tatjana zidar gale - mizs.gov.si · tatjana zidar gale tatjana zidar gale (kako motivirati...

Tatjana Zidar GaleTatjana Zidar GaleTatjana Zidar GaleTatjana Zidar Gale

(kako motivirati sodelavce za izboljšanje kakovosti v izobraževanju)

Projekt: Izobraževanje in usposabljanje strokovnihIzobraževanje in usposabljanje strokovnihIzobraževanje in usposabljanje strokovnihIzobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih od 2009 do 2011delavcev v izobraževanju odraslih od 2009 do 2011delavcev v izobraževanju odraslih od 2009 do 2011delavcev v izobraževanju odraslih od 2009 do 2011

Podprojekt: Usposabljanje za samoevalvacijo vUsposabljanje za samoevalvacijo vUsposabljanje za samoevalvacijo vUsposabljanje za samoevalvacijo v izobraževanju odraslihizobraževanju odraslihizobraževanju odraslihizobraževanju odraslih

Aktivnost: Usposabljanje za uporabo modela samoevalvacije POKIUsposabljanje za uporabo modela samoevalvacije POKIUsposabljanje za uporabo modela samoevalvacije POKIUsposabljanje za uporabo modela samoevalvacije POKI

2

Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«

Kazalo:Kazalo:Kazalo:Kazalo: I. KOMUNIKACIJSKI MODELI. KOMUNIKACIJSKI MODELI. KOMUNIKACIJSKI MODELI. KOMUNIKACIJSKI MODEL ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 3333 II. RAVEN ODNOSOVII. RAVEN ODNOSOVII. RAVEN ODNOSOVII. RAVEN ODNOSOV -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 4444 Komuniciramo prek različnih kanalov ---------------------------------------------------------4 Kako izboljšamo vizualni nastop --------------------------------------------------------------5 Vaje za avditivni kanal ------------------------------------------------------------------------7 Govornikova čustva (kinestetični kanal) -----------------------------------------------------12 III. RAVEN PROCESAIII. RAVEN PROCESAIII. RAVEN PROCESAIII. RAVEN PROCESA ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 13131313 NOTRANJI PROCESI (jezikovna sredstva) ----------------------------------------------------13 IV. VSEBINSKA ZGRADBAIV. VSEBINSKA ZGRADBAIV. VSEBINSKA ZGRADBAIV. VSEBINSKA ZGRADBA ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 22221111 Učni slogi in zgradba predavanja ---------------------------------------------------------------21 Učni tipi ---------------------------------------------------------------------------------------24 Posredovanje informacij oziroma pridobivanja znanja po sistemu 4MAT --------------------26 V. UČNE METODE IN MODERACIJSKE TEHNIKEV. UČNE METODE IN MODERACIJSKE TEHNIKEV. UČNE METODE IN MODERACIJSKE TEHNIKEV. UČNE METODE IN MODERACIJSKE TEHNIKE ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 27272727 ZUNANJI PROCES (KAKO) --------------------------------------------------------------------27 Metode moderiranja -----------------------------------------------------------------------------28 Oblikovanje vaj (moderiranje učnega procesa) -------------------------------------------------33 Dodatni moderacijski pristopi ------------------------------------------------------------------31

3


I. KOMUNIKACIJSKI MODEL I. KOMUNIKACIJSKI MODEL I. KOMUNIKACIJSKI MODEL I. KOMUNIKACIJSKI MODEL

1.1.1.1. VSEBINSKA RAVEN (KAJ)VSEBINSKA RAVEN (KAJ)VSEBINSKA RAVEN (KAJ)VSEBINSKA RAVEN (KAJ) *informativnost *zgradba (razporeditev vsebine)

2.2.2.2. RAVEN ODNOSOV (KAKO)RAVEN ODNOSOV (KAKO)RAVEN ODNOSOV (KAKO)RAVEN ODNOSOV (KAKO) VIZUALNI KANALVIZUALNI KANALVIZUALNI KANALVIZUALNI KANAL

*govorica telesa: glava – drža glave, mimika,

pogledi – poslovni, družabni, polja kretnje: ramenski, komolčni in zapestni gib,

odprte dlani, most drža telesa

položaj nog in celega telesa AVDITIVNI KAAVDITIVNI KAAVDITIVNI KAAVDITIVNI KANALNALNALNAL

*glas:

izgovorjava registri in intonacija barva tempo jakost

KINESTETIČNI KANALKINESTETIČNI KANALKINESTETIČNI KANALKINESTETIČNI KANAL *čustvena zagretost oziroma zavzetost, navdušenost

3.3.3.3. RAVEN PROCESA (S ČIM)RAVEN PROCESA (S ČIM)RAVEN PROCESA (S ČIM)RAVEN PROCESA (S ČIM) *notranja vizualizacija: jezikovna sredstva

*učne metode in moderacijske tehnike

4.4.4.4. SITUACIJSKA RAVEN SITUACIJSKA RAVEN SITUACIJSKA RAVEN SITUACIJSKA RAVEN (KJE, KDAJ, KOLIKO ČASA)(KJE, KDAJ, KOLIKO ČASA)(KJE, KDAJ, KOLIKO ČASA)(KJE, KDAJ, KOLIKO ČASA) *prostor *čas *uporaba sredstev oziroma pripomočkov

(tabla, projektor, predmeti …)

5.5.5.5. RAVEN OSEBNOSTI (KDO) RAVEN OSEBNOSTI (KDO) RAVEN OSEBNOSTI (KDO) RAVEN OSEBNOSTI (KDO) ---- karizmakarizmakarizmakarizma *samozavest *prepričljivost *izžarevanje *energija

4


II. RAVEN ODNOSOV II. RAVEN ODNOSOV II. RAVEN ODNOSOV II. RAVEN ODNOSOV ---- komunikacija V A K O Gkomunikacija V A K O Gkomunikacija V A K O Gkomunikacija V A K O G

Komuniciramo prek rKomuniciramo prek rKomuniciramo prek rKomuniciramo prek različnih kanalovazličnih kanalovazličnih kanalovazličnih kanalov

Ko nastopamo, nas ljudje gledajo, poslušajo in doživijo naš nastop, zato se potrudimo, da jih bomo pritegnili vidno, slušnovidno, slušnovidno, slušnovidno, slušno ter v njih prebudili občutkeobčutkeobčutkeobčutke in čustva.čustva.čustva.čustva.

Ste že kdaj pomislili, da človek komunicira prek različnih kanalov - prek vizualnegavizualnegavizualnegavizualnega, avditivnegaavditivnegaavditivnegaavditivnega in kinestetičnegakinestetičnegakinestetičnegakinestetičnega; lahko bi tudi rekli, da oddaja tri različne frekvence.

Kadar govorimo o vizualni frekvenci, skušamo ljudi pritegniti, prepričati z vidnimi znaki. Oddajamo veliko energije, smo dinamični, pazimo na govorico telesa (mimika, gibi, pogledi, drža telesa; smo vzravnani z dvignjenimi rameni in glavo.). Uporabljamo stavke, misli, kot so: »Poglejte to! Ali vidite, o čem govorim! Vam je jasno?«

Če hočemo ljudi pritegniti z avditivno frekvenco, telo umirimo, ramena so malce spuščena, gibi so mirnejši ... Vso skrb namenimo glasu: barvi, intonaciji, tempu, ritmu, premorom, jakosti, čisti in jasni izgovorjavi. Naše besede so usmerjene v dojemanje avditivnega: »To se dobro sliši! Poslušajte! Prisluhnite temu!«

Vizualni kanal oz. frekvenca

Avditivni kanal oz. frekvenca

Kinestetični kanal oz. frekvenca

5


Kinestetična frekvenca pa nam pomaga, da pri poslušalcih prebudimo občutke, čustva, vtise. Naše telo je še bolj sproščeno, ramena še bolj upognjena, gibanje je upočasnjeno. Smo prizemljeni. Poslušalcem skušamo povedati, da čutimo s tistim, o čemer govorimo, in hočemo ta občutja prenesti tudi njim. Zato govorimo zavzeto, prepričljivo, navdušeno, če to zahteva oziroma dopušča vsebina (pri sodnih govorih verjetno ne bomo preveč navdušeno tožili...). Vsekakor pa moramo verjeti v tisto, kar govorimo, predvsem pa zaupati vase.

Kako izboljšamo vizualni nastop Kako izboljšamo vizualni nastop Kako izboljšamo vizualni nastop Kako izboljšamo vizualni nastop (obvladajmo svoje telo)(obvladajmo svoje telo)(obvladajmo svoje telo)(obvladajmo svoje telo) Za skladnost našega vizualnega nastopa moramo uskladiti najpomembnejše dejavnike: telesno držo, gibe rok in mimiko obraza.

GlavaGlavaGlavaGlava Že s položajem oziroma držo glave bomo pri poslušalcih zbudili odobravanje ali nenaklonjenost. Če bomo držali glavo preveč nazaj, bomo izražali vzvišenost, oholost in prevzetnost. Če pa nam bo lezla k prsim, bomo razkrivali svojo nemoč in nebogljenost. Zato jo dvignimo in držimo vzravnano. Šele tako bomo poslušalce videli in z njimi vzdrževali stik s pogledi. Odsotnost našega pogleda si lahko poslušalci napačno razlagajo – tak način lahko razumejo kot našo negotovost glede vsebine, ki jo predstavljamo. Lahko bi pomislili, da nas je strah, ali smo tako zaverovani in prepričani sami vase, da se nam ne zdi vredno govoriti.

RAMENA

DIHANJE

GLAVA: lega pogledi (poslovni, družabni; polja)

KRETNJE: ramenski gib odprta dlan, most

NOGE

DRŽA TELESA (cvetoča vaza)

6


Kam naj gledamo? Kadar bomo govorili manjši skupini ljudi (do osem poslušalcev), je zaželeno, da jih gledamo v oči. Kadar bo skupina večja, jih glejmo v obraz (do približno 25 poslušalcev). Če bo skupina še večja (lahko jih je 100 ali še več), pa je zaželeno, da ljudi razdelimo na tri dele: središčni del, naš levi del poslušalcev in naš desni del. Vsak del lahko razdelimo še na središčni spredaj in zadaj ali pa na središčni spredaj, v sredi, zadaj. Torej smo srednji del poslušalcev razdelili še na dva ali tri dele; isto storimo še z levim in desnim delom poslušalcev. Dobili smo šest ali pa devet delov poslušalcev. Ko jim bomo govorili, s pogledi zaobjemajmo posamezne dele. Nikar si ne izberimo skrajne točke na koncu dvorane oziroma prostora, kjer govorimo in tako ves čas svojega govora pogled usmerjajmo tja.

Seveda pa je velika razlika, ali bomo ljudi samo gledali ali jih bomo tudi videli. Vsak poslušalec, tudi če jih je 1000 mora verjeti, da govorimo njemu, zato je treba občinstvo videti, ne pa ga samo gledati pred seboj. Z njimi moramo sproščeno komunicirati – kot da bi se z njimi sproščeno pogovarjali. Takrat bodo verjeli, da govorimo njim. Pa tudi naša mimika obraza bo v takih trenutkih drugačna, obrazne mišice se bodo sprostile, zato bo tudi obraz bolj odprt in usmerjen v poslušalce.

