnih kontrol in efektov. Tudi od tod dobivam ideje, ki jih potem vnašam v svojo glasbo.

Sam sem glasbeno tehnično znanje poveza-

Prit i do zmožnosti ustvarjanja skozi srce je svobod a in c i l j vs ake ga pos ameznika v živl jenju. Ni pomembno, kaj ustvarjamo, ampak ustvarjanje s amo. Smo bit ja

ustvarjanja, ker je to naš a izvorna nar ava.

15 16

DVD OSNOVE ŠAOLINSKEGA KUNG FUJA KLIKNI ZA VEČ ...

SREČANJA Z NAGUALOM: POGOVORI S CARLOSOM CASTANEDOKLIKNI ZA VEČ...

no z ustvarjanjem pridobil preko Youtuba in interneta. Praktične izkušnje povezane s kompo-niranjem so nastale s poskušanjem po občutku. V glavnem po principu, da sem v programu zapisal nekaj tonov in potem poslušal, kako se to sliši. Na ta način sem se naučil načina, kako ´zapisovati´ v programu, da se sliši tako, kot mi narekuje glasbeni notranji glas.

Svoje znanje še naprej nadgrajujem in ob tem me včasih preseneča, ko ugotovim, da sem sam od sebe prišel do istega znanja in rezultatov kot nekdo drug, ki je posnel tisti video o vsebini, ki jo objavlja. To mi vlije zaupanje, da mi gre dobro, da znam, da napredujem, čeprav sam po navadi sploh nimam takšnega občutka. Ko sem pred kratkim poslušal svojo glasbo, ki sem jo ustvaril na samem začetku glasbene poti, sem bil kar malo presenečen, kako se dobro sliši. Še vedno mi je zelo všeč in me preseneča to, da sem jo ustvaril z res minimalnim znanjem. Ob tem sem dojel, da je za uspešno ustvarjanje bistvena želja in namera in ne toliko teoretično znanje ali drugi zunanji pogoji. Ko sem v nameri, da nekaj ustvarim, pride do mene ravno tisto, kar omogoča realizacijo namere. To seveda velja za vse stvari v življenju.

Priti do zmožnosti ustvarjanja skozi srce je svoboda in cilj vsakega posameznika v življenju. Ni pomembno, kaj ustvarjamo, ampak ustvarjanje samo. Smo bitja ustvarjanja, ker je to naša izvor-na narava. Izražanje svojega talenta, s katerim daješ svetu, daje globlji smisel življenja. Lahko so tudi vsakodnevne malenkosti, ki jih obvladaš, ali pa se ustvarjalnost navezuje na umetniško izražanje. Vse je ENAKO POMEMBNO. Vse je življenje v gibanju.

Trenutno delujem v Produkc ij i Utrip Me dia pod imenom D ario Sound De sign, ki je del z avod a Magičnost ustvarjanja. Klikni tu z a posluš anje gl asb e.

17 18

GLASBENICA SRCA

Zakaj si svoj prisp evek v knjigi naslovil a ´Gl asb enik src a´?V meditaciji sem v zadnjih letih podoživela že mnogo prejšnjih življenj, v katerih nisem živela v stiku z lastnim bistvom. Pred dvema letoma pa sem podoživela življenje, ko smo glasbeniki (bilo nas je veliko) ustvarjali never-jetne stvaritve in zdravili z zvokom. Občutki so bili ob tem podoživljanju neverjetno svetli in mogočni. Takrat sem še močneje začutila, da si v tem življenju ponovno želim pouče-vati in ustvarjati glasbo v stiku z dušo, živeti v skladu z željami srca, zdraviti z zvokom. Tako sem v skladu s svojo največjo željo – kako želim ponovno živeti, spesnila pesem Glasbenik srca in z istim naslovom naslovila tudi prispevek v knjigi.

Tvoje živl jenje je prežeto z gl asbo in delom na sebi . Kako to zd ružuje š oziroma na kakšen nač in vnaš aš svoja spoznanja o živl jenju v gl asbo?Spoznanja iz meditacije o tem, kaj je resnica, kaj je srčno, spoštljivo …, se trudim vsak dan znova vnesti v prakso, v svoje poučevanje, odnose, življenje. V vsakem trenutku posku-šam biti čim bolj zavestna svojih dejanj, misli, da ne padam v vzorce obnašanja in razmišlja-nja, ki niso svoboda, sprejemanje.

Največ o sebi sem spoznala v rekapitulaciji. Ko sem rekapitulirala svoje obnašanje do ot-rok, učencev, sem se postopoma začela vse bolj zavedati in predvsem čutiti, kako moje misli in moje energijsko stanje vpliva na dru-ge. Kar ni resnica, kar ni svetloba, vedno bolj občutim kot bolečino ali pa me začne stiskati v prsih, trebuhu … Gre za zavedanje podza-vestnih ´temnih´ energij pri sebi ali drugih. Torej podzavestnih negativnih misli, sodb, energijskega nadzora, avtoritativnega obna-šanja … in jih takoj s tehnikami ali namero prekiniti, če se pojavijo. Brez spoštljivega in enakovrednega odnosa ne more priti do sproščenega prenosa znanja in sproščenega kreativnega vzdušja. Posledice nespoštljivih odnosov se otrokom v odraslem obdobju začnejo kazati kot travme, negativna prepri-čanja, ki jih imajo o sebi in so jih podzavestno prevzeli od odraslih, učiteljev … Žal se veli-kokrat zgodi, da instrument in kopica spečih sposobnosti zaradi tega ´počakajo´ nekje v kotu.

Verjame š, d a l ahko vs akdo ustvarja gl asbo, poje, igr a?V vsakem od nas se skriva glasbenik, če le hočemo razviti svoje darove. Treba si je vzeti čas za to, kar bi želeli razviti, in biti potrpež-ljivi do sebe. Včasih je treba za prebuditev glasbenika v sebi meditirati (prepoznati in odvreči) na negativna prepričanja, ki smo jih prevzeli od drugih in s katerimi se omejuje-mo. Na primer: ne znam peti, ne verjamem, da bi se lahko naučil igrati instrument, ne za-

Ajša Svetlin– akademska gl asb enic a in uč itel j ic a energijskih in me dit ac ijskih tehnik –

Z Ajšo Svetlin se je pogovarjala Natalija Pavlin

Ajš a se od l et a 2003 ukvarja s spoznavanjem seb e in poskuš a vs ak d an živeti č im bolj v st iku z l astnim bistvom. Spoznanja, do katerih pride me d me dit ac ijo, vnaš a v svoje vs akd anje živl jenje, j ih pre d aja skozi poučevanje igr anja kit are, ukul el e, vaj z a r azvoj gl asu ter poučevanje energijskih in me dit ac ijskih tehnik. Je avtoric a priro čnika z a ustvarjalno poučevanje kit are Viva cre ativa, ustvarjalne ga zvezka z a kit ariste in ustvarjalce z ačetnike Jaz ustvarjam gl asbo, l et a 201 6 je izd al a zgoščenko V tebi je vse in s svojim prisp evkom Gl asb enik src a kot so avtoric a sodeloval a pri knjigi Z namero do z ave sti , srčnosti in svobode. Je čl anic a skupine Magičnost gibanja in Magičnost zvoka.

19 20

upam vase, nimam posluha, nisem sposoben, drugi bolje vedo kot jaz … Te misli niso res-nica in velikokrat preprečijo, da bi ustvarili kaj novega, da bi sploh začeli, si vzeli čas.

Na kakšen nač in poučuje š, upor abljaš kakšne posebne pristop e, pri jeme, tehnike?Vsakega učenca poučujem drugače. Z učenci se pogovarjam o tem, katere zvrsti glasbe bi želeli igrati. Tako ima vsak učenec drugačen učni program, ki se spreminja v skladu z nje-govim odraščanjem in njegovimi glasbenimi željami.

Pri pouku (med petjem, igranjem …) včasih v kakšnem trenutku uporabim tehniko vi-zualizacije vijoličnega plamena za transfor-

miranje negativnih misli in občutkov, ki jih začutim. Včasih, kadar začutim neki negati-ven občutek, si predstavljam, da ga s petjem, zvokom ali vijolično svetlobo izničim ali od-pihnem negativno misel. Predvsem pazim na svoje misli, da ne obsojam ali se vpletam v svobodno voljo drugega.

Najboljši ´prijem´, ki ga uporabljam, pa je, da pred poukom poskrbim za svojo energij-sko ´kondicijo´, da sem energijsko pretočna. Ker v boljši energijski kondiciji, kot sem, bolj ko sem v notranjem miru, stiku s seboj, bolj kreativno, radostno steče poučevanje, prebu-di se več idej.

Kakšni pa so tvoji učenc i? Kako se odzivajo na tvoja spoznanja, ki j ih vnaš aš v

poučevanje kit are? Moji učenci so moji učitelji. V vsakem učen-cu čutim glasbenika, nekateri se lažje izraža-jo skozi glasbo, nekateri še ´spijo´ pod težo bremen znotraj svojega energijskega polja – avre. Po mnogih letih poučevanja lahko potr-dim, da ima vsak človek v sebi glasbenika in da je ta glasbenik pri mnogih neizražen, in to zaradi bremen preteklosti, negativnih občut-kov, negativih prevzetih prepričanj staršev, družbe, vrstnikov … Npr. če otrok pride k pouku kitare prestrašen, ker je bil v šoli rav-no ocenjevan, je v njegovi avri prisoten strah, ki mu preprečuje, da bi z veseljem prepeval, igral. Ali če je otrok jezen ali v krivdi, ker je neprestano kritiziran, bo v njegovi avri priso-tna krivda, strah ali jeza, ki mu bo preprečila, da bi se rad učil pri pouku. In vse to velja se-veda tudi za nas odrasle. Otroci mi velikokrat pokažejo ogledalo, kaj moram sama pri sebi spremeniti. Njihov odziv name je energijski. Če sem sama energijsko odprta, neobsojajo-ča, samoumevno potrpežljiva, spodbujajoča ..., se tudi oni lažje odprejo, učijo, ustvarjajo,

prepevajo.

