TUDENTK IN TUDENTOV FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU , ODDELKA ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIEVNOSTI

ISSN 2232 - 2868 letnik 2, t. 4, december 2011

Vse pravice pridrane! Brez ustreznega pisnega dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno nobenega dela ali celote te revije na kakrenkoli nain reproducirati, kopirati ali kako drugae razirjati. Ta prepoved se nanaa tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na katerikoli pomnilniki medij).

Letnik 2, tevilka 4 (december 2011)

Izdajatelj: tudentke in tudenti Filozofske fakultete univerze v Mariboru, Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti

Koroka cesta 160, 2000 MariborTelefon: +386 (0)2 22 93 840 Telefaks: +386 (0)2 22 93 625E-pota: literarno.jezikoslovna.revija@gmail.comSpletna stran: http://student.ff.uni-mb.si/literarna-revija/

Glavna in odgovorna urednica:Nina Ditmajer (poezija)Glavna urednica:Tonja Jelen (poezija, dramatika)Podrona urednika: Denis kofi (proza, kritika), David Kunstek Kneevi (jezikoslovje)Urednica staistka:Viktorija Aleksovska (prevodi)

Lektorici: Nina Ditmajer in Tonja JelenOblikovala in tehnino uredila: Maja igartSlika na naslovnici: Nina PufiIlustratorka: Nina PufiOblikovalec spletne strani: Marko Drobnjak

ISSN 2232-2671

Naklada: 200 izvodov

Tisk: DEMAT d. o. o.

3

UVODNIK Tonja Jelen, Litri besednega zorenja ....................................................................

POEZIJAJan maran ............................................................................................................Rok Vahter ..............................................................................................................Andrej Tomain .....................................................................................................Sergej Harlamov ....................................................................................................Denis ko& ............................................................................................................Bojana Jovievi .....................................................................................................Lucija Mlinari .......................................................................................................Gaper Torkar ........................................................................................................Milan Novak ..........................................................................................................

O MLADI SLOVENSKI POEZIJINina Ditmajer, Mlada mariborska in prekmurska poezija ..............................Anita Hudl, Nae podrastje (Celovec) ................................................................Anja Mugerli, Mladi goriki pesniki ...................................................................Tonja Jelen, Mladi literati na Celjskem ...............................................................Barbara virc, Mlada literatura na Korokem ...................................................Dejan Koban, Brez kompromisov in zdrave pameti - pesem te ivi ...............Denis ko& , Nina Ditmajer, Izbor mladih pesnikov 1980 ...........................

O JEZIKUDavid Kunstek Kneevi, Viktorija Aleksovska: Jernej Kopitar - general jezikoslovne vojne .......................................................

UGLASBENA POEZIJATonja Jelen, Songovsko obarvane pesmi Klemna alija ...................................

VSEBINA

5

89 1014 1718 212224

2629 31 32 34 38 42

46

54

4

5

Litri besednega zorenja

Mlada poezija. Naval ustev, iskrenosti, nade, kritinosti, iskanja, pronicljivega izraanja, provokativnosti, ironije Kdo je e lahko poet? Kdaj sploh to postane? Kdaj si zaslui ta veliastni naziv? Vpraanja, ki so vredna razmisleka, a nanje ni enostavno odgovoriti. De& nirati in raziskovati poezijo, sploh tisto, ki se ele prebuja, je zanimivo. Biti mlad po besedah in letih, se razraati in postajati vedno bolj lahtneji v pisanju poezije Pesnjenje je poslanstvo. Ustvarjalnost je proces. Talent ti je lahko dan. Lastna volja in delo sta tista, ki te lahko nato popeljeta ali zaustavita pri vzpenjanju na vrh Parnasa. Ta tevilka Litra jezika je tematska in namenjena mladi poeziji, mladim pesnikom in pesnicam. Sodbe o tem, kaj vse se lahko razvije iz posameznikov, niso primerne, kajti tudi sama ter nae urednitvo se ele razvija, kali in izgrajuje v besedah. Navduenje in stopitev s pesnikim svetom sta se e zgodila, a pravo besedno zorenje se je ele zaelo. Energija in pogum sta vedno prisotna. Prve kritike je treba sprejeti kot dobronamerne. Prve objave in branja kot prilonost, da lahko pokae svoja razmiljanja, ki jih preliva v pesmi. Pri tem si kot kipar, ki svoje pesmi oblikuje, jim kaj odvzame ali jim kaj doda. Skulpture lahko prosto stojijo, se zdrobijo pod pritiski prstov ali se za vedno izgubijo in s tem utonejo v pozabo.Poezija je resnien razvoj. Z njo lahko raste, obstoji ali usahne. Ko se enkrat vanjo zaljubi (kako patetino), si kot otrok, ki se navdui in odloi, da bo nekaj dosegel. Zato ni odve misel, da so pesniki/pesnice veni otroci. Neposredni, odkriti in zvesti sami sebi ter tistim, ki z njimi delijo tak svet kot poje pesem iz & lma isto pravi gusar pristen, nepopaen. Zato si privoite ekstazo besed, brez odvenih omejitev. Ne samo liter, naj bo takole po Jekovo liter brez dna!