Pa še eno pravilo je dobro upoštevati. Preden spregovorimo, si vzemimo nekaj sekund in stik s poslušalci navežimo samo s prijaznim pogledom. Ko bomo poslušalce resnično videli, lahko spregovorimo.

Gibi rokGibi rokGibi rokGibi rok Gibi rok so pravzaprav dopolnilo našim mislim, saj misli okrepijo oziroma poudarijo njihov pomen. Žal pa marsikateri govornik pogostokrat ne ve, kaj naj počne z rokami. Poslušalci njegovo zadrego hitro opazijo in namesto da bi poslušali njegov govor, gledajo in čakajo, kaj bo govornik naredil s svojimi rokami. Zato naj upošteva pravilo, da morajo biti kretnje vidne. To pomeni, da jih ne drži prekrižanih na hrbtu, ne visijo naj mu ob telesu, niti naj jih ne drži prekrižanih na prsih. Prav tako bo manj zaželeno, če bo roki prekrižal in jih spustil pod pas; s tako držo bo izražal zadrego in negotovost. Energijo naj govornik usmeri med poslušalce, ne pa v tla ali vase.

Zato naj kretnje dvigne nad pas; najlepše kretnje so namreč kretnje, ki se pojavijo od pasu do ramen; za tiste bolj energične pa se lahko dvignejo do višine oči. Zaživele bodo takrat, kadar bo govornik upošteval t.i. ramenski gibramenski gibramenski gibramenski gib. Ramenski gib bo govornik uporabil, kadar se bo zavedal energije v ramenih, sprostil in dvignil bo nadlahtnici (nadlahtnici naj ne bi držali ali celo stiskali ob telesu), roki pa bo sproščeno dvignil pred seboj nad pasom. Izogiba pa naj se t.i. zapestnemu gibu (lomljenje in mencanje v zapestju, kar bi bilo lahko razumljeno kot nebogljenost in neprepričljivost) ter komolčnemu gibu (sunkoviti gibi iz komolca), ki se jim pogosto pridruži še žuganje s prstom, kar bi poslušalci lahko razumeli kot ukazovanje in zahtevo.

7


Prav tako govorniku ne bo pomagalo živčno stiskanje pesti, žuganje s prstom in tolčenje po mizi. Če bo stal za mizo, naj se ne opira na mizo. Kadar pa bo držal prste v zvonu (prsti obeh rok se na vrhu stikajo z blazinicami, usmerjeni so v poslušalce, dlani pa sta razširjeni), bo hotel pokazati svojo avtoriteto oziroma premoč. Tak gib lahko poslušalci razumejo kot vsiljevanje svojega mnenja in svoje moči. Zato naj upošteva dve pozitivni kretnji: odprto dlanodprto dlanodprto dlanodprto dlan (govornik naj odpre obe dlani, ki jih drži nad pasom) in pa mostmostmostmost (obe dlani vzravnamo in ju obrnemo proti poslušalcem, med njima naj bo nekaj centimetrov prostora).

Preden spregovorimo, lahko seveda govornik roki položi drugo v drugo (lahko obvisita iztegnjeni ali pa sta dvignjeni nad pas), potem pa uporabi odprti dlani ali pa most. Med govorom lahko roki na določenih mestih spet položi drugo v drugo in jih obdrži nad oziroma na pasu. Tak način naj uporabi, ko je vsebina govora bolj umirjena (opisovanje, pripoved, navajanje podatkov …). Kadar pa želi vsebini dati nov polet in novo energije, naj kretnji odpre. Predvsem pa naj pazi, da lista, ki bi ga imel v roki, ne drži z obema rokama; tudi ta drža pomeni zaprtost.

Drža telesaDrža telesaDrža telesaDrža telesa Velja pravilo, naj bo govornikova drža telesa taka kot »trdna cvetoča vaza«. Kaj pa to pomeni? Predvsem mora vaza stati trdno in vzravnano. Od pasu navzdol naj bo trdna, kar pomeni, da sogovornik trdno stoji na obeh nogah (teža naj bo enakomerno razporejena na obeh nogah), lahko pa eno nogo postavi tudi pred drugo. Nikakor naj ne stoji tako, kot da je na eni nogi klecnil oziroma tako, da prekriža obe nogi. Taka vaza zgubi svojo trdnost in stabilnost, govornik pa svojo suverenost, zato tudi prepričljivost. Od pasu navzgor pa naj zacvetijo rože. Govornik naj pazi, da jih ne bo preveč (preveč kretenj, brez »mahanja«), taka vaza je lahko kičasta. Če pa bo v njegovi vazi le ena roža, pa še ta suha, bodo kretnje premalo izrazite. Vsak govornik naj zato med svojim nastopom preverja, če je njegova vaza lepa, trdna in cvetoča.

Vaje za avditivni kanalVaje za avditivni kanalVaje za avditivni kanalVaje za avditivni kanal Z obvladovanjem zvočnih elementov govora (register, intonacija, barva, jakost, tempo in premori) lahko izboljšamo svoj govorni nastop, razširimo svoj avditivni kanal oziroma frekvenco. Pomemben je predvsem naš odnos do vsebine govora, njegovo razumevanje, čutenje ... Govornik naj teži k izvirnosti, jasnosti in logičnosti, vendar naj logično podajanje napolni s čustvenim odnosom.

8


RegisterRegisterRegisterRegister Register predstavlja tonski položaj našega glasu, kar pomeni, da lahko spreminjamo višino svojega glasu. Ločimo tri osnovne višine: lahko govorimo nizko, srednje in visoko. Srednji register uporabljamo pri vsakdanjem govorjenju; takrat smo umirjeni, govorimo o vsakdanjih rečeh … Kadar pa smo čustveno prizadeti, vznemirjeni, morda celo razburjeni, uporabljamo zvišan ali znižan register.

Kako si lahko s spremembo registra pomagamo pri retoriki? Kadar bomo na primer želeli ljudi navdušiti, jih spodbuditi za neko akcijo, uporabljajmo višji register – govorimo z višjim tonom. Kadar pa bomo spregovorili o nečem, kar nas je prizadelo ali smo bili razočarani …, takrat bo boljši nizek register, torej nižji glas.

Tempo (hitrost)Tempo (hitrost)Tempo (hitrost)Tempo (hitrost) Register je povezan tudi s tempom oziroma hitrostjo govora. Kadar bomo uporabili višji register, bo tudi naš tempo govora hitrejši (tudi naše kretnje bodo bolj izrazite; energijo bomo usmerili v poslušalce), kadar pa bo vsebina zahtevala nižji register, bo tudi tempo govora počasnejši (roki pa naj bosta ena v drugi in položeni nad pas).

Hitrost bo primerna, kadar je poslušalci ne opazijo. Govornik naj ne govori prepočasi ali prehitro. Hitrost naj prilagaja tudi pomembnosti informacij. Ko govori o nečem novem, pomembnem, naj hitrost upočasni, informacije celo ponovi. Čim bolj je misel poudarjena, tem počasnejši je tempo. Priporočljivo je, da govor začnemo z zmernim tempom. Če se že na začetku prehitro poženemo, nam lahko pred koncem zmanjka moči. Najprimernejši način podajanja pa je spreminjanje tempa govora; govoru daje živost in dinamičnost.

IZGOVORJAVA

REGISTRI, INTONACIJA

BARVA

TEMPO (hitrost)

JAKOST

9


Govornik naj bo pozoren tudi na ločevanje ritma (dolgi ali kratki stavki) in tempa (hitrosti). Tudi ritem je lahko hitrejši ali počasnejši. Določajo ga kratki ali dolgi stavki (dolgi stavki pomenijo počasen ritem, kratki pa ustvarijo hitrejši ritem). Od govornika pa je odvisno, ali bo te stavke povedal hitro ali počasi. Verjetno si lahko predstavljate, kakšen bi bil govor, če bi govornik uporabil počasen (morda prepočasen) tempo in počasen ritem.

Pri (pre)počasnem tempu se lahko zgodi, da se pojavijo mašila ali t.i. tiki. Govor izgubi gladkost, saj se pojavi polglasnikovo mrmranje (e,ee,e, …). Govornik lahko ponavlja določene besede (pač, sem mislil, v bistvu, pravzaprav …) ali pa na koncu stavka z dvignjenim glasom dodaja: a ne↑, kaj ne da↑ … Vse te nezaželene primesi govora naj raje opusti. Poslušalci bodo veliko raje prisluhnili njegovemu gladkemu in tekočemu govorjenju; tudi prepričljivost bo večja.

IntonacijaIntonacijaIntonacijaIntonacija Z intonacijo (dvigovanje in spuščanje glasu) prav tako poslušalcem sporočamo, kakšen je naš čustven odnos do povedanega. Kadar sprašujemo, intonacijo dvignemo. Paziti moramo, da to storimo samo takrat, kadar vprašalnega stavka ne začnemo z vprašalnico; v tem primeru lahko glas spustimo ali pa naj oblebdi (→), sicer bodo poslušalci naše spraševanje razumeli kot ukazovanje ali vsiljevanje. Kadar v vsakdanjem govoru nekaj ukažemo, navadno intonacija oblebdi ali glas celo odsekamo. Kadar pa glas spuščamo, poslušalce opozorimo, da je misel končana. Žal pa se lahko zgodi, da kljub zaključeni misli glas dvignemo. S tem izražamo oklevanje, negotovost, dvom, celo neodločnost. Kadar pa ob dvigovanju glasu pospešimo tempo, poslušalci naš način razumejo kot ukazovanje, kar prav tako ne bo primerno. Izogibajmo se tudi pridigarskemu tonu (ko besede »razvlečemo« in na vsakem zlogu »zapojemo«) ter monotonosti (ko se naš glas ne dvigne ali spusti, ostaja ves čas na istem tonu).

Govornik naj bo pozoren tudi na stavčno intonacijostavčno intonacijostavčno intonacijostavčno intonacijo (poudarki besed). Zaradi napačne ali nejasne stavčne intonacije se lahko spremeni pomen sporočila. Če poudarimo polkrepke besede v naslednjih stavkih, bomo lahko ugotovili, kako se pomen lahko spremeni: Naša AnaAnaAnaAna gre jutri na izlet. Naša Naša Naša Naša Ana gre jutri na izlet. Naša Ana gre jutri jutri jutri jutri na izlet. Naša Ana gre jutri na izletna izletna izletna izlet.

Če poudarimo AnaAnaAnaAna, pomeni, da gre na izlet Ana in ne kdo drug. Če je poudarek na našanašanašanaša, pomeni, da gre naša Ana in ne sosedova. Kadar poudarimo jutrijutrijutrijutri, hočemo poudariti, kdaj se bo to zgodilo. Poudarek na izletna izletna izletna izlet pa pokaže, da bo Ana odšla na izlet, ne pa k babici ali kam drugam. Tako smo dobili štiri različne informacije, zato naj govornik razmisli, kaj v stavku želi poudariti. Samo tako bodo poslušalci natančno vedeli, kaj hoče povedati.