Kakšna je povez ava me d delom na sebi in gl asbo? Kako jo vidiš?Oboje se prepleta. Če ne bi vsakodnev-no izvajala tehnik, se povezovala z lastnim bistvom, se samoizpraševala in rekapitulira-la svoja dejanja, bi moje poučevanje mladih glasbenikov bilo manj zavestno. Učila bi, kot sem pred štirinajstimi leti, ko sem začela uči-ti, brez zavedanja lastne odgovornosti, brez čutenja svojega bistva in bistva drugega, z ve-liko manj spoštovanja, sprejemanja.

DELO NA SEBI

Kaj t i pre dst avlja z ave st , z ave d anje in kaj je nez ave dno? Zavest je zavedanje misli, ki se porajajo, za-vedanje občutkov, ki jih čutimo. Nezavedno pa je tisto, česar se ne zavedam, kar po navadi odkrijem šele v meditaciji ali rekapitulaciji, ko čutim nezavedno v obliki občutkov, zbudijo se mi spomini, podzavestne misli ali pa re-snični občutki (tudi iz prejšnjih življenj), ki jih čutim do nekoga in ki jih v ´običajnem nezavednem´ stanju prej nisem čutila, se jih nisem zavedala.

Večinoma v meditaciji odkrivamo nezave-dno, vse, kar smo potlačili v podzavest v tem ali v prejšnjih življenjih, in se začnemo postopoma zavedati nezavednega. Velikokrat

sem se šele v meditaciji začela zavedati, da si prikrivam kakšne stvari, ker hočem biti v umu dober človek, ampak drugi del mene – občutki pa sporočajo nekaj drugega. In te ob-čutke je treba predihati, jih sprejeti, odpustiti sebi, drugim. Velikokrat se teh ´temnih´ ob-čutkov sploh ne zavemo, dokler si ne upamo raziskati nezavedne dele sebe. Treba je ime-ti neomajno namero, da želimo raziskati in transformirati svojo ´temo´, in močno voljo, da vztrajamo, tudi ko čutimo in vidimo ´naj-slabše´ stvari o sebi, ki smo jih skozi življe-nja tlačili v podzavest. S transformacijo teme v sebi naredimo prostor za svetlobo višjega jaza, ki se vse bolj sidra v telo, kar čutimo kot mir, stabilnost, zaupanje, ljubezen do sebe.

Kaj pa je pr ava smer

oziroma kaj je pr av? Je to t ist i ´pr av´, ki ga dolo č ajo d ružb ene z apove di , kaj je pr av in kaj je narob e, kot neka mor alna pr avil a, al i izhaja od kod d rugod? Čutim, da so ´prave´ misli srčne misli, pove-zane s sprejemanjem, spoštovanjem. Čutim, da ´prav´ izhaja iz mojega srca. V meditaci-ji sem začela prepoznavati, kaj je resnično moje in kaj je družbeno pravilo. To je tre-ba pač raziskati, da lahko potem veš. Preden sem začela izvajati tehnike, nisem čutila, kaj je moje in kaj je družbeno. Takrat sploh ni-sem čutila, kaj je resnično srčno, ker sem bila energijsko zaprta zaradi mnogih sodb, zamer, ki sem jih potlačila. Vse je bilo bolj delovanje iz uma in strahu, ugajanje, igranje prijaznosti,

posnemanje drugih …

Ali tvoja delovanja iz src a pridejo vč asih tudi navzkriž z d ružb enimi z apove dmi in pr avil i?Kadar delujem iz miru srca, potem to ljudje samoumevno začutijo. Kadar pa svoja spoz-nanja govorim iz uma, se igram prijazno, je pa to le navzven naučeno moralno obnašanje in citiranje pozitivnih misli. Ker ti lahko, re-cimo, govoriš zelo modre besede, vendar če te niso podprte z iskreno energijo, so potem to prazne besede, sicer lepe misli, ki pa jih ne čutiš. Pač nekaj lepo poveš. Če ne govoriš iz miru srca, potem tudi tisti, ki te posluša, želenega sporočila ne bo začutil in bosta slej ko prej oba padla v konflikt ali se začela drug drugega izogibati, si prikrivati.

Kako vidiš seb e znotr aj d ružb e, kaj t i pre dst avlja sistem, v kateri živiš , d ružb ena pr avil a? Kako to doživljaš?Sama čutim Zemljo kot šolo za duše, da se učimo in naučimo, kaj je prava pot, da znamo ločiti zrno od plevela. Sistem mi predstavlja budnico – budilko, ki te ´boleče glasno´ pre-buja. Potrebni so bili neki konflikti, pa ne-prijetne, boleče situacije in neka pravila, ki so me ujezila in razžalostila, da sem se začela spraševati in v srcu iskati odgovore, ali je to prav, ali je to delovanje, razmišljanje iz srca, ali je v sledenju določenim pravilom kakšen smisel.

Ne vidim smisla v obsojanju sistema, saj bi s sodbami le izgubljala energijo. Bolje je, da energijo usmerim v dejanja in razmišljanje, izpraševanje sebe, kaj bom pri sebi izboljšala, kaj bi lahko dala, da bi nekaj lahko bilo boljše.

Kaj t i pomeni, d a ´si v akc ij i , d a kre ativno deluje š´? Da delujem in se trudim ostati v tišini tukaj in zdaj ter poskušam vedno dati najbolje od sebe. Če delujem v tišini, umirim um in spo-toma ´odpihnem´ misli, s katerimi se ome-jujem, lahko stvari naredim veliko hitreje in bolje, kot bi si prej mislila, da lahko.

Kaj pa je z ate pr avo delo, kaj je pomembno del ati v živl jenju?Včasih sem ločevala, katero delo je bolj po-membno od drugega, sedaj pa čutim, da je vse enakovredno: pospravljanje, pomivanje posode ali pa delo na vrtu, poučevanje …, vse to je trening. Včasih ga uporabim kot trening notranje tišine, biti tukaj in zdaj. Hkrati me ta mala opravila, kadar jih delam v notranji tišini, napolnijo z energijo. Še posebno delo na zemlji, ki me napolni z Zemljino energijo. Posledično se porajajo nove ideje, kaj bi še lahko počela in dala v življenju. Iščem vedno nove stvari, ampak ta mala opravila so pot-rebna, ker ti dajejo veliko, če z njimi treniraš notranjo tišino. Z delom tukaj in zdaj v not-ranji tišini zbiraš moč, če pa um brbota, pa energijo izgubljaš, razpršuješ na tisoče kon-

21 22

23 24

cev. In nič konkretnega se iz tega ne rodi.

Kaj pa gl asba?Igranje instrumenta, vadba, poučevanje je zelo prijetno ´delo´. Še posebej takrat, kadar mi uspe igrati, poslušati, poučevati ali vaditi v notranji tišini v poslušanju tonov, brez um-skih sodb do sebe, brez pretiranih pričako-vanj, želja ... Kadar igraš, poješ le zato, ker ti je v veselje to početi, nastane prijetna zvočna kopel, polna lepih občutkov, ki te napolnjuje, umiri, sprosti, opogumi ... Sem se pa morala tega ponovno ´naučiti´, ker sem bila šolana v sistemu, kjer veljajo določena prepričanja, v katerih se lahko izgubiš in pozabiš na najpo-membneje – izvajanje glasbe v stiku z lastnim bistvom za zdravljenje ali preprosto za svoje veselje.

Kako bi torej opre deli l a svoj odnos do živl jenja in smisel živl jenja?Smisel življenje je zame, da v življenju ponovno najdeš stik z lastnim bistvom, resnico in modrostjo v sebi ter deluješ in živiš v skladu z njo. In ker to žal ne gre kar čez noč, ker je kup stvari, ki jih moraš pri sebi ozavestiti in spremeniti, odpustiti …, da lahko ponov-no in vse pogosteje čutiš svo-je bistvo, je to doživljenjska naloga, za katero čutim, da je edina smiselna. Živeti v skla-

du s svojim bistvom in delovati iz njega.

Ali je gl asba tudi povez ana s tvojim smislom življenja? Na kakšen nač in?Najraje v življenju prepevam in to čutim tudi pri mnogih učencih, ki jih učim, da najraje prepevajo ob spremljavi kitare. Petje odpira srce in kaže odprtost naše srčne čakre. Manj ko je v našem srcu zamer, skrbi, strahov …, svetleje in močneje bo zvenel naš glas. Bolj ko pojemo povezani z lastnim bistvom, bolj zdravilen zvok bomo zapeli in ta zvok lahko uporabljamo tudi za zdravljenje.

Kot sem že omenila, sem v prejšnjih življe-

ZGOŠČENKA V TEBI JE VSE - Ajša SvetlinNa zgoščenki s priloženo knjižico besedil so v meditativnih pesmih zbrana sporočila kozmične zavesti. Ob poslušanju zgoščenke se priporoča meditacija v zenu ali meditacija za povezovanje z višjim jazom, z namenom polnjenja čaker z zvokom in svetlobo, za umirjanje uma ... KLIKNI ZA VEČ ...