Tonja Jelen

LITER JEZIKA

UVODNIK

6

POEZIJA

LITER JEZIKA

8

Neka preprostost je v tvojih oeh in ko tipka na raunalnik, se kakor otrok, ki so mu podtaknili pokvarjeno igrao, jezi na tehniko. Nato odpre rokovnik in si zapie termin, ki ti bo za nadaljnje mesece omogoil kruh. Ne spomnim se ti imena, eprav te e mesec dni sreujem v pisarni in ponoi sanjam tvoje boke. Verjetno bova ostala v pripravljenosti, saj ne znam in noem ukati v jutro.

Stoje ob boru ti govorim pesem in v mislih boam tvoj obraz.Ti si dale, ko spea sanja gozd.Polja in reke,ki so med nama in sneg, ki pada z neba, morda neko zakrije najine stopinje.

JAN MAR!AN

Nekje v gozdu zajec srea lisico. Le kje je jazbec, se vpraa. Lisica miga z repom zajec bi ne bil zajec, e ne bi zael topotati s tacami. Le kje je jazbec, se vpraa. Lisica mu poda dlani zajec bi ne bil zajec, e je ne bi poljubil. Zajec nima medvedke, zajec ima sol-ze v oeh. Zajec se sprauje, sam v gozdu, kje je lisica, zajec ve: lisica je pri jazbecu. Zajec se pouti krivega. Zajec nima medvedke, zajec je sam. Vedno znova. Gozd je velik tam so srne, jeleni, medvedi, lisice, merjasci. Zajec je sam. Tako prekleto sam

LITER JEZIKA

9

ROK VAHTER

Februar Peci meejo dolge tlakovane sence februarskega opoldneva

in ker jim sonce zastira pogled, se ne zmenijo za kose ledu,ki z gladko lahkoto drsijo po reki. Koga pa zanima, kaj se ponoidogaja pod otrplimi mostovi, koga to zanima, e Spree zamrzne,

koga kaj briga, e zjutraj tiha plima nosi na nabreje

telesa mrtvih rac. Mlada Berlinanka ni ne izgublja asa,saj rac bo e veliko, dan pa je kratek, in ko ne bo ve utila

prstov, bo teko nosila k ustom tretji kozarec rnega piva.

Oktober

To je jesen; pregostih meglic,hromeih jutranjih sprehodov,mrkih odmevov starih stezic,kaljanja tujih gospodov.Nasiena tema ponmo visi,pojedla je mesec v zatonu.Zgubano elo se mrzlo poti,grenkoba je v srakinem tonu.udno se slii e lasten korak,ko tri ob zmrznjeno blato.V udnem trepetu oktobrski zrakin gnilo je jabolko zlato.Ko sonce prileze lenobno na planin se arek zlomi, je mala korist,tudi e zrl bo v kronjo ves dan,v svetlobi krvav je javorov list.

LITER JEZIKA

10

ANDREJ TOMAIN

Cikel terra incognita

I.

e bi se vozil po rodovitni dolini Bjelopavlii,sredi kamenega morja in se ob strani ustavil pri smrdeemu popu s smrdeo brado, v Manastiru Vasilija ostrokega ter ga vpraal:A ve kaj je to minimal techno, dragi moj?Bi ti odgovoril, da ne, on pa ni tvoj dragi. Bog je pa vsekakor navzo tudi v minimalnem technu ,e je to seveda lovekovo delo, je to delo lovekovo, dragi popotnik,bi me vpraal, jaz pa bi rekel da so boja dela velika.Ni pa ne posrka vase ve stvari kot jih lovek lahko ustvari in bog vidi.

S popom bi odla praznih epov, praznih rok, prazne vere, praznih src, e ne bi imel moj golf mk iii, praznega akumulatorja,praznega ola in praznega navdiha za meta& zino.

II.

Vozi se skozi epan polje,na meglicah je prah bosanskega makadama, na meji dobi zeleno vinjeto zaradi novih cestin izpunih plinov.Premiljuje o boini pobuni in zeleni barvi,zelenaihbjelopavliih.Krsto Zrnov Popovi in italijanska zveza z brigado lovenki je pustoila po hribih in pobijala komuniste,Krsto Zrnov Popovi,ki je sam padel od komunistine roke, v trnih kamna in lui makrokozma. Krsto Zrnov Popovi,ki sploh ni bil lan klana bjelopavlievin ne ve ni o tridesetodstotni nezaposlenostirnogorcev.