10


BarvaBarvaBarvaBarva Barva glasu je lahko nehotena, kar pomeni, da nanjo ne moremo vplivati (vedno ali samo v tistem trenutku, ko govorimo - starost, utrujenost, naravno višji ali nižji glas, kajenje). Lahko pa je hotena in kaže različna čustvena razpoloženja (veselje, žalost, navdušenost, zavzetost …), ki obogatijo in razgibajo govornikov nastop. Govornik naj bi v svojem govoru namreč znal spreminjati tudi svojo barvo: določene misli naj bi povedal veselo, druge spet resno in premišljeno, lahko bi s svojo barvo povedal, da ga nekaj žalosti ali ga nekaj veseli …

JakostJakostJakostJakost Prav tako kot barvo, tempo, registre in intonacijo naj govornik spreminja svojo jakost govora. Ko želi nekaj poudariti ali energijo usmeriti proti poslušalcem, lahko jakost dvigne, kadar pa želi pokazati svojo prizadetost, presenečenje ..., torej svoje čustvene reakcije, lahko jakost zmanjša (v tem primeru energijo usmeri vase, zato se umiri tudi tempo, register se zniža, intonacija pade, kretnje pa se umirijo).

IzgovorjavaIzgovorjavaIzgovorjavaIzgovorjava Govornik pa se mora zavedati tudi pomena čiste in jasne izgovorjave, kar pomeni, da naj odpira usta. Upošteva pa naj še pravilo, da je treba samoglasnike izgovarjati čisto in jasno, soglasnike pa trdno. Predvsem naj ne poudarja nenaglašenih besed – zaimki (jaz, on, mi, nas, vas …) predlogi (pri, pred, pod, nad, ob …), vezniki (ko, če, in, ter, pa, vendar …) oblike pomožnega glagola biti (smo, ste, so bili, bodo …). Malomarno izgovorjavo lahko poslušalci celo razumejo kot malomaren govorčev odnos do njih, kar lahko povzroči njihovo odklonilno razpoloženje.

Prva vajaPrva vajaPrva vajaPrva vaja Naslednje stavke najprej preberite počasi in razločno, potem pa stopnjujte tempo, a ohranite razločnost.

1. V bakteriološkem laboratoriju bakteriolog budno beleži bistvenosti bacilov. 2. Zaljubljenec v objemu oboževane ljubice bohotno besediči o bajni obljubljeni

obveznosti. 3. Premeteni Pepetov poba prepleta pisane pasove. Popoldan jih bo previdno podaril

Polonci. 4. Popolnoma je Pankracij pozabil peljati popularnega potopisca s popoldansko pošto

prek poplavljenega področja, da popiše in pregleda na področjih ponesrečencev. 5. Cigan in ciganka podcenjujeta cent, v cigaretnici imata cigare in cigarete, cvrtje pa v

culi. 6. V Čenčalah in Čvekalah čenčalci in čvekalci čvekajo čvekarije.

11


7. Dolgobradi, dlakasti dolgin dlakocepsko in dolgočasno pripoveduje o dogodivščinah divjakov iz džungle.

8. Tisti tatinski tat te teti Titi tatvine toži. 9. Furjasta in frfotava Francika da fotografu funt za fantastično fotografijo. 10. V veži vešča vezilja veze vaši Vilki velik prt. 11. Ganljivo je gledal, kako je v gledališču gledalca globoko ganila glavna vloga gledališke

igralke. 12. V krepkem klopotu prek polj peketajo kobile s kopiti. 13. Hribovec je hinavsko in hladnokrvno hujskal hlapce, da bi s hrupom hitro hiteli do

hrastove hoste. 14. Ljubljančani januarja, junija in julija omamljeni pijejo opojne pijače. 15. Lahkomiselno je lagal, da so v ladjedelnici gradili letalonosilko. 16. Mesec za mesecem je menda modrec mameče modroval in mislil. 17. Na Nanos nikar ne nosi nepotrebnega in nadležnega nahrbtnika. 18. Knjige in knjižice ima knjižničar v knjižnici, knjigar pa v knjigarni. 19. Ves mrk in trd je prišel na vrt, stresal ga je strašen srd. 20. Spet in spet, vsako sredo stari sejmarji na sejmišču stojijo in prodajajo predvsem

semena. 21. Šaljivec Štimec ščegetavo s ščetko ščetka ščetkaste lase. 22. Zvečer je Zinko zahrbtno zabodel znanega znanstvenika. Zločin je vznemiril ves

znanstveni svet od vzhoda do zahoda. 23. Žena židane volje z žvrkljo žvrklja moko za žgance.

Druga vajaDruga vajaDruga vajaDruga vaja Uporabljala jo je Alja Tkačev za učenje tehnike govora na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

a-t-i, a-t-e, a-t-a, a-t-o, a-t-u a-tD-i, a-tD-e, a-tD-a, a-tD-o, a-tD-u

a-tdL-i, a-tdL-e, a-tdL-a, a-tdL-o, a-tdL-u a-tdlN-i, a-tdlN-e, a-tdlN-a, a-tdlN-o, a-tdlN-u

a-tdlnB-i, a-tdlnB-e, a-tdlnB-a, a-tdlnB-o, a-tdlnB-u a-tdlnpB-i, a-tdlnpB-e, a-tdlnpB-a, a-tdlnpB-o, a-tdlnpB-u

a-tdlnV-i, a-tdlnV-e, a-tdlnV-a, atdlnV-o, a-tdlnV-u a-tdlnM-i, a-tdlnM-e, a-tdlnM-a, a-tdlnM-o, a-tdlnM-u

a-tdlnR-i, a-tdlnR-e, atdlnR-a, a-tdlnR-o, a-tdlnR-u a-tdlnsZ-i, a-tdlnsZ-e, a-tdlnsZ-a, a-tdlnsZ-o, a-tdlnsZ-u

12


GovorniGovorniGovorniGovornikova čustva (kinestetični kanal)kova čustva (kinestetični kanal)kova čustva (kinestetični kanal)kova čustva (kinestetični kanal) Omenili smo že, da je izražanje čustev povezano s telesom in glasom. Kadar želi govornik pokazati svojo prizadetost, presenečenje, skrb, strah … bo svojo energijo usmeril navznoter, kar pomeni, da bo upočasnil tempo, znižal register, spustil intonacijo, spremenil barvo in umiril kretnje; roki bosta ena v drugi položeni nad pas. Kadar pa se bo sogovornik bolj »razvnel«, želel ljudi navdušiti, jih s svojo energijo predramiti, bo svoje doživljanje predstavil s hitrejšim tempom, višjim registrom, svetlo barvo, intonacijo bo usmeril navzgor, pa tudi kretnje se bodo odprle in postale izrazitejše.

Lahko pa upošteva tudi misel Sv. Avguštin, krščanskega misleca iz 4. stoletja, ki je rekel:

»Če hočete ogenj zanetiti v drugih, mora najprej goreti v vas samih.« Če torej ne bomo sami prepričani v tisto, kar govorimo, bomo težko prepričali druge in če ne bomo sami navdušeni nad tistim, kar govorimo, bomo težko navdušili druge.

13


III. RAVEN PROCESAIII. RAVEN PROCESAIII. RAVEN PROCESAIII. RAVEN PROCESA NOTRANJI PROCNOTRANJI PROCNOTRANJI PROCNOTRANJI PROCESI (jezikovna sredstva ESI (jezikovna sredstva ESI (jezikovna sredstva ESI (jezikovna sredstva ---- patos)patos)patos)patos)

Pravilno izbrane besede obogatijo našo predstavitev Pravilno izbrane besede obogatijo našo predstavitev Pravilno izbrane besede obogatijo našo predstavitev Pravilno izbrane besede obogatijo našo predstavitev (spoznavna funkcija govora)(spoznavna funkcija govora)(spoznavna funkcija govora)(spoznavna funkcija govora) Pravilo:

Govorimo tako, da bodo ljudje to, o čemer govorimo, videli, slišali in Govorimo tako, da bodo ljudje to, o čemer govorimo, videli, slišali in Govorimo tako, da bodo ljudje to, o čemer govorimo, videli, slišali in Govorimo tako, da bodo ljudje to, o čemer govorimo, videli, slišali in doživeli!doživeli!doživeli!doživeli!

Zato uporabljajmo:

1.1.1.1. Asociirano stanjeAsociirano stanjeAsociirano stanjeAsociirano stanje Govorimo o osebnih izkušnjah, skupnih izkušnjah, dogodki, srečanjih, skupnih doživetjih …, ki naj jih udeleženci v svojih notranjih predstavah ponovno zagledajo, zaslišijo in podoživijo. Uporabljajmo pa t.i. univerzalijeuniverzalijeuniverzalijeuniverzalije – univerzalne primere, s katerimi se bodo ljudje lahko identificirali.

Fraze: Se še spomnite … Bilo je natanko pred …, ko smo doživeli/ ko smo iskali odgovor/ razmišljali o/ razpravljali/ ugotavljali/ pregledovali …

Vsaj enkrat na mesec pomislim na naš sestanek/ srečanje/ posvet …, ko smo ugotavljali…

Se še kdaj vprašate, ali je bila naša odločitev pravilna? Vsakič, ko se spomnim na …, me spreleti srh … Bili smo …

Ali: Se vam je morda že kdaj zgodilo … Verjetno ste že doživeli … Verjetno ste že opazovali/ se spraševali o …? Morda vas je že kdaj kdo vprašal …?

Tak pristop je zaželen tako na začetku kot med govorom oziroma prezentacijo.

Predavatelji pa naj se spomnijo še na t.i. »ohlapni« jezik»ohlapni« jezik»ohlapni« jezik»ohlapni« jezik, kar pomeni, da s svojim uvodom pri poslušalcih prebudijo tisto, kar so poslušalci že doživeli oziroma kar že poznajo.

Kot primer za »ohlapen« začetek razlage bi lahko bil naslednji primer:

14


Morda se sprašujete, kako so se stari Grki učili oziroma razvijali svoje govorniške spretnosti? Predstavljajte si, da se sprehajate po grški agori in poslušate znamenitega Demostena, opazujete ljudje, ki so nad govorom neverjetno navdušeni. Verjetno v vas vse bolj narašča zanimanje, kako se lahko človek tako izuri v govorniških spretnosti.

Precej drugačen pa bi bil naslednji začetek:

Grki so pri pripravi svojega govora temeljili na petih retoričnih kanonih: invencija, dispozicija, stilizacija oziroma formulacija, učenje in aktualizacija. Če so želeli obvladati aktualizacijo govora, je bilo neizbežno temeljito upoštevati in spoznati različne topike, ki so temeljni element invencije …Za enkrat se ne obremenjujte z vsem tem. Stvari so sicer zelo zahtevne, vendar se z vsakim kanonom ne bomo ukvarjali enako poglobljeno.