JAZ USTVARJAM GLASBO: SKLADAM, IMPROVIZIRAM, UGLASBIM PESEM -

Ajša SvetlinUstvarjalni zvezek za kitariste in ustvarjalce začetnike. Namen ustvarjalnega zvezka je prikazati različne načine, kako prebujati lastno ustvarjalnost in ustvarjalnost otrok. KLIKNI ZA VEČ ...

njih že zdravila z zvokom in moja želja je, da bi v prihodnosti vse bolj delovala v sme-ri zdravljenja z zvokom. Je pa tako, da sem šele po nekaj letih meditacije začela močneje čutiti zdravilno moč zvoka in kako je ta od-visna od mojega energijskega stanja. Pri delu

na sebi sem začela uporabljati tudi zvočne tehnike in sedaj svoja spoznanja prenašam naprej na delavnicah Magičnost zvoka. Se pa ´moram´ na tem področju še marsikaj naučiti in raziskati.

NAPOVEDUJEMO IZID NOVEGA DVD-JA – MAGIČNOST GIBANJA 5: MOČ USTVARJANJA IN IZRAŽANJA – TEHNIKE ZA ODPIRANJE

IN SPROŠČANJE ENERGIJE NA GRLENI ČAKRI. NEKAJ UTRINKOV S SNEMANJA NA BOHORJU V MESECU MAJU

25 26

OVEN Ne se boriti; ostani doma!

BIK Z ljubeznijo proti Luni.

Bojevniški horoskop

S planeti se igral ljubitelj vesoljskih neznank

Ker ljudje še vedno težko sprejemamo življenje, se ves čas borimo. Enkrat sami s sabo, drugič z drugimi. Tokrat poletje prinaša planetarni izziv: boj s planeti, ne z ljudmi. Stvari so postale resne. Mogoče se bomo kmalu imeli rajši.

DVOJČKA Z besedami proti Luni.

RAK S katerim koli planetom hočeš, samo da se boriš!

LEV S Soncem in uporabljaj faktor 50+!

DEVICA Z mednarodno vesoljsko postajo.

TEHTNICA Ličila, poljubi in nasmeški vojne za-čenjajo; uspešno v bitki z Venero.

ŠKORPIJON Na poti do podzemlja čakata na boj še Mars in Sonce. Srečno Kekec!

STRELEC Z lokom in puščico proti balonu na vroči zrak.

KOZOROG Začni brcati kamenje, večji boji sle-dijo.

VODNAR Proti Luni, ampak šele, ko jo bik in dvojčka malo omehčata.

RIBI Pojdi zvečer ven in začni vsaj kriča-ti. Kričati, ne tuliti!

27 28

29 30

Ljubezen je svobodna energija, najmočnejša sila v vesolju, energija pete dimenzije in je izredno pomembna v odnosu do sebe in do drugih. Je stanje in je del nas. Je nekaj višjega, nekaj izven običajnega zaznavanja sebe in sveta. Je čista energija srčne čakre, ki se kaže skozi nežnost, sočutje, odpuščane, sprejemanje pa tudi skozi pozornost, var-nost, torej povsod, kjer prevladuje srce. V svojem jedru smo čista ljubezen. Kolikor smo jo zmožni dati sebi, kolikor jo čutimo v sebi, toliko jo lahko dajemo drugim in nič več.

Ljubezni nikakor ne smemo enačiti s spol-nostjo, ker sta to dva popolnoma različna pola. Spolnost, ki jo večinoma poznamo, je čisti fizični nivo (lahko rečemo tudi nagon) in običajno nima povezave z ljubeznijo. Po-hoten seks je posledica nečiste spolne čakre in spolne energije, ki je ne znamo pravilno dvigovati in delati z njo na naraven način. Če smo dovolj odprti, zavestni in energijsko pretočni, lahko seks povežemo z energijo lju-bezni. S tem ko redno čistimo spolno čakro, se jo naučimo dvigovati na srčen nivo, lah-ko seks dobi čisto novo obliko in doživetje.

Filozofija tantre pravi, da je zavestna spol-nost nekaj veliko večjega kot samo seks na fizičnem nivoju. Lahko je vrsta meditacije, ki izhaja iz notranje tišine, tehnika za transfor-miranje, povezovanje in odpiranje drug dru-gemu ... Priti do tega je proces.

V svojem bistvu smo čista ljubezen, dostop do nje pa smo skozi travmatične izkušnje izgubili v otroštvu. Ponoven stik s svojim bistvom lahko vzpostavimo tako, da se osvo-bodimo energijskih blokad in bremenečih čustev. Vendar je to proces; več blokad kot

Osvobodimo svoj ranjeni del in si podarimo

ljubezen

Maja Radej

31 32

osvobodimo, večji dostop do svojega bistva imamo in bolj lahko delujemo s srcem.

Vse, kar počnemo že od otroštva dalje, je, da iščemo brezpogojno ljubezen. Večinoma jo iščemo zunaj sebe, želimo jo dobiti od neko-ga tam zunaj. Pa naj bo to partner ali partne-rica, otrok, prijatelj ali prijateljica ... Nihče izmed nas ni bil v otroštvu deležen takšne mere brezpogojne ljubezni, kot bi jo takrat potreboval. Nismo je bili deležni, ker je naši starši niso bili sposobni dajati. Naši starši pa je niso znali dajati, ker je tudi oni v svojem otroštvu niso bili deležni, in tako naprej in tako naprej. Česar ni v tebi oziroma česar ne čutiš ali o čemer nimaš zavesti, ne moreš dati drugemu. Zato je nesmisel, da smo jezni na svoje starše, pomembno je, da se naučimo sprejeti izkušnje in odpustiti.

Čas je , d a z ačnemo zd r aviti svoj otroški jaz, r anjeni del oz. svoje ga r anjene ga otroka in s ami sebi pod arimo brezpogojno l jub ezen. D a se imamo r adi s amo z ato, ker smo. Brezpogojno, brez prič akovanj.

KAKO? Ranjenega otroka je treba najprej odkriti ozi-roma ugotoviti, v katerih situacijah delujemo iz svoje notranje bolečine. To se lahko kaže skozi iskanje pozornosti, v želji, da bi nas imel nekdo rad, da bi nas objel, varoval, spoštoval

ali sprejel. Izraža se lahko tudi skozi pogreša-nje nekoga, skozi različne strahove, ugajanje ali kadar nezavestno reagiramo (projiciramo), ko nas dejanje nekoga prizadene. Vse to in še veliko drugega je samo posledica našega ra-njenega dela; mi se obnašamo tako, ker smo bili tako naučeni in ker nas žene bolečina iz otroštva. Takrat iščemo ljubezen, podporo, sprejetje zunaj sebe. Če želimo zdraviti svoj ranjeni del in se naučiti sami sebi podarja-ti ljubezen, je najboljše, da poskušamo čim bolj opazovati svoja čustva. Ko nekaj čutimo, se obrnemo vase in poskušamo brezpogoj-no čutiti (sprejeti občutke). S tem ko čustva sprejmemo, ustvarimo varno okolje za svoje-ga ranjenega otroka in ta si bo upal še bolj iz-raziti. Ste kdaj videli kakšnega otroka, ki se je odprl v okolju, kjer se je počutil ogroženega in ˝odveč˝? Ne. Otrok se lahko odpre samo takrat, ko so starši nežni in sprejmejo njegova dejanja in občutke. Takrat je otrok iskren in resnično pove, kaj ga muči. In točno takšen je naš ranjeni del. Ko se ta počuti varnega, mi jasno zaznamo bremeneče čustvo v sebi, s čim je povezano in kje je vzrok. Ob tem lahko čutimo še globljo žalost, jezo, razoča-ranje in podobno. S sprejemanjem občutkov se začne čustvena transformacija, celjenje čustvenih ran. Proces pospešimo tako, da sami sebi podarimo ljubezen. Lahko se ob-jamemo, pobožamo, lahko si rečemo, da se imamo radi. Lahko rečemo, da imamo radi svoj ranjeni del in razumemo bolečino. Sami sebi smo lahko najboljši starši. Smo ljubeči, nežni, v sprejemanju, v razumevanju, potr-pežljivi, da zase ustvarjamo varno in mirno

okolje. Kadar na ta način delujemo do sebe, sami sebi pošiljamo ljubezen in podporo. Po-sledično vse manj iščemo to v drugih, nekje zunaj sebe, ker nimamo več potrebe, da bi nam drugi na videz in kratkotrajno mirili naš ranjeni del. Sami sebi smo dovolj in sami s seboj smo radostni in svobodni. Bolj ko smo zavestni in več ljubezni ko pošljemo sebi, več ranjenega dela smo pozdravili, manj je ener-gijskih blokad in bremenečih čustev in bolj delujemo v skladu z energijo ljubezni.

To deluje na več aspektov našega življenja.

Ob zdravljenju svojega ranjenega otroka postajamo vedno bolj stabilni, močni, ener-gijsko samostojni, naši odnosi so vse manj odvisniški in bolj svobodni, srčni, ustvarjalni ... Od drugega ne zahtevamo več, da polni ali pomirja naše notranje bolečine, saj to na-redimo sami. Od drugih ne zahtevamo več varnosti, ker si jo damo sami. In tudi druga-če gledamo na svet okoli sebe. Veliko lažje sprejemamo ljudi, življenjske situacije in lažje premagujemo vsakodnevne izzive.

33 34

Biti energijsko samostojni pomeni, da smo se v življenju naučili zanašati se na svoje notranje vodstvo, opirati se na svoj lastni energijski steber in zavestno delo-vati v dobro sebe in drugih, torej s srcem. V praksi to pomeni, da ne živimo več v odvisniških odnosih in smo se odpoveda-li vsakršni manipulaciji z energijo.