Krsto Zrnov Popovi,ki si ga predstavljam kot velikega loveka,

velikega rnogorca,

LITER JEZIKA

11

kakrni sedaj hodijo po Podgorici.Krsto Zrnov Popovis pitolami in meem.Krsto Zrnov PopoviinKrsto Zrnov Popovi,ki je sedaj le ponavljajoa se & gurate pesmi.Krsto Zrnov Popovi,v katerem sliim odmev detroitskega tehna,s konstantnim ritmomKrsto Zrnov Popovi.Glavni med zelenai,ki so po besedah znalcevveinoma odhajali v partizane,Krsto Zrnov Popovi,a le veina.Nekateri so odli v etnikemed nedievce in ljotievce.Krsto Zrnov Popovini samo eden,Krsto Zrnov Popovis svojim lepim imenom,Krsto Zrnov Popovise skriva v vsaki mantiji,ki smo jih hoteli iti jest z dedom,pa smo potem odli sami.Ker je imel deda druge posle,najbr nekaj z drogamiin stavami in ekv.

III.

Dri se te noga mrtvega Egipanav movirju june Slovenije,nekje okrog kraja,kjer je ivel Franjo Krsto Frankopan in prevedel Georgesa Dandinain dal Slovencu vlogo razoaranega ljubimca,Franjo Krsto Frankopan, ki je izgubil glavo v dunajskem novem mestu,Franjo Krsto Frankopan,kateremu je bil vodni topgiljotinain solzivec rezilo.

Pomagaj buh, ree Budimoder Jarnetu,

LITER JEZIKA

12

da vre kocko iz olupkovizraelskih klementin,kurba entana!

Kar vam se zgodilo, da ste le tako turobni,mladi anarhist in mladi intelektualec?Za nogo vleete mrtvega Egipana,ki s steklenico Grand Marnierja v rokiree piki: stara, s tabo pa ne bom fuku, k ma si& lis.

Seveda po arabsko.Otroci za svoje invalidne stare pobirajo kamenje e v varni coniz visokih stolpov evropskega betona.Se oi in zvezde zairajo v noge in roke teh pobiralcev kamnov, verinega trenja,viliarjev s topovi in karamelnega sladkorja.

S kamnom bodo kupili krompir in ebulo,S kamni ne bodo gradili katedral.

Gradil je niKritof zopet,ki z bosimi nogami nekega dne zaspiv bolninici na robu Fuin.

IV.

Obstaja sum, da jo je umoril prav Friderik II.,umoril Elizabeto Frankopansko v zameno, da dobikaj bolj korektnega, od danes zelo znane usmrenke,umorjene v kadi z vodo,tiste mlade in nedolno zale, po rodu iz Desinia.

e kaj, potem so bili za vsekrivi idje, za zakol prvorojencev, za smrtElizabete Frankopanske in za smrt prav nje,po rodu iz Desinia.

Tapete na steni in tepih na tleh,je bilo to vse, kar je Veronika, po rodu izDesinia,elela?

LITER JEZIKA

13

V.

Zvonovi obcestnih vasic so postali kamni otrokin topovi starejih moakarjev,ki so jih z mulami in osli vlekli na jug,zvonove, ki so e bolj buali kot tedaj,ko so bli na vrhu turnov.

Na poti proti Kajmakalanu je nekaj teh zvonov padlov jarekz mulami vred.

Pri Mojkovcu so topove metali v brezna,ker je bilo morje odlono predale.

Za krvavi boi leta 1916,je rnogorska vojska z Jankom Vukotiemustavila Avstro-Ogrsko,da so se Srbi lahko umaknili v albanske gore.

Drugi nadrejeni je bil Krsto Zrnov Popovi,ki je metal zvonove v breznain streljal na Avstrijce, Slovence.Krsto Zrnov Popovi,ki je streljal s topovi na zvonove,ni drugane kot njegovein na nogi e ni utilmrtvega Egipana,niti Indijca,niti Senegalca,ni util svojih antantnih zaveznikov.

Krsto Zrnov Popovi je postal ritemsvetlobnega leta,riba v akvariju inpust sredi zime.

Krsto Zrnov Popovije izginil iz reproduktivnega cikla,ko je Janica zadnji zmagalain ko je Jaromila rekla svojemu fantu:Neu vieneu vie uzimati heroin.