Kaj sta oba uvoda vsebovala?

2.2.2.2. Uporabljajmo »konkretni« jezik in opustimo nizko Uporabljajmo »konkretni« jezik in opustimo nizko Uporabljajmo »konkretni« jezik in opustimo nizko Uporabljajmo »konkretni« jezik in opustimo nizko členitevčlenitevčlenitevčlenitev (pomagajmo si z zgo(pomagajmo si z zgo(pomagajmo si z zgo(pomagajmo si z zgodbami in konkretnimi primeri)dbami in konkretnimi primeri)dbami in konkretnimi primeri)dbami in konkretnimi primeri)

Primer, kako otrok pove očetu, da bo moral ponavljati razred, nazorno pokaže, kako naj ne bi govorili: Očka, naš učitelj mi je danes dal vedeti, da noče izključiti možnosti, da razrednega cilja v trenutku danih okoliščin ne bom dosegel v celoti. Pri tem je še posebej poudaril, da svoje domneve opira na področje tujih jezikov, na katerem nisem pokazal prepričljivega znanja, pa tudi drugi učitelji so mu dali vedeti, da je moje verbalno znanje še potrebno določenih dopolnitev in izboljšav.

(povzeto po: R. Lerche, Veščine javnega nastopanja)

Govor naj torej vsebuje konkretizacijokonkretizacijokonkretizacijokonkretizacijo, kar pomeni, da govorimo KONKRETNOKONKRETNOKONKRETNOKONKRETNO, pri tem pa uporabljamo kratke in jasne stavke.

Zato npr. opuščajmo:

Na novo renovirano … Katastrofa velikih razsežnosti … Stvari dati v neko sinergijo … Enotnost je pomembna … Pomemben poudarek zahteva nov način kadriranja … Pomembno je, da konkuriramo velikim trgom … Dejanje ekstremne intenzivnosti … Pred nami je negotovo obdobje … (vsebuje tudi negativne predstave)

15


OOOOpuščajmo posploševanjepuščajmo posploševanjepuščajmo posploševanjepuščajmo posploševanje V Ljubljani je promet neurejen … Zaradi velikega števila ljudi … Povečala bi se čistost zraka … Prišel je čas za spremembe! Ta rešitev je fleksibilnejša. Nikoli ni bilo denarja. To so ugodni finančni pogoji. Relativno nizki stroški …

Na ljudi bo to imelo blagodejni občutek. Opuščajmo tudi besede, ki sprožijo posploševanje:

vsi, nekateri, vse, nekaj, nekoliko, vedno, včasih …

3. Aktivirajmo čute poslušalcev 3. Aktivirajmo čute poslušalcev 3. Aktivirajmo čute poslušalcev 3. Aktivirajmo čute poslušalcev (uporaba procesnih besed)(uporaba procesnih besed)(uporaba procesnih besed)(uporaba procesnih besed)

Tu je še posebej pomembno, da ljudje to, o čemer govorimo vidijo, slišijo in doživijo. Torej je treba v svoje konkretne opise dodajati besede, ki bodo v poslušalcih prebudili notranje čute; tem besedam pravimo procesne besede.

Besede naj bi uporabljali v ponazoritvahponazoritvahponazoritvahponazoritvah (lastne izkušnje, konkretni primeri, zgodbe, primerjave, slikoviti prikazi stanja, situacije …)

Primer: Če bi se trije ljudje pogovarjali o knjigi, ki so jo ravnokar prebrali, bi človek, ki je

t.i. vizualni tip, najverjetneje nakazalnakazalnakazalnakazal, da je v njej veliko videlvidelvidelvidel, primeri so kazali kazali kazali kazali na oziroma osvetlili osvetlili osvetlili osvetlili trenutno situacijo, primeri so bili za ilustracijoilustracijoilustracijoilustracijo stanja dobro izbrani, napisana pa je bila v bleščečembleščečembleščečembleščečem stilu.

T.i. avditivni tip bi morda nasprotoval tonunasprotoval tonunasprotoval tonunasprotoval tonu knjige, napisana je bila v razvpitemrazvpitemrazvpitemrazvpitem stilu, z avtorjem se ni mogel uglasitiuglasitiuglasitiuglasiti, avtorju bi rad to tudi osebno povedalpovedalpovedalpovedal … Ves čas se je spraševalspraševalspraševalspraševal, kaj hoče avtor sploh povedatipovedatipovedatipovedati.

Kinestetičnemu tipu pa bi se morda zdelozdelozdelozdelo, da je knjiga na uravnoteženuravnoteženuravnoteženuravnotežen način obdelala težaktežaktežaktežak problem. VšečVšečVšečVšeč mu je bilo, kako se je avtor dotaknil dotaknil dotaknil dotaknil vseh ključnih tem. Nove zamisli so bile za bralca zelo oprijemljiveoprijemljiveoprijemljiveoprijemljive. Do avtorja je čutil čutil čutil čutil veliko razumevanja.

Govornik pa bi moral opisati knjigo s kombinacijo vseh treh procesnih besed.

Manjka: kako, koliko, kaj natančno, za koliko natančno, na kakšen način …

Informacije je treba »konkretizirati«.

16


Značilne besede in frazeZnačilne besede in frazeZnačilne besede in frazeZnačilne besede in fraze Vizualno naravnan človek bo spregovorilVizualno naravnan človek bo spregovorilVizualno naravnan človek bo spregovorilVizualno naravnan človek bo spregovoril

Hiša vam takoj pade v oči zaradi svojega slikovitega izgleda. Na prvi pogled lahko opazite, da je lastnik vso svojo pozornost posvetil barvam notranjega dvorišča. Veliko je oken, tako da je mogoče uživati v prelepem razgledu. Mojstrsko izvedeno arhitekturno delo.

(pade v oči, slikovit razgled, na prvi pogled, opazite, prelep razgled, arhitekturno delo... vidno, ogledovati, daljnoviden, jasno, previdnost, barven, posvetiti se komu, do koder seže oko, obzorje, žareti, izrisati, imeti pred očmi, uvidevnost, perspektiva, vidik, pogled, osvetliti zadevo, transparenten, pojaviti se, preblisk, oblika...)

Slušno naravnana oseba bo morda reklaSlušno naravnana oseba bo morda reklaSlušno naravnana oseba bo morda reklaSlušno naravnana oseba bo morda rekla

Hiša nagovori vsakogar osebno. Leži v izjemno mirnem okolišu in edini zvok, ki ga slišite, ko greste na sprehod po okolici, je žvrgolenje ptičev. Notranja oprema hiše je kot iz pravljice in o značaju hiše pove toliko, da se po vsej verjetnosti vsak sam vpraša, kako bi sploh lahko zamudil takšno priložnost.

(nagovori, edini zvok, žvrgolenje, vpraša,... poslušati, glasen, melodičen, biti uslišan, harmoničen, uglasiti se, govoriti, neubran, oster, odmev, mrmrati, šepetati, blebetati, kričati, rezko, počen glas, bobnati, rožljati, stokati, vzdihovati, klepetati, čvekati, reči, vpiti, žlobudrati...)

Kinestetično naravnan človek bo verjetno rekelKinestetično naravnan človek bo verjetno rekelKinestetično naravnan človek bo verjetno rekelKinestetično naravnan človek bo verjetno rekel

Hiša ni le solidno zgrajena, posreduje vam prav poseben občutek. Le redko pridete v stik s krajem, ki se obiskovalca dotakne na tako globok način. Je dovolj velika, da daje vtis neomejene svobode gibanja. Obenem toplota okusnega interierja obudi občutek sproščenega udobja. To je objekt, ki vam bo še posebej prirasel k srcu.

(poseben občutek, v stik, dotakne, globok način, daje vtis, svoboda gibanja, toplota, občutek sproščenega udobja, prirase k srcu,... čutiti, otipati, nujen, vznemirljiv, skladen, ostrina, zavedati se, gotov, neroden, dražeč, slutnja, lotiti se, doživeti, povezati, ravnati z nekom, svež, vstopiti, vzeti nekoga pod streho, obdržati, biti zraven, sodelovati, potoniti, izvajati, odvzeti, stati nasproti, ganljiv, dotikati se, vključiti, izoblikovati, zračen, plaziti se, pretegovati se, objemati se, izključen, stiskati, grebsti se, izpolnjen, pretegniti se, mehak, grob...)

Še nekaj tipičnih besed oziroma fraz, ki jih uporabljajo posamezni “tipi” ljudi”:

vizualni kanal:vizualni kanal:vizualni kanal:vizualni kanal: • Rad bi, da si nekaj ogledaš. • Ali vidiš, da je to popolnoma jasno. • Osredotočimo se na ta vidik. • Nekaj se mi svita. • Niti sence dvoma ni. • Si lahko predstavljate, kaj mislim.

17


• Zelo plastično povedano. • Ozrimo se po naslednjih primerih.

avditivni kanal:avditivni kanal:avditivni kanal:avditivni kanal: • Na isti frekvenci sva. • Moj avto gre kot pesem. • Kako si lahko brez posluha za to stvar. • Naleteti na gluha ušesa... • Pleše, kot drugi igrajo. • Oglasi se mi. • Brez besed... • Verjeti na besedo... • Biti uslišan... • Uglasiti se...

kinestetični kanalkinestetični kanalkinestetični kanalkinestetični kanal • V kosteh čutim... Imeti debelo kožo... • Drži pesti. Trdni temelji... • Drži jezik za zobmi. Trdo delati... • Imeti oster jezik... Mehkega srca... • Toplo priporočam... • Vroča linija... • Zvezane roke... • Držati besedo. • Prijeti za besedo. • Drži se! • Zanj ne bi dala roke v ogenj. • Stisniti zobe... • Hladen odziv... • Zgrabila ga je panika. • Drži, kot pribito.

Slika pove več kot tisoč besed. kitajski pregovor)

Kateri je naš prevladujoč zaznavni sistem ali kanal (test)Kateri je naš prevladujoč zaznavni sistem ali kanal (test)Kateri je naš prevladujoč zaznavni sistem ali kanal (test)Kateri je naš prevladujoč zaznavni sistem ali kanal (test) Ugotovite svoj prednostni način mišljenja (vizualno, avditivno, kinestetično). Vsako prošnjo ali vprašanje, ki si ga prikličete ali predstavljate, ocenite od 1 do 9. Najvišja ocena je 9, kar pomeni, da si z lahkoto prikličete, kar je treba – slika je zelo jasna in čista oz. občutek je skoraj tak kot v resničnem življenju … Če se ne morete odločiti oziroma si stvari predstavljati, prošnjo ali vprašanje ocenite z 1. Tako ocenite vse navedene prošnje ali vprašanja – od tistih, ki si jih najlažje prikličete, predstavljate ali jih doživite (najvišja ocena) do tistih, ki so oddaljene, nejasne, neizrazite (najnižja ocena). Ne zadržite se predolgo časa pri posameznih priklicih – če potrebujete več časa,

18


da ustvarite notranje predstave, to pomeni, da zahtevano ocenite z nižjo oceno. Ne zapisujte ničesar, le obkrožite številko. Pred vami je šest primerov za tri glavne modalnosti.