Energijska samostojnost se kaže tudi v tem,

da resnično cenimo in spoštujemo sami sebe, vse svoje izkušnje, in ne iščemo potrditve pri drugih, da bi si na ta način potrjevali lastno vrednost. V skladu s tem tudi opravljamo poklic oziroma delo, ki podpira našo rast, pri tem pa smo odprti za sodelovanje z okolico, ki nam nenehno prinaša sporočila o našem napredku, o vseh naših slabostih in krepos-tih.

Seveda pot samostojnosti zahteva predanost, namero, disciplino. In odločitev. Da bi postali svobodni in energijsko samostojni, se je treba za to zavestno in samostojno odločiti, potem pa svojo odločitev podpreti z dejanji, ki so močno povezana s soočenji z vsemi možni-mi ovirami, ki nas želijo zaustaviti v naši na-meri oziroma odvrniti od te poti. Te ovire so vzorci, kode, ki so vcepljene v naš DNK-za-pis. Da, DNK-zapis je možno spremeniti! In to s pomočjo discipline izvajanja energijskih tehnik, s katerimi lahko zavestno spremeni-mo vibracijo lastne energije. Poenostavljeno povedano: gre za soočanje s čustvenimi glo-

binami in miselnimi koncepti, ki so polni laži in iluzij o tem, kdo smo. Vse stare programe razmišljanja, čutenja in delovanja, ki ne pod-pirajo našega duhovnega napredka, je treba enostavno odstraniti, preobraziti ter ponov-no aktivirati program božanske kode, kode čiste svetlobe, če želimo postati gospodarji lastne energije in zaključiti karmični krog ne-prestanega ponavljanja izkušenj.

Kako se tega lotiti? Ta pot se začne tako, da se najprej priučimo energijskih tehnik, s po-močjo katerih bomo sposobni postopno vse bolj na široko odpreti vrata trezorja, kjer so

Energijska samostojnost

Marjana Florjan

35 36

shranjene vse naše pretekle izkušnje, spomi-ni, in jih ´prečistiti´. V spominih, izkušnjah se namreč skriva ogromno energije, a je za nas neuporabna, dokler je ne ozavestimo in prečistimo.

Kar marsikoga odvrne že na samem začetku, je dejstvo, da se je na tej poti treba odpoveda-ti vsem iluzijam, ki so nas usmerile v delova-nje na račun tuje energije, ko smo potrebno energijo za življenje iskali zunaj sebe, names-to v sebi, z ustrahovanjem, izsiljevanjem z ubogim jazom, vzbujanjem krivde, pritože-vanjem, pohlepom, seksom itd. Napačnega delovanja smo se navzeli z opazovanjem in posnemanjem okolice, od ljudi, ki v večini primerov niso imeli zavesti o energijah in jih je vodila podzavest. Vse to so sicer potrebne izkušnje, ki jih duša potrebuje za svojo rast, vendar ni potrebe, da bi morali v tem nezave-dnem stanju zaslepljenosti ostati večno.

To je proces, ki zahteva predanost, vztrajnost in močno namero. Tako lahko resnično zač-nemo živeti tiste kvalitete, po katerih hrepeni naša duša: ljubezen, prijateljstvo, srčnost, so-delovanje, odpuščanje, bratstvo …

Vse to so zelo močno procesi, notranje bit-ke med temo in svetlobo, ki jih lahko izbo-jujemo z duhovno disciplino. Kot že rečeno, obstajajo tehnike, s pomočjo katerih razprši-mo negativna energijska stanja in ozavestimo vse, kar se nam v življenju dogaja, ter v telo zasidramo svetlobo. Potem pa sledi težji del, ko je treba s to novo zavestjo tudi živeti. Sta-

re navade je treba zamenjati z novimi, kar prav tako zahteva čas in energijo. Predvsem pa močno voljo, da se nenehno premagujemo v želji, da bi ži-veli po starem.

Postopno se tako naučimo zdravega odmika od napornih energij, ločiti zrno od plevela in preseči željo po biti žrtev ali pravičnik ter prevzeti odgovor-nost zase, tako da smo sposob-ni odpustiti sebi in drugim vse krivice in boleče izkušnje. Več bolečine ko uspemo predati v transformacijo, več svetlo-be smo sposobni sprejeti in jo tudi zadržati v svojem energij-skem polju.

Tak način življenja nas vodi vse bliže do višjega smisla bivanja, ki se nam razkriva skozi vse, kar počnemo. Dokler je človek energijsko zvezan z drugimi prek karmičnih vezi, težko čuti samega sebe, kaj šele, da bi lahko opravljal z lastno energi-jo. Šele ko pohlep preobrazimo v nesebično dajanje, zamere in sovraštvo v sprejemanje in odpuščanje, lenobo v samostojno akcijo, poželenje v kreativnost itd., dojamemo glo-binski pomen energijske samostojnosti, ki za nas postane temelj, na katerem želimo graditi svoje življenje.

www.magicnost-gibanja.siSpletna stran Skupine Magičnost giban-ja, kjer boste našli zanimive dodatne vsebine, od poglobljenih člankov do in-formacij o delavnicah, vadbah, terapijah, brezplačnih predavanjih itd. KLIKNI ZA VEČ ...

KANAL MAGIČNOST GIBANJA

KLIKNI ZA VEČ ...

37 38

Življenje na Zemlji se v veliki meri dotika različnih odnosov med nami in starši, otroci, partnerji, prijatelji, sodelavci, sosedi in drugi-mi ljudmi. Dostikrat se nam zdi, da se vrtimo v krogu odnosov in istih vzorcev, ki jih po-časi ozaveščamo in razbijamo. Pomikamo se v krogu. Ko pridemo v nekem trenutku do konca, vzorec ali določena energija odpade,

Spirala življenja

Klara Dev

se razbije in transformira. Osvetlimo delček svojega sistema in se podamo v nov krog.

Usedemo se v miren kotiček, na tla ali na stol, s stopali trdno na tleh. Umirimo se, po-zornost prenesemo vase in začnemo globlje dihati. V misli si prikličemo določeno ose-bo, s katero bi radi razčistili odnos. Dihamo

in si dovolimo čutiti občutke, ki pridejo na površje. Z dihanjem jih predajamo v trans-formacijo. To lahko traja nekaj minut ali eno uro. Ko se naše počutje umiri, si ponavljamo: »Odpuščam si, odpuščam ti, odpuščam si, odpuščam ti …« Začutimo te besede in po-novno izdihujemo občutke, če je potrebno.

Na koncu se uležemo in se polnimo z zla-to svetlobo, ki jo vdihujemo v telo, organe, čakre, avro, in tako zapolnimo tisti prostor, ki se je s transformacijo občutkov sprostil. Dihamo toliko časa, dokler ne začutimo v sebi svetlobe (pomirjenost, umirjenost, za-dovoljstvo, ljubezen, lahkotnost).

Spirala, akrilne barve na platnu

39 40

Vsak ima v sebi svoj pristni zvok, s katerim lahko pozdravi svoje rane, zapolni energijske luknje in prebudi svojo energijo. Velikokrat zanemarjamo to svoje najbolj naravno orod-je, ki ga vedno nosimo s seboj, a ga velikokrat uporabljamo nezavedno – svoj glas. Kdaj ste nazadnje res govorili iz srca? In čutili vsako besedo, ki ste jo izrekli? Ko govorimo res-nico svojega srca, se naravno napolnjujemo

z energijo svojega pristnega glasu, v naspro-tnem primeru svojo energijo izgubljamo, saj naš glas prihaja samo iz ´glave´ – kot posle-dica priučenega delovanja po ustaljenih druž-benih vzorcih. Kako torej priti do svojega naravnega glasu? Z vajo. Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. Najlažje ga prebudimo, če pojemo enostavne

zloge, ki ste jih izgovarjali že kot otroci (ga--ga, ha-ha, ma-ma, la-la), s petjem samoglas-nikov (a, e, i, o , u) ali glasbeno lestvico (do, re, mi, fa, so, la, ti, do).

Lahko pojete tudi zvoke po čakrah – vsaka čakra ima namreč svoj zvok. Raziskujete ga lahko sami ali pa sledite že poznanim zvo-kom, ki jih navajajo nekateri avtorji. Sama najraje pojem zvoke po čakrah, ki jih avtor Stewart Pearce navaja v knjigi Alkimija gla-su. Korenska čakra ima zvok O, spolna čakra zvok U, solarni pleksus zvok OU, srčna čak-ra zvok A, grlena čakra zvok AI, čelna čakra zvok EI in kronska čakra zvok I. Pomembno je, da zvok pojete kontinuirano, brez preki-

nitev, da energija lahko neovirano teče po posameznih čakrah. S tem v sebi aktiviramo energijske kanale, energija zvoka pa nas pre-budi in zdravi.

Naj vas pri petju ne ovira misel »nimam posluha« ali »ne znam peti«. Vsak lahko poje, vsi imamo v sebi prirojeno radost do petja. Samo pogumno.

Za lažji začetek lahko prisluhnete zvočni me-ditaciji po čakrah, ki vam bo pomagala najti stik z zvokom, s svojim pristnim bistvom.

Prebudi svoj pristni glas!

Erika Kralj

ZA OGLED KLIKNI TU

41 42

Edini, ki mi nikoli ne sproži občutkov jeze, je naš mačkon Habibi oziroma krajše – Bibi. Že kot otrok sem imela hišnega ljubljenčka, psa, ki je dočakal kar 16 let. Imela sem ga neiz-merno rada, se pa spomnim, da sem mu zelo rada nagajala, zaradi česar me še danes muči vest. Nato dolgo časa nisem imela nobene ži-

vali, razen dveh konjev, ki jih ima moj fant, s katerima pa se ne družim ravno pogosto.

Ko sva se s fantom preselila na svoje, iz podnajemniškega stanovanja v bloku v svo-jo hišo, sva začela razmišljati tudi o hišnem ljubljenčku. Prva misel je bila pes, ki pa sva

jo zaradi pomanjkanja časa morala odmisli-ti. Obema namreč ni domača ideja, da imaš doma živalco, ki je ve-čino časa zaprta doma, brez konkretne mož-nosti, da izživi svojo naravo. Ravno v času selitve v hišo nas je znanec spraševal, ali bi kdo želel vzeti mlade-ga mucka, ki ga ima pri sebi. Spomnim se tiste male kepice, ki je mi-javkala na terasi, in že takrat sem vedela, da bova skupaj.

Minili so še nekje tri-je meseci, ko je ta mala kepica prišla k nama. Sprva je bila tako prestrašena, da sem se bala, da se bo skri-la in izgubila nekje v kleti, zato sva pozor-no zapirala vrata. Ta mala kepica se je zelo hitro sprostila in udomačila. Radovedno je raziskovala po hiši in se spoznavala z novim okoljem.

Spomnim se, kako sem komaj čakala, da sem prišla iz pisarne domov, da se bom lahko crkljala z Bibijem. Ravno v tem času so se v službi, kjer sem takrat delala, dogajale zelo stresne stvari. In ravno naš mačkon mi je po-magal, da sem se lažje prebila skozi. Ko sem ga božala po njegovem mehkem kožuščku in

čutila njegovo toplino, je bilo vse lažje, vsak izziv in napor se mi je zdel premagljiv, in to mi je dajalo moč in me pomirjalo.

Po nekaj tednih, ko je Bibi raziskal svoje pri-marno okolje, ga je zamikalo, da bi šel tudi v malce širše raziskovanje. Ker je Bibi mač-kon, ki smo ga vzeli s ceste, se seveda ni mo-gel sprijazniti z mislijo, da je njegov teritorij samo neka hiša z atrijem, temveč si je želel iti v svet. Plezal je po ograji, jaz pa za njim in ga dajala dol, češ, ostani tukaj, ne smeš ven. No, nekega večera pa je le popihal čez og-rajo. In kaj hujšega kot to, da ga celo noč ni bilo domov! Iskala sem ga cel večer, zaspala v solzah in se že skoraj prepričala, da se ne bo

Edini, na katerega nisem

nikoli jezna

Erika Žlogar

43 44

več vrnil. No, pa se je. Okoli 5. ure zjutraj je prišel domov, ves umazan in utrujen. Kakšno olajšanje sem takrat začutila.

Ob tem dogodku sem ozaveščala, zakaj sem se tako močno navezala nanj in da je dejansko on ´moj kreator sreče in dobrega počutja´. Vedela sem, da ga zaradi svojih strahov in ču-stvenih omejitev ne smem priklepati k hiši in ga zagrajevati, zato sem si pri spuščanju svo-jih strahov pomagala tudi tako, da smo mu vgradili mačja vratca, skozi katera lahko svo-bodno hodi ven in noter. K vsemu navkljub sem do zdaj imela takšno srečo, da naš mač-kon ne zahaja predaleč stran od hiše, da se potepa čez dan, ponoči pa spi.

Se je pa zgodilo, da je en dan kar izginil. Nik-jer ga ni bilo. Ker nikoli ne zamudi zajtrka, mi je bilo tisti dan čudno, kje je. Pomislila sem, da je šel na teren in da bo že prišel. Šla sem v pisarno in se nikakor nisem mogla otresti misli o Bibiju. Klicala sem fanta, ali je Bibi že doma, pa ga kar ni in ni bilo.

Tisti dan sem šla prej iz pisarne domov in po okolici v treh urah obesila 60 plakatov s po-grešanim mačkonom. Klicala sem v zavetišče in sanitarno službo, ali so v bližini kje na cesti našli našega mačkona. Ta dan sem resnično doživljala čustvene zlome. Vmes sem se stal-no poskušala povezovati z višjim jazom in Saint Germainom, da sem omiljevala čustve-ni pritisk. Najbolj me je pri tem vznemirjala misel, da je Bibi kje zaprt in da se muči. Zve-čer, ko sem se že nekako sprijaznila z usodo,

zaslišim zvok mačjih vrat in noter prikoraka Bibi. Ko sem ga videla, sem od olajšanja pad-la v jok. Njegov prihod je bila ena izmed naj-lepših in najbolj intenzivnih dogodkov v tem času. Sodeč po njegovem stanju, bil je spočit, čist in lačen, predvidevam, da je bil zaprt pri sosedi, kamor je, ko še nismo imeli ograje, prav veselo zahajal. Kje točno je bil, pa ne bomo nikoli zvedeli. :)

Ta dogodek mi je dal ponovno ogromno materiala za meditacijo: od moje pretirane in nezdrave čustvene navezanosti, nesposob-nosti obvladovanja takšnih stanj, do preda-janja črnim mislim in nezaupanju, krčevitega oklepanja ter strahu pred izgubo. Od takrat se k sreči podoben primer še ni pripetil.

Zagotovo drži dejstvo, da mi mačkon od-pira srčno čakro bolj kot kdor koli ali kar koli. Občutek miru, ki ga ob tem dobim, je neprecenljiv. Mislim, da nam takšne občutke sprožijo vse živali, saj na naš kalup delujejo neposredno s svojo čistostjo in nepokvarje-nostjo, prav tako pa v sebi ne nosijo zamer in obsodb. Njihov terapevtski učinek je ravno zaradi tega tako močan.

S temi izkušnjami se je spremenil tudi moj odnos do živali nasploh; sicer nisem vegeta-rijanka, jem pa samo meso, ki ni od živali, ki trpijo v nehumanih razmerah industrijske proizvodnje. Dolgo časa je veljalo dejstvo, da živali ne čutijo, ampak je to daleč, daleč stran od resnice. Živali čutijo in tudi žalujejo, ko katera izmed njih umre, oziroma čutijo žalost

ob izgubi mladičkov. Tako kot se mi bolje počutimo ob skrbi in toplini, velja enako za živali. In bolj ko se odpremo tem energijam,

veliko več ljubezni bo prišlo in odšlo iz naše-ga srca.

45

Ženska srednjih let, lepo urejena, namazana, oblečena v udobna oblačila, hodi po stanova-nju gor in dol. Nemirno se obrača naokrog, kot bi hotela, da ji okolje odgovori na njena vprašanja.»Dovolj mi je tega! Ne morem več tako nap-rej! Nekaj moram ukreniti, če ne, se mi bo še zmešalo!«Hlastno vzame telefon z mize in mrzlično

drsa po zaslonu, iščoč prave številke. »Aha, tukaj je! Takoj se moram naročiti na pregled.«

»Zdravstveni dom, dober dan želim, kako vam lahko pomagam?« zdolgočaseno pove oseba na drugi strani slušalke.»Doktor Kovačevo bi prosila!« od razburje-nja že skoraj kriči Karmen.»Gospa, nehajte kričati, ker imam vnetje sre-

dnjega ušesa! Prosim za malo razumevanja. Vežem,« odgovori receptorka in že se sliši prijetna melodija, ki skuša pomiriti močno načete živce.»Ojoj, očitno, da je današnji dan še nekomu načel živčke,« nehote uide Karmen.»Ambulanta dr. Kovačeve, želite prosim?« »Dober dan! Karmen Velikonja pri aparatu, naročila bi se na pregled.«»Je nujno?«»Seveda je nujno, drugače vas ne bi klicala!« znervirano odgovori Karmen.»Gospa, pomirite se. Moram pogledati, kam bi vas lahko stlačila.« »Saj nisem krompir, da bi me tlačila, koza zmešana!« si misli Karmen in s prsti tapka po mizi. Po minuti tišine se sestra znova oglasi: »Pridi-te v petek ob dveh. Kako se že pišete?«»Velikonja!« »Dobro, sem zapisala. Nasvidenje!«»Hvala in nasvidenje!« Globoko izdihne in se uleže na kavč. »Zdravnica mi bo zagotovo vedela pomagati. Se že bolje počutim,« naglas potrdi.

V petek ob dveh v ordinaciji dr. Kovačeve. »Kar naprej gospa, kaj bo dobrega?«»Dobrega nič. Veste, imam v sebi veliko stisko. Ponoči skoraj nič ne spim, tišči me v prsih, misli so kot pobezlja-ne in nikakor ne najdem za-dovoljstva v ničemer več. Še

nakupovanje ni več to, kar je bilo. Zato vem, da je z mano zagotovo nekaj narobe,« hiti go-voriti Karmen.»In kdaj so se začeli pojavljati ti simptomi?«»Kakšen mesec nazaj. Je pa iz dneva v dan huje, kot da se nekaj nabira in nabira ... Poču-tim se kot vulkan, ki ni bruhal že 40 let, pa bo sedaj vsak čas.«»Gospa, malo je naravno tako počutje, saj prihajate naproti menopavzi,« preveri v kar-tonu njen emšo. »Veste, potem hormoni mal-ce ponorijo in že imamo kaos. Imate redne spolne odnose?«»Gospa doktor, brez zamere, ampak meni hormoni norijo že od srednje šole. Vsakič ko sem jih skušala umiriti s spolnostjo, sem bila za en čas pomirjena, potem pa je spet vse prišlo za mano. Do zdaj sem lahko to še nekako premagovala, zdaj pa ne gre več!«Doktorica si misli: »Ta je danes že peta po vrsti. Očitno je, da tudi njo daje luna. Saj ne verjamem v te vrače, ampak jasno je razvi-dno, da se vsak mesec ob polni luni začne