VizualnoVizualnoVizualnoVizualno 1) Kateri od tvojih prijateljev ali znancev ima najdaljše lase? 2) Si lahko natančno predstavljaš podobo enega izmed učiteljev, ko si hodil/ -a v šolo? 3) Vizualiziraj proge na tigrovem hrbtu. 4) Predstavljaj si barvo vhodnih vrat svojega doma ali podjetja, kjer delaš. 5) Predstavljaj si/ v duhu zaglej svojo najljubšo zabavno oddajo na TV ekranu,

pokritem s cilindrom. 6) Vizualiziraj največjo knjigo v vaši hiši.

1) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 2) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 3) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 4) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 5) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 6) 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Povprečje:__________

AvditivnoAvditivnoAvditivnoAvditivno 1) Prisluhni svoji najljubši melodiji. 2) Prisluhni cerkvenim zvonovom, ki se oglašajo v daljavi. 3) Kateri od tvojih prijateljev ima najbolj umirjen glas? 4) Prisluhni vžigu avtomobilskega motorja v mrzlem jutru. 5) Prikliči si v spomin glas prijatelja iz otroštva. 6) Poslušaj zvok svojega glasu pod vodo.

1) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 2) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 3) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 4) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 5) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 6) 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Povprečje:__________

KinestetičnoKinestetičnoKinestetičnoKinestetično 1) Lahko občutiš svojo levo roko v zelo mrzli vodi? 2) Občutiš v svojih rokah celofan, ki ga mečkaš? 3) Udari psa ali mačko.

19


4) Obuj si mokre nogavice. 5) Si predstavljaš, da skočiš z ograje, visoke meter in pol. 6) Po cesti vrti avtomobilsko kolo.

1) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 2) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 3) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 4) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 5) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 6) 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Povprečje:__________ Katera modalnost prevladuje pri vas? Kateri ste dodelili najvišjo povprečno oceno? ______________________________________________________________

Smo različni tipiSmo različni tipiSmo različni tipiSmo različni tipi V možganih so tri komunikacijska središča: vizualno, avditivno in kinestetično. Njihove povezave nam omogočajo, da postane naše sporazumevanje nazornejše. Če se želimo ljudem približati, navezati stike, moramo uporabljati vse tri načine. Pri vsakem človeku prevladuje eden izmed njih.

Vizualni tipVizualni tipVizualni tipVizualni tip Vizualni tip bo svojo okolico doživljal prek besed, ki prikličejo slike: "Poglejte si to. Predstavljajte si to. Saj vidim, kaj si mislite..." Tak človek misli v slikah, zapomni si obraze, zelo rad pa pozabi imena. Če mora dalj časa kaj poslušati, postane nestrpen in težko zdrži, ne da bi sogovornika prekinjal. Ljubi red, podrobnosti so mu pomembnejše kot pa celota. Uporablja besede videti, gledati...

Avditivni tipAvditivni tipAvditivni tipAvditivni tip Avditivni tip uporablja besede, povezane s tem, kar slišimo: "Pa poslušajmo, kaj nam boš povedal." Tak človek v mislih govori, posluša šume in glasove. Zapomni si imena, pozabi pa obraze. Ljudi posluša, a težko mirno čaka na trenutek, ko bo še sam lahko spregovoril. Njegove pripovedi so dolge in se rade ponavljajo. Ko govori, se rad posluša. Podrobnosti so zanj nepomembne. Uporablja besede poslušati, slišati...

Kinestetični tipKinestetični tipKinestetični tipKinestetični tip Kinestetični tip govori bolj počasi. Tudi njegovi gibi so počasnejši. Svoje razlage utemeljuje: "Ali občutiš, kaj mislim? Moramo dobiti občutek, kaj se tukaj dogaja." Govori o tem, kaj nas gane, kako stvari čustveno dojemamo. Najlažje si zapomni stvari, slike, ki so povezane z gibanjem. Odloča se za rešitve, ki zahtevajo večjo aktivnost, je impulziven. Pri govorjenju rad gestikulira, ne posluša natančno. Potrebuje telesno bližino sogovornika. Uporablja besede dobiti, vzeti...

20


4. Uporabljajmo še primerjave 4. Uporabljajmo še primerjave 4. Uporabljajmo še primerjave 4. Uporabljajmo še primerjave (vizualizacija statistike)(vizualizacija statistike)(vizualizacija statistike)(vizualizacija statistike) Primer:

V podjetju XY je zaposlenih 120 000 ljudi. To je toliko, kot je prebivalcev v srednje velikem mestu.

Značilna vizualizacija je: vsak tretji, vsak peti … Ali: Vseh zaposlenih je … Če bi se postavili v vrsto, bi nastala kolona od … do …, torej kar …km.

5. Opuščajm5. Opuščajm5. Opuščajm5. Opuščajmo negacijeo negacijeo negacijeo negacije Če bomo uporabljali trditve, bodo ljudje pomislili na tisto, kar želimo (negacija sproži ravno nasprotno):

Torej: Si lahko predstavljate … Namesto: Ne predstavljajte si … Besede – nič, ne, nikakor ne bo, ne more biti, nekoliko, nekateri … - so povsem nezaželene besede.

6. Uporaba vprašanj6. Uporaba vprašanj6. Uporaba vprašanj6. Uporaba vprašanj Poslušalcem postavimo vprašanje, potem na vprašanje sami odgovorimo (morda nas kdo iz publike tudi preseneti in sam odgovori).

7. Uporaba kratkih stavkov7. Uporaba kratkih stavkov7. Uporaba kratkih stavkov7. Uporaba kratkih stavkov Stavki naj bodo jasni, kratki, konkretni. Zaželeno je opuščanje veznikov, še posebej podrednih (ki, ko, ker, da, če …).

8. Uporaba dvogovornosti8. Uporaba dvogovornosti8. Uporaba dvogovornosti8. Uporaba dvogovornosti Govornik pred poslušalci zgodbo pripoveduje z dialogom (uporaba premega govora – dobesedni navedek).

21


IV. VSEBINSKA RAVENIV. VSEBINSKA RAVENIV. VSEBINSKA RAVENIV. VSEBINSKA RAVEN UČNI SLOGI in ZGRADBA PREDSTAVITUČNI SLOGI in ZGRADBA PREDSTAVITUČNI SLOGI in ZGRADBA PREDSTAVITUČNI SLOGI in ZGRADBA PREDSTAVITVEVEVEVE Kateremu učnemu slogu bi dali prednost?

(povzeto po M. Vogel, NLP, Andragoški center 1998)

VprašanjeVprašanjeVprašanjeVprašanje Razdelite po 4,3,2 in 1točko v vsako prazno okenceRazdelite po 4,3,2 in 1točko v vsako prazno okenceRazdelite po 4,3,2 in 1točko v vsako prazno okenceRazdelite po 4,3,2 in 1točko v vsako prazno okence

1. Učim se s1. Učim se s1. Učim se s1. Učim se s * čustvenega nagovora X X X pomočjo…pomočjo…pomočjo…pomočjo… * opazovanja X X X

* teoretičnih povezav in modelov X X X * izvajanja in intenzivne udeležbe X X X

2. Pri tem je2. Pri tem je2. Pri tem je2. Pri tem je * osebno razmerje do učitelja / simpatičnost X X X pomembnopomembnopomembnopomembno * čas za distancirano opazovanje in analizo X X X zame…zame…zame…zame… * logični argumenti in povezave X X X

* videti konkretne rezultate svojega dela X X X

3. Moje3. Moje3. Moje3. Moje * odprto, pripravljeno na pogovor, čustveno X X X vedenje privedenje privedenje privedenje pri * mirno, zadržano, rezervirano X X X učenju…učenju…učenju…učenju… * racionalno-analitično,kritično sprašujoče X X X

* aktivno, eksperimentalno, pogumno X X X

4. Orientiram 4. Orientiram 4. Orientiram 4. Orientiram * svoji intuiciji, svojih občutkih X X X se po...se po...se po...se po... * svojih opažanjih, raznih zornih kotih X X X

* primerjavi teorij, modelov in konceptov X X X * rezultatu, ki se pri tem izkaže X X X

5. Kot učitelje5. Kot učitelje5. Kot učitelje5. Kot učitelje * tankočutne, prisrčne in simpatične ljudi X X X imam imam imam imam * jasne mislece, ki dobro demonstrirajo X X X

najraje..najraje..najraje..najraje.. * teoretike polne domislic, navdušene za ideje in koncepte X X X * energične ljudi dejanj, ki se zadeve

lotijo neposredno in pogumno X X X

VsotaVsotaVsotaVsota SKUPAJ 50 točk C R A A

E O C E

22


Seštete vrednosti, ki ste jih dobili v testu, se nanašajo na štiri faze učnega cikla. V tem ciklu so štirje načini učenja:

1. Konkretne izkušnjeKonkretne izkušnjeKonkretne izkušnjeKonkretne izkušnje (Concrete Experiance, CE): _______ točk 2. Razmišljajoče opazovanjeRazmišljajoče opazovanjeRazmišljajoče opazovanjeRazmišljajoče opazovanje (Reflektive Observation, RO): _______ točk 3. Abstraktna konceptualizacijaAbstraktna konceptualizacijaAbstraktna konceptualizacijaAbstraktna konceptualizacija (Abstract Conceptualization, AC): _______ točk 4. AAAAktivno eksperimentiranjektivno eksperimentiranjektivno eksperimentiranjektivno eksperimentiranje (Active Experimentation, AE): _______ točk Svoje vrednosti vnesite v diagram in povežite svoje točke v trapez. Nastali lik pojasnjuje, kateremu učnemu slogu dajete prednost in katerega najbolj zapostavljate.

Konkretne izkuKonkretne izkuKonkretne izkuKonkretne izkušnješnješnješnje CE 20

10 AktivnoAktivnoAktivnoAktivno 20 10 10 20 RazmišljajočeRazmišljajočeRazmišljajočeRazmišljajoče eksperimentiranje eksperimentiranje eksperimentiranje eksperimentiranje opazovanjeopazovanjeopazovanjeopazovanje AE RO 10 20 Abstraktna konceptualizacijaAbstraktna konceptualizacijaAbstraktna konceptualizacijaAbstraktna konceptualizacija AC Izračunajte naslednje razlike:

AC – CE = AE – RO =

Tako ste dobili dve kombinacijski vrednosti, ki kažeta naslednje tendence:

AC – CE več kot 0 = abstraktno učenjeabstraktno učenjeabstraktno učenjeabstraktno učenje AC – CE manj kot 0 = konkretno učenjekonkretno učenjekonkretno učenjekonkretno učenje AE – RO več kot 0 = aktivno učenjeaktivno učenjeaktivno učenjeaktivno učenje AE – RO manj kot 0 = razmišljajoče učenjerazmišljajoče učenjerazmišljajoče učenjerazmišljajoče učenje

23


Kolb (navaja Požarnik, 1992) definira znanje kot rezultat transakcije med družbenim in osebnim znanjem v procesu, ki ga imenujemo učenje. Družbeno znanje so nakopičena objektivna spoznanja preteklih izkušenj človeštva, osebno znanje pa so nakopičene subjektivne življenjske izkušnje posameznika.