V iskanju sebe

– 1. del –

Leticija Fortin

46

ljudem trgati. Mi zdravniki pa smo potem tis-ti, ki jih še najbolj pokasiramo,« se v sebi jezi zdravnica. Naglas spregovori: »Slecite se, da vas malo pregledam.«

Karmen se sleče in medtem ko jo gospa doktor pregleduje, razmišlja o kolegici iz osnovne šole, ki si je ozdravila ščitnico. Šla je k nekemu zdravilcu in ta ji je pomagal, da je ozdravela. »Kaj pa, če tudi jaz potrebujem drugačen pristop? Hm, upam, da še imam njeno številko,« po tihem tuhta Karmen.»Gospa Karmen, meni se zdi vse v redu, tudi izvidi za kri in vodo so čisto v mejah norma-le. Bi si želeli, da vam dam napotnico za psi-hiatra? Ali pa vam predpišem kakšne tablete za pomiritev?«»K psihiatru pa že ne grem! Pa tudi pomirje-val ne bom jedla! Kaj me ne morete dati na kakšne dodatne raziskave?« »Ja, edino, če vam zamenjamo glavo,« si misli zdravnica, naglas pa reče: »Vse, kar sva lahko, sva že pregledali. Fizično ste zdravi kot riba. Teži vas nekaj drugega in tukaj vam jaz ne morem pomagati.«»Očitno res ne!« očitajoče krikne Karmen.»Dandanes je skoraj že vsak človek pod stre-som. Poiščite nekaj, kar vas bo pomirilo. Saj veste, kako pravijo, da je vse v glavi. Morda bi bil čas za vas, da spremenite način življe-nja,« ji svetuje zdravnica.»Bo že držalo, kar pravite. Po starem ne bo šlo več naprej, razen, če želim pristati v Idri-ji. Pokrajina je sicer tam zelo lepa, a bivati v hotelu za bolne pa me ne mika preveč,« že napol v smehu pove Karmen. »Hvala, gospa

doktor, bom iskala naprej.«»Srečno, gospa Karmen! Če si premislite za psihiatra, pa se le oglasite po napotnico.«

Karmen odvihra iz ordinacije in se za trenu-tek hvaležna, da je z njenim zdravjem vse v redu, odpravi proti avtu. »Pa saj mi material-no prav nič ne manjka. Ne razumem, zakaj ne morem biti zadovoljna s tem, kar imam?« In takoj se spomni Petra, s katerim sta pred mesecem dni končala dvoletno zvezo. Imela sta se zelo lepo do trenutka, ko ga je zalotila, da se dobiva s pol mlajšo kot ona. Čeprav ji je zatrjeval, da jo ljubi, si ni mogla dovoliti take sramote. »Ne moreš zaupati nekomu, ki te tako grdo izda in prizadene. In zakaj se mi to nonstop dogaja, da je z vsakim moškim nekaj narobe? To mi res ni jasno,« se pogo-varja s seboj v mislih. Pride do avta, poišče ključe, ga odklene in se usede. Glavo nasloni nazaj in začne nezadržno hlipati. »Ne morem več tako naprej! Aaaaaaa! Pa zakaj se to prav meni dogaja!?« Nihče ne odgovori. Čez deset minut vžge svojo novo mečko in se odpelje.

Na poti domov že hoče zaviti v butik, ki ga po radiu mnogo preveč oglašujejo ves čas, da vsaj malo potolaži svoj ranjeni ponos. Na tabli ob cesti zagleda napis »Pokličite zdaj!« in kot bi dojela sporočilo vesolja, se spomni tiste znanke. Ustavi se na avtobusni postaji, prižge vse štiri smernike in poišče njeno šte-vilko. Pokliče in jo preklopi na zvočnik.»Zdravo Jasna, Karmen tu! Se me spomniš iz osnovne šole? Bila sem v paralelki c-razreda.«Po kratkem molku klicana reče: »Ja, zdravo!

Seveda se spomnim. Kako si?«»No ja, no. Ravno sedaj sem v obdobju, ko se ne počutim prav dobro. Veš, slišala sem, da si imela težave s ščitnico in si jih premagala. Zanima me, kako ti je to uspelo.«»Nisem se še čisto pozdravila, sem pa vsaj tablete nehala jesti. Veš, je bilo kar hudo en čas. Hodila sem od zdravnika do zdravnika, potem k različnim zdravilcem in na koncu le našla osebo, ki mi je pomagala. Precej druga-če, kot sem si predstavljala, ampak ti povem, da sem sedaj čisto druga.«»Kam pa hodiš?«Hodim na delavnice v neko skupino, pa doma tudi precej delam na sebi. Je pa to po-seben način dela na sebi, drugačen od tiste-ga, ki sem ga poznala prej, ko sem obiskovala zdravilce.«»Za kakšen način pa gre?« radovedno vpraša Karmen.»Gre za to, da najdeš vzroke svoje bolezni ali težav v odnosih. Greš v korenino svojega problema in jo tam ozdraviš, če me razumeš. Ko to narediš, vidiš ozadje svoje drame in potem veš, zakaj se ti nekaj dogaja.«»Hm, ni mi sicer čisto jasno, kaj s tem mis-liš, ampak recimo, da razumem. Torej te ne

pozdravi nekdo drug, ampak ti sam sebe? Pa to res deluje?«»Jaz delam tako že osem let in deluje. Je pa najbolje, da sama poskusiš in se potem odlo-čiš, ali je to okej zate ali ne. Če želiš, ti poš-ljem kontakt, pa pokliči in vprašaj. Iz prve roke je najbolje,« se zasmeje Jasna.»No, pa bom. Hvala ti za tole! Veš, se kar bolje počutim. Če boš imela kdaj čas, bi se lahko dobili na kavi, da mi kaj več poveš o svoji izkušnji.«»Seveda, Karmen, kar pokliči me. No, potem pa se drži in lepo skrbi zase.«»Bom, hvala! Ti tudi. Čau čau!«

Linija se je prekinila. Kot bi del nje vedel, da je to prava rešitev zanjo, olajšano zavzdihne in komaj čaka na številko. Petnajst sekund je bilo dolgih kot cela ura, ko se na zaslonu končno pojavi ime. Pritisne na slušalko in že se sliši zvonjenje. Srce ji razbija kot za stavo. Kar naenkrat pod pazduhami začuti curek in si misli, da takšne treme ni imela že od zad-njega razgovora za službo.Na drugi strani odločen ženski glas reče: »Ja, prosim?«Se nadaljuje …

47 48

BOJEVNIKV krogu se časa

sreča vrti,da jackpot zadene,ji norec sledi.

Kar daš, to dobiš,si reven zelo, če zase držiš,

zaklet tvoj je grad,vse mečeš v prepad,

a zraven si tega nočeš priznat.

Kdor spusti, ta dobi,kdor drži, se vrti

v krogu lastnih iluzij.In za gradek svoj zlat,

greš dušo prodat …

Kar je v tebi edina resnica,izkaže potem se kot kruta pravica.

Bojevnik resnici pogleda v obraz,z močjo aktivira svoj notranji glas,

ker svet nam je le ogledalo,ki ponuja nam zlato bodalo …

Odpre se srce, ki joče in ve,kako se sooči,

da stopiš naprej, v svobodo brez mej.

V krogu se časasreča vrti,

nekoga zapušča,nekdo jo dobi …

Delija

49 50

51 52

Vrtnice lahko uporabite tudi za čiščenje težavnih področij svojega življenja. V ta namen vam lahko podam praktičen primer iz mojega življenja, ki je povezan z mojim strahom pred vodo. Celo življenje sem vodo hkrati ljubila in se je bala. Kot otrok sem

oboževala čofotanje v bazenih, jezerih, rekah in tudi kopanje v banji, toda moja mama me je v svojih poskusih, da me obvaruje, nenehno opozarjala, da se lahko, če ne bom zelo previdna, utopim. Govorila je: »Če padeš, se lahko utopiš že v nekaj centimetrih vode.

Zato bodi zelo previdna.« Prepričana sem, da sem to slišala več desetkrat, še preden sem dopolnila štiri leta. Ta stavek je, pospremljen z njenim prestrašenim dihanjem, če sem slučajno malo prehitro hodila po dvajset centimetrov globokem otroškem bazenu ali se v banji vstala, vnesel v moje telo nenaraven strah.

V svojih zgodnjih tridesetih sem se odločila, da se sama naučim plavati, saj sem bila preveč prestrašena, da bi v vodi komur koli zaupala. Počasi, korak za korakom, skupaj z mojim prestrašenim dihanjem, sem se naučila. Plavanje in celo skakanje v vodo v bazenih je postalo moja druga narava. Sčasoma pa sem se začela počutiti razmeroma varno tudi v večjih vodah.

Leta 1988 sem naletela na drug izziv. Med počitnikovanjem na karibskih otokih na otoku Isla Mujeres v Mehiki sem se odločila, da grem morje raziskovat z masko. Že takrat sem vedela, da se pod vodo ne bom mogla dolgo zadržati ali celo plavati, saj sem precej velika in zato težko ostajam pod gladino. Zato je bil moj načrt tak, da bom z masko na glavi preprosto plavala in lebdela na vodi, obrnjena na trebuh, saj bom tako lahko zaužila lepote koralnega grebena in živopisnih rib, ki tam prebivajo.

Na žalost sem, ko sem prvič dala masko na glavo in želela vaditi le v pol metra globoki vodi, takoj v popolni paniki začela hlastati za zrakom. Po več poskusih, ki so prinesli še

slabše rezultate, sem sedla v vodo poražena in pripravljena odnehati. Nato mi drobcen glasek v meni reče: »Ne odnehaj. Saj imaš orodja, s katerimi si lahko pomagaš, uporabi jih. Poskusi s pihanjem vrtnic.« Čeprav z oklevanjem, sem se strinjala. Začela sem tako, da sem si na glavo dala masko, dihala skozi dihalo in medtem pihala vrtnice. Ko je to postalo enostavno, sem naredila naslednji korak. Še vedno z masko in dihalko na glavi sem potisnila obraz v vodo, šla na vse štiri in pihala vrtnice, dokler sem lahko, ne da bi čutila paniko. Nato sem si vzela malo oddiha. Potrebovala sem približno pet minut, da sem začutila olajšanje, in se nato napotila po grebenu. Ni se mi bilo treba ustaviti ali pihati vrtnic, bila sem približno 300 metrov od obale in se imela krasno. Tam sem ostala brez nadaljnjih težav ali najmanjšega strahu celo uro. Od takrat se mi pihanje vrtnic nikoli več ni zdelo samoumevno.

Ko boste nervozni ali čutili strah glede česa, pa naj bo to prvi zmenek ali učenje potapljanja, poskusite pihati vrtnice. To naredite takrat, ko boste neposredno v situaciji, idealno pa je, če strah še čutite. Če to ni mogoče, si situacijo prikličite kasneje in pihajte vrtnice.

Drugi način, kako se lahko lotite čiščenja različnih področij svojega življenja z uporabo vrtnic, je, da za vsako težavno področje ustvarite simbol ali sliko. Če na primer težko zaupate ljudem, tudi če veste, da so zaupanja vredni, si lahko za to nezaupanje predstavljate simbol ali sliko. Lahko si celo

Čiščenje z vrtnicami

2. del

O dlomki iz knjige v prevajanju: Amor ah Qu an YinZbirka pl ejadskih tehnik z a s amozd r avljenje

Pripr ava na delo s svetlobo na pl ejadski nač in

Prevedla: Mia Brunej

53 54

predstavljate besedo nezaupanje, napisano z velikimi odebeljenimi črkami, in uporabite to kot simbol. Simbol, ki ga boste uporabili, vam bo v pomoč pri spuščanju podob, občutkov ali drugih zastalih energij, ki so povezane z vašim nezaupanjem. Lahko enostavno samo sedete, poženete energijo znotraj sebe in nepretrgoma pihate vrtnice z izbranim simbolom v notranjosti, dokler se te nehajo polniti z vašimi neuravnovešenimi energijami. To, da poženete energijo znotraj sebe, medtem ko pihate vrtnice, vam bo pomagalo sprostiti zastale energije, ki so v vaših čakrah in so povezane s področjem, ki ga čistite.

Naslednja vaja vas bo vodila skozi proces uporabe vrtnice za čiščenje določenega področja:

1 . Zaprite oči in se prizemljite ter po potrebi popravite avro, da je oddaljena približno 60-90 cm od vašega telesa na vsako stran.

2. Nadse postavite zlato kozmično sonce in aktivirajte pretok zlate svetlobe po kanalih po svoji hrbtenici in rokah, kot je opisano v prejšnjem poglavju. Ko svetloba teče neprekinjeno, preklopite na avtomatiko (tehniko si lahko ogledate na tej povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=PQf_d6jNo48).

3. Potegnite energijo Zemlje skozi stopala in noge in dovolite, da se ta združi z zlato

svetlobo, ki teče skozi vašo hrbtenico in ven skozi roke in glavo. Ko združena energija teče nežno in neprekinjeno, jo dajte na avtomatiko. Pustite, da kozmična in zemeljska energija tečeta cel čas, medtem ko izvajate proces čiščenja.

4. Pomislite na nekaj, na čemer želite delati, kot je na primer grizenje nohtov ali nenadzorovano jedenje čokolade. Lahko je tudi odnos do nečesa ali določena čustvena naravnanost, kot na primer pomanjkanje samozavesti, obtoževanje, občutek žrtve, nezaupanje, sram ali strah pred pajki. Sedaj si za izbrano zamislite simbol.

5. Izven svoje avre ustvarite vrtnico, katere koli barve, ki vam pride na misel, in vanjo postavite simbol.

6. Globoko dihajte, da pomagate pri sproščanju energij, in medtem glejte vrtnico. Ko je ta polna energije, ki je povezana z vašo težavo in ki ste jo sprostili vanjo, vrtnico razblinite.

7. Nadaljujte s pihanjem vrtnic z izbranim simbolom v njih – ustvarjajte jih in razblinjajte izven svoje avre, vse dokler zadnja vrtnica, ki jo vizualizirate, ne ostane nespremenjena vsaj 10 sekund. Nato razblinite še to.

8. Sedaj lahko nadaljujete s poganjanjem toka energije in meditirate ali pa odprete oči in zaključite – kar vam je ljubše.

Zapisi iz dnevnikov izkušenj o poti prebujenja, pasteh in izzivih dela na sebi, iskanju resnice in svobode duha

Knjiga Z namero do zavesti, srčnosti in svobode nosi vpogled v dnevnike izkušenj, ki so jih zapisali člani skupine Magičnost giba-nja. V njih so opisane pasti in izzivi, s katerimi se srečuje vsakdo, ki ga namera po širšem dojemanju življenja vodi skozi življenjske preizkušnje z namenom, da skozi njih raste, se preoblikuje in do-življa celovitost svojega bivanja.

Knjiga ne zahteva linearnega branja, temveč dopušča, da se bralec z vsebino dnevniških zapisov poveže na svoj način, da prisluhne svojemu lastnemu bistvu, ki ga skozi življenjske izkušnje vodi do resnice in svobode.

Vsebina duševna otopelost – stresne situacije v službi in partnerstvu – ovire v življenju so priložnost za rast – premik iz začaranega kroga po-navljanj – iskanje učitelja in resnice – odkrivanje osebne zgodovine – učenje iz izkušenj – vzpostavitev povezave z lastnim bistvom – zdravilna moč glasbe – kaj nas učijo otroci – transformacija vcep-ljenih ženskih vzorcev in čustvenih travm – premik iz vloge žrtve – nenavadne življenjske izkušnje – zavestno sanjanje – srečanja s smrtjo – izražanje lastne ustvarjalnosti

Cena knjige: 24,00 EUR

ZA OGLED BOOK TRAILER-JA KLIKNI TU

55 56

57 58

1 . Avstr alski p e s se imenuje …a) šakalb) kojotc) dingo

2. Kater a od naštetih živali spad a me d ptice?a) mrožb) pingvinc) tjulenj

3. Katero žival imenujemo tudi gorski l ev?a) divjo mačkob) risac) pumo

4. Gibon in pavijan spad at a me d …a) kozeb) opicec) kamele

Kviz o živalih

Jernej Deželak

5. Katero hitrost l ahko pre seže gepard v teku?a) 40 km/hb) 80 km/hc) 100 km/h

6. Katero pasmo živali imenujemo pinto?a) govedob) psec) konje

7. V katero pasmo konjev se uvršč a

hanover ane c?a) toplokrvno pasmob) hladnokrvno pasmoc) pasmo dvoživk

8. Kje živi jo divj i konji brumbij i?a) v ZDAb) v Avstralijic) v Južni Ameriki

9. Kajman je vrst a …a) kuščarjevb) kačc) krokodilov

Rešitve: 1.(c), 2.(b), 3.(c), 4.(b), 5.(c), 6.(c), 7.(a), 8.(b), 9.(c),

59 60

Poslanstvo produkcije LIJAmedia, ki deluje znotraj zavoda Magičnost ustvarjanja (ustanovilo ga je Društvo Magičnost gibanja), je ustvarjalno-izobraževalno delo z otroki in mladimi na področju videa in fotografije ter lastna produkcija filmov, spletnih oddaj ter drugih različnih formatov videa in fotogafije.

Pred kratkim so o svojem delovanju posneli tudi spletno oddajo, v kateri Mia in Matej spregovorita o različnih izobraževalnih projektih, filmskih delavnicah za osnovne šole, potujočem kinu, spletni videošoli VISION in tiskanem priročniku Video za začetnike 1 – osnove snemanja in montaže, ki sta ga leta 2016 izdala pri založbi Primus. Podelita tudi svoje večletne izkušnje pri delu z mladimi in ustvarjanju na področju multimedije.

Vabljeni k ogledu!

ZA OGLED PREDSTAVITVE KLIKNU TU

Produkcija LIJAmedia se predstavi

61 62

SESTAVINE4 jajca3 banane (jih z vilicami speštamo)100 g kakavovega masla 100 g kokosovega masla2,5 dcl sladke smetane100 g razmaščene mandljeve moke (ali mletih mandljev)125 g temne čokolade (nasekljane na koščke)2 jušni žlici nesladkanega kakava10 g pecilnega praška1 jušna žlica indijskega tropotca v prahu

PRIPRAVAPečico segrejemo na 180 do 190 stopinj Celzija. Predhodno stopimo kakavovo in kokosovo maslo, nato vse sestavine po vrsti skupaj umešamo v gosto maso. Pripravljeno maso vlijemo v pekač obložen s peki papirjem in pečemo v pečici na srednji rešetki 30 minut.

Dober tek!

Čokoladno-bananino pecivo

– brez dod ane ga sl adkorja –

Polona Božič

63 64

Fotogr af i je Juli jane Rakar

65 66

Stefanie je mlado argentinsko dekle, ki se zelo zanima za zgodovino. Med svojimi raziskovanji v zapuščeni hiši na argentinsko-paragvajski meji odkrije star dnevnik, ki pritegne njeno zanimanje. Loti se prevajanja zapisov in skozi njih začne spoznavati dekle svojih let in mračno usodo, v katero se to dekle zaplete v Nemčiji v obdobju pred in med drugo svetovno vojno. Ko Stefanie začne spoznavati njeno zgodbo, okoliščine tudi njo samo pripeljejo v Evropo, temne skrivnosti še ne tako davne zgodovine, ki jih razkriva dnevnik, pa se z zadnjim zapisom pokažejo še v drugi luči.