Učenje bo uspešno, če se bo znal vsak slušatelj premakniti od ene k drugi dimenziji. Po Kolbu naj bi bil vsak zmožen:

- predati se v polni meri, brez zadržkov, novim izkušnjam - razmisliti z raznih zornih kotov o tej izkušnji - ta opažanja integrirati v logično povezane in skladne pojme in teorije - uporabljati te teorije pri praktičnem odločanju in reševanju problemov.

Upoštevajmo torej štiri stopnje pridobivanja znanja:

1.1.1.1. konkretne izkušnje konkretne izkušnje konkretne izkušnje konkretne izkušnje *usmerjenost v osebe *želi razviti občutek za stvari *rad sprašuje, vendar pred udeleženci ne želi demonstrirati *uči se iz specifične izkušnje

2. razmišljajoče opazovanje razmišljajoče opazovanje razmišljajoče opazovanje razmišljajoče opazovanje *išče različne zorne kote *skuša objektivno pretehtati *o stvareh razvija lastne misli

3.3.3.3. abstraktna konceptualizacija abstraktna konceptualizacija abstraktna konceptualizacija abstraktna konceptualizacija *logična analiza idej *sistematično načrtovanje in intelektualno razumevanje *razvijanje teorije za reševanje problema

4.4.4.4. aktivno eksperimentiranje aktivno eksperimentiranje aktivno eksperimentiranje aktivno eksperimentiranje *preizkuša rešitve *želi opraviti zadeve in videti rezultate *pripravljen tvegati

24


Učni cikel je torej sestavljen:

1.1.1.1. Konkretno izkusitiKonkretno izkusitiKonkretno izkusitiKonkretno izkusiti 4. Delovati4. Delovati4. Delovati4. Delovati 2.2.2.2. O tem razmišljatiO tem razmišljatiO tem razmišljatiO tem razmišljati 3. Razviti ideje za rešitve3. Razviti ideje za rešitve3. Razviti ideje za rešitve3. Razviti ideje za rešitve

Učni tipiUčni tipiUčni tipiUčni tipi V vsakem tipu prevladuje temeljno vprašanje, kar vpliva na njegovo sprejemanje novosti, na sprejemanje novih informacij …

Svoje vrednosti vnesite v naslednjo matriko in ugotovite svoj kvadrant (glej stran 12): AC - CE

-20

KAJ ČE? -10 ZAKAJ? 20 10 0 -10

-20

KAKO? 10 KAJ?

AE - RO

25


Izoblikovani učni tipi bi bili:

1.1.1.1. Tip ZAKAJTip ZAKAJTip ZAKAJTip ZAKAJ TemelTemelTemelTemeljni raziskovalec (35 %)jni raziskovalec (35 %)jni raziskovalec (35 %)jni raziskovalec (35 %)

*hoče vedeti, zakaj naj se z nečim ukvarja *potrebuje poseben odnos do teme *išče stičišče s svojimi vrednotami *išče uporabno vrednost za svoje življenje Brez tega »osebnega razloga« se ne more vključiti v temo.

»Čemu vse to?« »Zakaj moram to vedeti?«

2.2.2.2. Tip KAJ?Tip KAJ?Tip KAJ?Tip KAJ? Zasvojenec z informacijami, specialist, zbiratelj (22 %)Zasvojenec z informacijami, specialist, zbiratelj (22 %)Zasvojenec z informacijami, specialist, zbiratelj (22 %)Zasvojenec z informacijami, specialist, zbiratelj (22 %)

*hoče imeti zanimive informacije; vseeno ali jih potrebuje ali ne Pogosto ostane pri zbiranju informacij, ne pride pa do praktične

uporabe.

»To pa je zanimiva zadeva.« »Le kje bi še lahko našel dodatne informacije o tej stvari.«

3.3.3.3. Tip KAKOTip KAKOTip KAKOTip KAKO Praktik, sam svoj mojster, umetnik (18 %)Praktik, sam svoj mojster, umetnik (18 %)Praktik, sam svoj mojster, umetnik (18 %)Praktik, sam svoj mojster, umetnik (18 %)

*želi preizkusiti, sodelovati, doživeti *pomembne so lastne izkušnje, preizkusi *človek dejanj, ki ljubi konkretno *uči se korak za korakom (pomemben je potek) Pogosto takoj začne, ne da bi poznal celotno ozadje.

»Kako se to dela?« »Daj, bom še jaz poskusil.«

4.4.4.4. Tip KAJ ČETip KAJ ČETip KAJ ČETip KAJ ČE Vodja prodaje, organizator (25 %)Vodja prodaje, organizator (25 %)Vodja prodaje, organizator (25 %)Vodja prodaje, organizator (25 %)

*zanima ga uporaba, hitro uresničevanje v vsakdanu *sprašuje po idejah, ki bi jih takoj uresničil v praksi *zanimajo ga prihodnje koristi

Pogosto že s površnim znanjem in omejenim strokovnim ozadjem začne s trženjem. »Kaj lahko s tem naredim?« »Čemu služi?«

26


Posredovanje informacij oziroma pridobivanje znanja Posredovanje informacij oziroma pridobivanje znanja Posredovanje informacij oziroma pridobivanje znanja Posredovanje informacij oziroma pridobivanje znanja po sistemu 4MATpo sistemu 4MATpo sistemu 4MATpo sistemu 4MAT

PozdravPozdravPozdravPozdrav

Osebna predstavitevOsebna predstavitevOsebna predstavitevOsebna predstavitev (lahko TTTT----PPPP----GGGG: tema – pomembnost teme za slušatelje – govornik/ učitelj)

0. MINI KAJ0. MINI KAJ0. MINI KAJ0. MINI KAJ ---- *tema, potek, struktura, …, kaj bomo delali

1. ZAKAJ (v središču pozornosti so poslušalci)

preteklost, sedanjost (morda, verjetno), univerzalije konkretizacija asociirano stanje, procesne besede, »ohlapni« jezik, trditve … V-frekvenca (nebesedni del)

2. KAJ (v središču pozornosti je

vsebina) nova dejstva in iz dejstev izluščeni sklepi podatki, številke, raziskave, viri, zgodovina, teze, definicije …

deduktivni ali induktivni pristop konkretizacija, trditve, preplet novih dejstev in ponazoritev

A- in K-frekvenca (nebesedni del)

3. KAKO (v središču pozornosti so

poslušalci, ki se ukvarjajo z vsebino)

diskusija, izmenjava izkušenj, analiza problema v živo, kako stvari potekajo, praktične vaje, demonstracija postopka, eksperimentiranje …; MODERACIJSKE TEHNIKE

konkretizacija, trditve (dajanje navodil) V-, A- in K-frekvenca (nebesedni del)

4. KAJ ČE/ KAJ ZDAJ povzetek (v središču je vsebina) konkretizacija, trditve A- in K- kanal pogled v prihodnost

univerzalije, (gotovo), (v središču so poslušalci)

konkretizacija, procesne besede, trditve, pozitivna vizualizacija … V-kanal

zahvala, želje za prihodnost A- in K-kanal

27


V.V.V.V. UČNE METODE IN UČNE METODE IN UČNE METODE IN UČNE METODE IN MODERACIJSKE TEHNIKEMODERACIJSKE TEHNIKEMODERACIJSKE TEHNIKEMODERACIJSKE TEHNIKE

ZUNANJI PROCESZUNANJI PROCESZUNANJI PROCESZUNANJI PROCES (KAKO)(KAKO)(KAKO)(KAKO) Metode, usmerjene k udeležencemMetode, usmerjene k udeležencemMetode, usmerjene k udeležencemMetode, usmerjene k udeležencem

1111. »Brainstorming« (možganska nevihta). »Brainstorming« (možganska nevihta). »Brainstorming« (možganska nevihta). »Brainstorming« (možganska nevihta) - diskusijska metoda za iskanje oziroma izražanje idej - prvi del: pomembna je količina idej, vse ideje so dobrodošle, ideje se kritično

ne vrednotijo - drugi del: združevanje podobnih idej v večje sklope, analiza idej, izbor

najboljše

2222. Brenčeča skupina (Buzz group). Brenčeča skupina (Buzz group). Brenčeča skupina (Buzz group). Brenčeča skupina (Buzz group) - metoda, podobna prejšnji, le da poteka v manjših skupinah

3333. Pogovor. Pogovor. Pogovor. Pogovor - primerna metoda za predstavitev mnenj oziroma drugačnih pogledov - vsak ima možnost, da pove svoje mnenje oziroma predstavi svoje poglede

4444. Intervju. Intervju. Intervju. Intervju - vnaprej pripravljen sklop vprašanj za pridobivanje želenih informacij - intervjuvanec je lahko udeleženec ali gost seminarja/ predavanja

5555. Skupinska diskusija. Skupinska diskusija. Skupinska diskusija. Skupinska diskusija - iskanje skupnega cilja - zgradba: 1. opredelitev problema

2. iskanje mogočih rešitev 3. ovrednotenje rešitve (izmenjava mnenj) 4. izbor najboljše rešitve 5. določitev odgovornost (kako rešitev realizirati v praksi)

6666. Snežna kepa. Snežna kepa. Snežna kepa. Snežna kepa - metoda, pri kateri začne posameznik najprej sam razmišljati o pojavu/

problemu, potem razpravlja z drugim udeležencem v paru, nato v skupini - lahko sledi pogovor ali skupinska diskusija, ki jo predavatelj zaključi s

frontalnim povzetkom

28


7777. Metoda nedokončanih stavkov. Metoda nedokončanih stavkov. Metoda nedokončanih stavkov. Metoda nedokončanih stavkov - v prostoru visijo plakati, na katerih so napisani nedokončani stavki

(Najbolj me moti, da …, Najbolj mi je všeč …/ V našem parlamentu me najbolj moti …, V našem šolstvu me najbolj moti/ mi je najbolj všeč …)

- udeleženci svobodno prehajajo od enega do drugega plakata in dodajajo oziroma dokončujejo stavke …

- vajo lahko izvedemo tudi po skupinahpo skupinahpo skupinahpo skupinah (plakati krožijo po skupinah oziroma imamo več plakatov z istim nedokončanim stavkom) ali individualnoindividualnoindividualnoindividualno (vsak udeleženec dobi svoj list oziroma plakat)

8888. Študij primera (»case stady«). Študij primera (»case stady«). Študij primera (»case stady«). Študij primera (»case stady«) - udeleženci spoznajo pomembne elemente dogodkov ali okoliščin, jih razčlenijo

in kritično ovrednotijo

Metode moderiranjaMetode moderiranjaMetode moderiranjaMetode moderiranja

1.1.1.1. Barometer (razpoloženja, izkušenj, rezultatov …)Barometer (razpoloženja, izkušenj, rezultatov …)Barometer (razpoloženja, izkušenj, rezultatov …)Barometer (razpoloženja, izkušenj, rezultatov …) primer: barometer rezultatovbarometer rezultatovbarometer rezultatovbarometer rezultatov (barometer izpeljemo s povpraševanjem s pikamipovpraševanjem s pikamipovpraševanjem s pikamipovpraševanjem s pikami) Kako zadovoljen sem z novim znanjem, ki sem ga pridobil na seminarju?

***** ****

*** **

*

Barometer je treba spreminjati:

• lahko vzamemo samolepilne nalepke v obliki krogcev in slušatelje prosimo, naj narišejo, kako se počutijo

• s skupino se lahko dogovorimo, kakšen znak pomeni določeno počutje (»Če pomahate, pomeni … Če zamahnete, pomeni …«)

• slušateljem razdelimo barvne kartone in jih povprašamo po izkušnjah (če dvignejo zelen list, pomeni, da so njihove izkušnje majhne, če dvignejo rdeč list, pomeni, da so njihove izkušnje …)

Lahko torej izbiramo med: risbami, karticami, gibi, glasom, zvezdami …

2.2.2.2. Pravila igrePravila igrePravila igrePravila igre - v obliki listov, plakata (kako se bomo pogovarjali, kako razpravljali …) - pojasnilo predavatelja - napotek, katero didaktično metodo bodo pri delu uporabili

29


3.3.3.3. BrainstormingBrainstormingBrainstormingBrainstorming

4.4.4.4. Delo v parih Delo v parih Delo v parih Delo v parih in delo v skupinahin delo v skupinahin delo v skupinahin delo v skupinah - skupine ali dvojice lahko določamo naključno:

datum rojstva, barvni listi, simboli na listih …

5.5.5.5. Razvrščanje in združevanje (»Cluster metoda«)Razvrščanje in združevanje (»Cluster metoda«)Razvrščanje in združevanje (»Cluster metoda«)Razvrščanje in združevanje (»Cluster metoda«) - uporaba barvnih kartonov različnih oblik, ki jih združujemo npr. po panojih …

(udeleženci so pred tem na kartone zapisali zahtevano)

6.6.6.6. Povpraševanje s pikami oziroma točkamiPovpraševanje s pikami oziroma točkamiPovpraševanje s pikami oziroma točkamiPovpraševanje s pikami oziroma točkami - izbiranje najboljših idej s samolepilnimi etiketami

7.7.7.7. Miselni vzorciMiselni vzorciMiselni vzorciMiselni vzorci

8.8.8.8. Pomnilnik idejPomnilnik idejPomnilnik idejPomnilnik idej – plakat, na katerega zapisujemo ideje, o katerih se je treba še pogovoriti

9.9.9.9. Katalog ukrepov inKatalog ukrepov inKatalog ukrepov inKatalog ukrepov in priporočilpriporočilpriporočilpriporočil – razpored in določila, kdo bo v prihodnje zadolžen za posamezne naloge

10.10.10.10. Hitro ugotavljanje mnenj (bliskavica)Hitro ugotavljanje mnenj (bliskavica)Hitro ugotavljanje mnenj (bliskavica)Hitro ugotavljanje mnenj (bliskavica) – zaključni pogovor o vsebini in izvedbi predavanja oziroma delavnice (vsak npr.

eno minuto pove, kaj mu je bilo všeč in kaj bi še dodal)

Oblikovanje vaj (moderiranje učnega procesa)Oblikovanje vaj (moderiranje učnega procesa)Oblikovanje vaj (moderiranje učnega procesa)Oblikovanje vaj (moderiranje učnega procesa)

Vaje v parihVaje v parihVaje v parihVaje v parih • enostavna vaja • kadar se vadi morda kaj bolj osebnega (določanje cilje, kaj nam je pomembno …)

ZabavaZabavaZabavaZabava • udeleženci vstanejo • pogovor po dva in dva, gredo naprej – dvojice se zamenjajo (lahko se postavijo v

dva kroga, en krog se menja …)

30


Vaje v skupinahVaje v skupinahVaje v skupinahVaje v skupinah • dati navodila, pojasniti • skupine vadijo in na koncu poročajo

SestavljankaSestavljankaSestavljankaSestavljanka • vsebino razrežemo, potem jo udeleženci sestavljajo (npr. kaj spada skupaj, po

časovni delitvi, po prostorski delitvi …)

PoPoPoPosterjisterjisterjisterji • skupine pripravijo posterje, ki njih na koncu pojasnijo

KviziKviziKviziKvizi • ugibanje posameznikov ali skupin • predavatelj lahko odpira polja z odgovori ali ima kartone različnih barv, kjer so

vprašanja – skupina se odloči, katero barvo bo izbrala, torej na katera vprašanja bodo odgovarjali

(pred kvizom naj sledi dogovor o načinu izbire zmagovalca)

VrtiljakVrtiljakVrtiljakVrtiljak Imamo npr. pet listkov za vsako skupino. Eden iz skupine potegne en listek, vse skupine opravijo nalogo, ki je na listku. Potem sledi drugi krog. Nekdo drug potegne nov listek, skupina se posveti drugemu listku … tako se naloge/ zadolžitve vrtijo do konca, ko vsaka skupina dokonča zadolžitev s petega listka.

Bosonogi videoBosonogi videoBosonogi videoBosonogi video Predavatelj ima posnetke na videu: napake, pomanjkljivosti, slabosti … lahko nepravilnosti posnamejo tudi skupaj z udeleženci.

Potem pa pokaže posnetke izboljšav, pravilnosti … ali skupaj z udeleženci posnamejo pravilnosti (pravilno izpeljan dialog, nebesedno vedenje …).

BitkeBitkeBitkeBitke

• skupine po tri ali več udeležencev • tista skupina, ki našteje največ besed, povezav, enakosti, različnosti … dobi …

(vrečo piškotov …) • nihče ne izgubi, nagrado si skupine razdelijo

31


SemaforjiSemaforjiSemaforjiSemaforji

Eden govori. Ko trener dvigne npr. karton, nadaljuje drugi o isti temi (nekaj pa se zamenja: pove svoje mnenje, upošteva nov zakon, pojasnjuje s pomočjo druge teorije …). Potem ponovno spregovori prvi in nadaljuje svoje mnenje tam, kjer ga je prej končal …

AD HOCAD HOCAD HOCAD HOC

• potegniti listek in o tem takoj spregovoriti.

Dodatni moderacijski pristopiDodatni moderacijski pristopiDodatni moderacijski pristopiDodatni moderacijski pristopi

1111. Analiza »bojnega polja«. Analiza »bojnega polja«. Analiza »bojnega polja«. Analiza »bojnega polja« Kaj:Kaj:Kaj:Kaj: strukturirana metoda, s katero pogledamo na dve nasprotni si mnenji/ trditvi/ izhodišči v isti situaciji

Kdaj:Kdaj:Kdaj:Kdaj: ko je treba preveriti vse faktorje, ki vplivajo na situacijo; spoznati je treba ovire in probleme in jih določiti oziroma poimenovati

Namen:Namen:Namen:Namen: razjasniti primerne vire za rešitev, prav tako pa se soočiti z ovirami in omejitvami; pomagati skupini, da bolje razume, kaj za uspešno rešitev oziroma za nadaljnje aktivnosti potrebuje

Cilj:Cilj:Cilj:Cilj: tehnika je primerno orodje za analizo situacije in določanje problema, ki ga je treba rešiti; skupini pomaga, da oblikujejo učinkovito odločitev, kako naprej, saj preverijo tako pozitivne kot negativne vidike, ki vplivajo na problem

Potek:Potek:Potek:Potek: Prvi korak:Prvi korak:Prvi korak:Prvi korak:

Določimo vsebino, situacijo ali projekt. Drugi korak:Drugi korak:Drugi korak:Drugi korak:

Skupini pomagajmo oblikovati cilj. Primer: vsi zaposleni bodo deležni treninga pri uvajanju novega sistema v treh tednih.

Tretji korak:Tretji korak:Tretji korak:Tretji korak: Na tablo (flip chard) narišimo razpredelnico (dva stolpa), na vrhu pa zapišimo cilj. V levi stolp zapisujmo, kaj potrebujemo (kaj nam bo pomagalo), v desnega pa zapišimo, kaj nas ovira (kaj nam preprečuje doseči oziroma uresničiti cilj, kakšne ovire, omejitve nas zadržujejo).

32


CILJ:CILJ:CILJ:CILJ: Vsi zaposleni bodo deležni treninga pri uvajanju novega sistema v treh tednih.

Kaj nam lahko pomaga

Kaj nas lahko ovira, zadržuje

Četrti korak:Četrti korak:Četrti korak:Četrti korak:

Ko smo odkrili vse, kar nam pomaga in vse, kar nas ovira, nadaljujmo z multimultimultimulti----glasovanjemglasovanjemglasovanjemglasovanjem (op: glej nadaljevanje), da določimo, katere ovire so prioritetne za takojšnjo rešitev problema.

Peti korak:Peti korak:Peti korak:Peti korak: Poimenujmo največje ovire in iščemo rešitev za posamezno oviro

Različica Analize »bojnega polja«Različica Analize »bojnega polja«Različica Analize »bojnega polja«Različica Analize »bojnega polja« Analiza ima številne različice. Vsaka pa ima v grobem iste korake, kot so opisani. Najpogostejša različica bi lahko bila:

PLUSI PLUSI PLUSI PLUSI MINUSIMINUSIMINUSIMINUSI

Stvari, ki jih delamo dobro Stvari, ki bi jih lahko delali bolje Moč Šibkost Priložnosti Ovire, omejitve Pričakovanja, upanje Strahovi

2222. Analiza manjkajočih delov. Analiza manjkajočih delov. Analiza manjkajočih delov. Analiza manjkajočih delov Kaj:Kaj:Kaj:Kaj: način za določanje blokad, ki preprečujejo doseči želeni cilj

Kdaj:Kdaj:Kdaj:Kdaj: ko skupina potrebuje razumevanje vrzeli med tem, kje so trenutno in kje bi želeli biti na koncu

Namen:Namen:Namen:Namen: pomaga raziskati manjkajoče korake med tem, kje se trenutno nahajamo in kam želimo priti; ustvarja realen pogled na sedanje stanje in pomaga določiti stvari, ki jih potrebujemo, jih je treba narediti, da bomo dosegli želeno prihodnje stanje

33


Cilj:Cilj:Cilj:Cilj: analiza je orodje, ki usmeri skupino v raziskovanje, kaj potrebuje, da odstrani vrzel med sedanjim in prihodnjim stanjem


Določimo prihodnje želeno stanje. Uporabimo vizualizacijovizualizacijovizualizacijovizualizacijo ali katerokoli drugo metodo, da oblikujemo sliko prihodnjega želenega stanja (ki je časovno določena). Opis naj bo konkreten, detajlen. Informacije zapišimo na tablo ali plakat: na desno stran.