1 8. novemb er 1954 Skoraj deset let je, kar smo prišli, in večina časa smo preživeli tu, v tej od civilizacije odmaknjeni in boga pozabljeni koči. Kako mi je bilo namenjeno srečati njega, je nemogoče pojasniti. Je božja previdnost držala roko nad mano kljub vsemu, kar sem storila? Je v meni ostalo kaj vrednega? Je za duše, kot sem jaz, sploh obstajalo upanje in povračilo? Edino, kar mi govori v korist, je, da sem ga bila pripravljena slišati in sprejeti njegova učenja. Ni mi govoril z besedami, njegova dejanja in prisotnost so zame naredila vse: v meni

prebudila spomin in občutke, mi tiho dajala navodila, kaj mi je storiti in kako drobec po drobec razbiti svojo obliko.

Nanj sem naletela nepričakovano, in kakor je bilo videti, je tudi on name naletel nepričakovano. To, da sem ga opazila, je v njegovih očeh vžgalo drobno iskro presenečenja in istočasnega sprijaznjenja, da me je k njemu pripeljala usoda. Kaj je najino srečanje in še vsa potem prineslo njemu, ne vem. Tega razumevanja nimam. Vem pa, kaj je prineslo meni.

Tiho je sedel ob tolmunu, ko sva se srečala prvič. Prisedla sem na drugo stran. Ni odšel, ostala sem tudi sama, kot da me je nekaj prikovalo na mesto. Dolgo, zelo dolgo. Potok je začel vsako minuto vse močneje žuboreti. Njegov zvok je v meni naraščal kot bučanje, ki se mi je dvigovalo skozi telo vse močneje in glasneje, vse od nog do glave. Ni me bilo strah, ničesar v življenju me ni bilo strah, preveč groze sem že doživela in povzročila. Moje življenje tu na argentinskem podeželju, daleč od vsega znanega in razdrobljenega pod težo vprašanj in krivde, je bilo bliže smrti kot življenju. Zato sem samo sedela in pustila, da teče čez mene, pripravljena vsak trenutek umreti. Nato je zvok utihnil in nastala je smrtna tišina. Potok je še vedno tekel, ptice so še vedno pele, gozd je še vedno šumel. Jaz pa sem slišala le tišino. In ta tišina mi je pokazala mene, kaj sem bila in kaj sem, kaj bom postala, in nato sem razumela. V trenutku sem razumela. Tebi bralec pa tega

ne morem pojasniti z besedami. Lahko ti le povem, da sem se odločila obdržati življenje vsemu navkljub in ga občutiti z vso globino, ki sem je zmožna zaznati, ne glede na to, kaj bo privrelo iz nje.

Po tem je vstal in odšel, jaz pa sem obležala na vlažni travi. Zbudila sem se šele naslednje jutro in se mokra in premražena vrnila v hišo. Po tem se je moje življenje spremenilo. Vsak dan sem hodila v gozd. Skozi misli in občutke so vse te ure, preživete tam zunaj, tekli nešteti spomini, vse od najglobljih pozabljenih drobnih ran in trenutkov veselja, do manj in bolj pomembnih stvari, ki sem jih počela, besed, ki sem jih izrekla, ljudi, ki sem jih srečala ...

V tem času sem ga ob tolmunu srečala še nekajkrat. Vedno je brez besed sedel tam in jaz sem vedno brez besed sedla na drugo stran in padala v svoje globine. Vedno sem po tem zaspala in se vračala v življenje šele ure po najinih srečanjih. Sem vedela, kaj se dogaja? Ne, nič nisem razumela, le dovolila sem.

Takrat, ko sem ga srečala zadnjič, je pred njim gorel ogenj. Vanj je metal lubje in listje. Siv dim se je razprostiral po okolici in na mesto, kamor sem po navadi sedla, se je valil z vso svojo nežno močjo. Vseeno sem zasedla svoj stari položaj. Dim mi je silil v nos, oči, usta, komaj sem dihala. Ovijal me je kot gosta megla in kmalu nisem več videla ničesar okoli sebe. Sedela sem v sivem gostem vrtincu in

Argentina– Zadnji z apis –

Mia Brunej

67 68

bila sama v tem svojem peklenskem svetu. Ni bilo pomirjujočega vonja vlažne zemlje in bujnega rastlinja, le smrad, ogaben smrad. Takoj sem ga prepoznala in krepil se je iz minute v minuto. Smrad po zažganem človeškem mesu, smrad po laseh, nohtih, kosteh in vsemu, kar je ostalo od tistih stotin nesrečnih duš, ki so desetletje prej izgorevale v pečeh v bližini naših ambulant. Za trenutek sem prenehala dihati, a nisem imela izbire – dihaj in sprejmi ali umri. Po telesu so me začeli trgati krči, oči mi je obračalo v vse smeri, tresla sem se, ko sem zvita ležala na tleh in bruhala. Skozi mene so švigali močni električni sunki in me iz trenutka v trenutek pretresali. Bila sem napol nora ob tistem tolmunu, ovita v dim. Potem sem ga spustila – demona telesa in misli, izvil se je iz mojih nog in drobovja, hudič, ki me je obsedel in ki sem ga sprejela v svojih urah obupa in razočaranja in ki me je popeljal na tisto grozljivo pot, da sem postala to, kar sem. Ves moj bes, vse moje razočaranje, vse moje pogrešanje, vse moje življenje in vsa moja ambicija, vse je odšlo. Postala sem prazna same sebe.

Tole danes je moj zadnji zapis, veš? Odhajamo. Ravno toliko časa še imam, da dokončam to nalogo pisanja, ki sem ga začela. Kam odhajamo, ne vem. Ta dnevnik

pa bo ostal tukaj, morda ga kdo kdaj najde, morda ga bo uničil zob časa. Ni pomembno. Svojo zgodbo sem povedala Zemlji, Vesolju in vsem ljudem, razkrila sem jo. Odprta je. Mogoče jo bo kdaj ozdravil čas, globok dolg čas.

Le tiho drobno upanje je tisto, ki je zopet ujelo mojo dušo. Odprlo me je kot mehur, ki ga preveč napolniš z vodo. Razpočila sem se od znotraj navzven in iz mene je privrelo vse.

Kos za kosem sestavljam odgovore, zakaj sem počela, kar sem počela, kaj me je gnalo; globoki vzroki iz ozadja, stari tisočletja, zažrti v mojih kosteh in mesu, ki sem jih komaj zaznavala, in izkušnje iz tega življenja, ki sem se jih prav dobro spominjala. Radovednost, preizkušanje človeških meja, pohlep, večvrednost, iskanje znanja, nerazumevanje, naivnost, premetenost, želja, naveličanost, izkušnja?! Po licih mi tečejo solze, priznam, ker zapuščam ta kos sveta, ki mi ni nikoli

dišal po domu, a je postal dom za pravo mene bolj, kot bi si mogla misliti.

Vso obleko sem že zložila v torbo. S seboj smemo vzeti samo osebne stvari. Najraje bi ostala, a sámo tukaj v divjini bi me čakala le smrt. Sem si jo želela? Moram iti naprej, z njimi. Morda mi bo kdaj odpuščeno, morda bom kdaj prav vse razumela. Vem, da moram začeti o tem govoriti s svojimi sostanovalci. Počasi, previdno, odpirati misel za mislijo, odpirati košček za koščkom, kajti njihove duše pod fasado, pod težo izkušenj lastnih grozodejstev, ki so jih bili sposobni zadati, ravno tako trpijo kot moja. Vsi smo počeli podobno. In sedaj se skrivamo tukaj daleč od vsega v divjini tuje dežele. Enim je za svojo dušo še mar. Eni me potrebujejo. In jaz sem bila konec koncev v tem življenju del njih, povezana, navezana, med njimi mi

je za zdaj mesto.

Slovenija, oktob er 2015 Ko je zapisala zadnjo besedo, se je Stefanie iz prsi izvil globok izdih. Nekaj časa je strmela skozi okno in razmišljala o vsem prebranem, o dogodkih zadnjih mesecev, o njihovem potovanju ... Popoldne je prejela elektronsko pošto, pisal ji je Lucas. Že odkar je odšla iz

69 70

The end

kampusa, nista bila v stiku. O tem, ali sta še par, si ni bila na jasnem. O vsem, kar se je zgodilo, se še nista resno pogovorila. Pisal ji je o tem, da se je spremenil, da se bolje počuti in da bi jo rad zopet videl. Da bo nekaj časa pavziral in delal pri očetu v podjetju, da mu bo nekaj resnega načina življenja dobro delo, da tudi sam vidi, da tako kot je bilo prej, ne gre več naprej. Da jo pogreša, da mu je njen odhod dal misliti, da se je stara družba razpadla in da je prav tako.

Ji je bilo mar? Globoko je vdihnila. Ja, bilo ji je mar. Imela ga je rada. Dala jima bo še eno priložnost, vendar bo treba začeti na novo, drugače ... Ni več ista. Sedaj je tudi ona drugačna. Spremljala je očeta skozi njegovo bolezen in doživljala resnične zgodbe o smrti. Ne more se vrniti nazaj, lahko gre le naprej. Lahko z Lucasom, če bo šlo, če ne, pa pač sama. Življenje ima zanjo pripravljeno še veliko skrivnosti. To je jasno in močno občutila. Njena pot se šele začenja.

Konec.