Drugi korak:Drugi korak:Drugi korak:Drugi korak: Določimo sedanje stanje. Kako stojijo stvari sedaj? Opišimo iste komponente, kot smo jih opisali za prihodnje želeno stanje, samo da jih navajamo za sedanje stanje. Bodimo zelo natančni, detajlni. Vse informacije zapišimo na levo stran lista.

Tretji korak:Tretji korak:Tretji korak:Tretji korak: Poglejmo vrzeli oziroma manjkajoče dele. Prosimo udeležence, naj se s svojim sosedom pogovorijo o naslednjih točkah:

Kaj so vrzeli? Kaj so ovire? Kaj manjka?

Četrti korak:Četrti korak:Četrti korak:Četrti korak: O odgovorih se pogovorimo s skupino in vse ugotovitve zapišimo na sredino med sedanjim in prihodnjim stanjem.

Peti korak:Peti korak:Peti korak:Peti korak: Ko se oblikuje soglasje o vrzelih – manjkajočih delih, razdelimo skupino v manjše skupine. Vsaki skupini dajmo eno ali dve (lahko tudi več) manjkajočih delov, za katere naj poiščejo rešitve.

Šesti korak:Šesti korak:Šesti korak:Šesti korak: Potem prisluhnimo vsaki skupini: njihova priporočila in predlagan akcijski plan.

Sedmi korak:Sedmi korak:Sedmi korak:Sedmi korak: Treba je potrditi načrt – morajo ga sprejeti vsi člani. Na koncu oblikujmo »follow-up«.

Sedanje stanjeSedanje stanjeSedanje stanjeSedanje stanje

Vrzeli Vrzeli Vrzeli Vrzeli –––– manjkajoči delimanjkajoči delimanjkajoči delimanjkajoči deli Prihodnje želeno stanjePrihodnje želeno stanjePrihodnje želeno stanjePrihodnje želeno stanje

34


3333. Multi. Multi. Multi. Multi----glasovanjeglasovanjeglasovanjeglasovanje Kaj:Kaj:Kaj:Kaj: metoda, ki skupini zagotovi seznam zamisli in določanje njihove prioritetne liste; skupina se lahko tako lažje odloči oziroma izbere najboljšo zamisel

Kdaj:Kdaj:Kdaj:Kdaj: ko skupina razpravlja o daljšem seznamu zamisli; hitreje ugotovi, s katerimi zamislimi se je treba najprej ukvarjati oziroma katere so najprimernejše

Namen:Namen:Namen:Namen: hitro ustvariti jasen okvir prioritet

Cilj:Cilj:Cilj:Cilj: tehnika je demokratična in participativna; skupina bo videla seznam in brez občutka zmagovalca ali poraženca bo oblikovala prioritetno listo in tako določila najpomembnejše zamisli


Razjasniti vsebine, ki bodo oblikovane prioritetno; lahko vključimo ovire iz analize analize analize analize »bojnega polja«»bojnega polja«»bojnega polja«»bojnega polja« ali pa seznam zamislih, dobljenih s pomočjo brainstorminga.brainstorminga.brainstorminga.brainstorminga. Skupina naj se temeljito pogovori o vsaki zadevi ali točki – o njenih močnih in šibkih elementih. Ljudje morajo razumeti izbor, ki ga oblikujejo.

DrugDrugDrugDrugi korak:i korak:i korak:i korak: Oblikujmo kriterije, ki nam bodo pomagali do izbora najboljših. Preverimo, da vsi v skupini glasuje s pomočjo istega kriterija – da imajo v mislih vsi isti kriterij. Kriteriji se lahko navezujejo na:

najnižja cena za kos najlažji način za gradnjo/ dokončanje najpomembnejša zamisel, ki vsebuje … najinovativnejša zamisel najpomembnejša zamisel za stranko

Tretji korak:Tretji korak:Tretji korak:Tretji korak: Ko so kriteriji jasni, lahko izberemo med tremi ali dvema metodama, s katerima zaključimo multimultimultimulti----glasovanjeglasovanjeglasovanjeglasovanje.

Prva metoda: glasovanja glasovanja glasovanja glasovanja ali poizvedba s pikamiali poizvedba s pikamiali poizvedba s pikamiali poizvedba s pikami

Vsak udeleženec dobi od štiri do deset samolepilnih nalepk (barvne pike). Razdelimo jih pol manj, ko je zapisanih zamisli. Pojasnimo, naj ne nalepijo vseh samo pri eni zamisli.

Druga metoda: razvrstitvene točkerazvrstitvene točkerazvrstitvene točkerazvrstitvene točke Vsak dobi osebne točke (navadno od 10 do 100), s katerimi bo določal prioritete. Zamisli, napisane na tablo, potem vsak točkuje. Ob vsaki zamisli pripiše svoje točke. Bodimo pozorni, da ne bi posameznik dal eni zamisli več kot 50 %. Ko vsi točkujejo, preštejemo točke in tako določimo prioritetno listo.

35


4444. Analiza temeljnih vzrokov. Analiza temeljnih vzrokov. Analiza temeljnih vzrokov. Analiza temeljnih vzrokov Kaj:Kaj:Kaj:Kaj: sistematična analiza stvari, s katero določamo temeljne vzroke (jedro), namesto da bi se nepravilno usmerili na simptome

Kdaj:Kdaj:Kdaj:Kdaj: ko želimo odkriti skrite vzroke problema; navadno se skrivajo pod površjem simptomov

Namen:Namen:Namen:Namen: voditi do popolnejših končnih rešitev

Cilj:Cilj:Cilj:Cilj: analiza skupino usmeri v globlje razumevanje problema; skupina se ukvarja s skritimi vzroki, ki so privedli do problema; več verjetnosti je, da bo skupina razrešila problem, ki se ne bo več pojavil oziroma ponavljal


Pojasnimo razlike med »vzrokom« in »učinkom«. Treba se je zavedati, da učinka ne moremo razrešiti, razrešimo lahko samo vzroke.

Drugi korak:Drugi korak:Drugi korak:Drugi korak: Lahko izbiramo med dvema metodama: prikaz vzroka in posprikaz vzroka in posprikaz vzroka in posprikaz vzroka in poslediceledicelediceledice in diagram ribje diagram ribje diagram ribje diagram ribje kostikostikostikosti.

Prikaz vzroka in posledicePrikaz vzroka in posledicePrikaz vzroka in posledicePrikaz vzroka in posledice

1. Ko analizirate problem, razdelite list flip-charda na dva dela. Učinke napišite na desno stran, vzroke pa na levo.

2. Ko vsak pojasni oziroma predstavi svoj del, ga vprašajmo, ali je to vzrok ali učinek. Vsakega zapišemo v pravo vrsto. Preverimo, kakšen vzrok se skriva za vsakim učinkom; tako bomo lažje določili, kaj je vzrok.

3. Nadaljujmo, dokler vse zamisli niso zapisane na flip-chardu. Diagram ribje kostiDiagram ribje kostiDiagram ribje kostiDiagram ribje kosti

Ta diagram nam bo pomagal sistematično razvrstiti vse vzroke problema, ki ga analiziramo. Kategorije vzrokov se spreminjajo, navadno pa vključujejo ljudi, stroje oziroma opremo, metode, materiale, politiko, okolje in merila. Prav tako se lahko spreminja število kategorij.

Za naslov napišimo naša pričakovanja. Določimo temeljne kategorije vzrokov, potem prosimo udeležence, naj izvedejo brainstormingbrainstormingbrainstormingbrainstorming za vse navedene vzroke – vsak vzrok predstavlja eno ribjo kost.

36


Primer:

(slika 3: J.W. Seifert, 199: 121)

Ko so vsi vzroki določeni, skupino ponovno prosimo za brainstormingbrainstormingbrainstormingbrainstorming, s pomočjo katerega poiščejo rešitve za vsak vzrok. Lahko pa se odločimo tudi za multimultimultimulti----glasovanjeglasovanjeglasovanjeglasovanje za vsako rešitev.

LITERATURALITERATURALITERATURALITERATURA 1. ALDER,H. (1998): NLP, The New art and science of getting what you want.

London, Piatkus. 2. BENS, I. (1999): Facilitation at a Glance! AQP/Participative Dynamics/Goal/QPC. 3. BEYER, M. (1993): Retorika in moderatorika (zapiski seminarja). Radovljica,

Ministrstvo za šolstvo in šport, Glotta Nova. 4. BEYER, M. (1994): Nevrolingvistično programiranje (zapiski seminarja). Bled,

Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, Glotta Nova. 5. CARNEGIE, D. (1985): Kako se naučiš javno nastopati in govoriti. Ljubljana,

Zagreb, Delo, Prosveta. 6. CASSON, N. H. (1995): Umetnost govora. Ljubljana, Pravljično gledališče. 7. ČAKŠ, A. (1998): Videti, slišati, občutiti. v: Delo, 23. 11., str.12. 8. GREENE, R. (1993): Nov način komunikacije. Ljubljana, Alpha center. 9. KINDER, B.(1999): Nevrolingvistično programiranje (zapiski seminarja). Ljubljana,

Andragoški center.

37


10. KING, L. (1994): How to talk to anyone, anitime, anywhere. New York, Crown publishers, inc.

11. LEMMERMANN, H. (1988): Schule der Debatte. München, Olzog Verlag. 12. LYNN, D. (1992): Ustvarjalne metode učenja. Ljubljana, Alpha center. 13. O’CONNOR, J., SEYMOUR, J. (1996): Spretnosti sporazumevanja in vplivanja.

Žalec, Sledi. 14. POLJAK, V. (1974): Didaktika. Ljubljana. Državna založba Slovenije. 15. POŽARNIK, B. (1992): Izkustveno učenje – modna muha, skupek tehnik ali

alternativni model pomembnega učenja? Sodobna pedagogika, št. 1-2, str. 1-17. 16. SEIFERT, J.W. (1996): Vizualizacija, prezentacija, moderacija. Maribor, Doba. 17. THIELE, A. (1995): O govorniških spretnostih. Ljubljana, Gospodarski vestnik. 18. URY, W. (1998): Od nasprotovanja do sodelovanja. Ljubljana, Gospodarski vestnik. 19. VALENTINE, N. (1993): Speaking in public. London, Penguin books. 20. VATOVEC, F. (1984): Javno govorništvo. Trst, Založništvo tržaškega tiska. 21. VOGEL, M. (1999): Nevrolingvistično programiranje (zapiski seminarja). Ljubljana,

Ribno, Andragoški center. 22. ZIDAR GALE, T. (2007): Retorika,veščina prepričevanja. Ljubljana,Planet GV.

tatjana zidar gale - mizs.gov.si · tatjana zidar gale tatjana zidar gale (kako motivirati...

Documents