LITER JEZIKA

14

SERGEJ HARLAMOV

ECHOLALIA

Tudi e je molitev le krik v prazen prostor,se temu kriku ne smemo odrei. Ingmar Bergman, Laterna magica

je onkraj zrcala kraj zrcala ala ala

je kar je onkraj zgolj v meni golj v meni meni eni

je v meni zgolj na zunaj na zunaj zunaj unaj

je v vzroku in uinku in uinku inku inku

je med vzrokom in uinkom in uinkom inkom inkom

se spogleduje z mano izza hrbta izza hrbta za hrbta rbta

je vso golo pod tanico od tanico tanico ico

je v zraku, a ne v dihu ne v dihu v dihu ihu

je nit ali razpoka li razpoka razpoka poka oka

tako je odgovarjala na Ojdipove krikevotlinasta maternica s& nge

LITER JEZIKA

15

LEBENSRAUM

II.

Nikoli se ne bo znebila imena svojega oeta.

Vsi moji oetje v nepregledni koloni kakor opijanjenitolejo po loputah tvojega panjain zahtevajo vstop.

Tvoje sestre, hlipajo v kotu.

Iz prahu tvojega deklitvalogajo svojo bodonost.

Tvoja mati si je obesila telo v najgloblji del omare,poronega darila svoje matere,ki je ob enaki prilonosti storila isto v tej isti omari.

Tvoji bratje robato roljajo z okovi,

kakor dragocen nakit jih bodo razkazovali, ko vstopijomoji oetje.

Zaupaj mi, pred kom se skriva,pa ti povem, kaj se zgodi, ko te naposled najde. Tvoj oe

jim je podaril klju,ampak proti njim se je zarotila njihova narava,ki nujno zahteva vabilo za svoj vstop.

S sladkosnednostjo ali kavljem

vstopili bodo,

vstopili bodo, verjemi,

samo verjeti mora

s teboj bodo popustljivi.

LITER JEZIKA

VIDEL SEM

Videl sem obglavljena telesalegati med pranike umetnih cvetov,povrgli so pasji ekan.

Videl sem galop zeber ez obzorjeahovske ploe,njihova kopita so skrivila eblje.

Videl sem, videl apo in ipin kae na prisojnem poboju.

Videl sem igro zidakov in hudournika,iz gline sem zgnetel malike.

16

SKUPNOST ali DOM ZA OBEANJE

Tisto jutro te ni zbudilvenket budilke,pa pa top,ropot nekod zunaj tvojega termitnjaka.

Izza ozkih lin si oprezal za tujimi obrazi.Prav po kukavijeso se ugnezdili onkraj in nasprotitvoje ive meje.

Ko so njihovi psi zalajali na iste mimoidoesi si oddahnil.

Vedel si tudi oni bodo oprezali izza aluzij,da bi videli, e si tudi tiob moledujoem mrmranjuali napevu siren uklei telo med stebre svojega domovanja.

In vedeli so tudi sami bodo neko kakor ti,prestraeni pred zloinom iz solidarnostiobredno pogoltnili kljuin postali inventar svoje svetle bodonosti.

Blagor nevednim torej,kajti njihovo je nebeko kraljestvo.Tukaj in zdaj si hotel zaepetati sam zase,ko si v upehanem utrinjanju istega dneopravljal obhod po ritualu predmestne idile.

Toda epetani zlogi so otrpnili v zatohlem zraku in z drobencljanjem pajkovih nogkakor srh stekli ez obod tvojega telesa.

Kakor kupola azbestnih strenikovse je razsula no ez razparano pernico tvojega spanca.

Spogledal si se s kletjo svoje spokojne soseske.

LITER JEZIKA

17

DENIS KOFI!

Smejala se je z omi, hijenam je padla mrena s smeha. Varnostnik je pretrgal molk, vstopnica je ostala cela. Vstopila je v kletko, jo premerila kot rni panter. Na ustnicah ji je igral nasmeek, iz zvonika se je krohotala glasba. Zaela se je zvijati kot podivjana maka. Poirale so jo pohotne oi in gledala slepa usta. Kupovali so ji pijao, vraala jim je nasmeke. Prestraila se je. Gledal jo je s srcem, v njegovih prsih so utripale oi. Po ilah se mu je pretakala slepota, ki spregleda, ko jo odpre veka iletke ... Usoda poje: Skrij se v mojo toplo dlan, mojo toplo dlan ... Ni vedel, kako bi se naj poslovil, zato je to prepustil pismu. Na pogrebu je nejevoljno spregovorilo neko dekle, ki ga je poznala e iz peskovnika in nosi od takrat za spomin pesek v oeh: Naj bo vsaj december veseli, e e mi nismo.

LITER JEZIKA

18

ZGODOVINA STRAHU

Davno so potonili,da bi lahko potegnili iz dna e ive;padajo lasje na tla, obarvani s steklom,na reki, prevleeni s strahom,odhajajo.Eden za drugim, v vrstah,dan za dnem se pod mrzlimi sanjamizapirajo okna, a odpirajo srca,gola in zelena pred naletom vetraudarjajo,se upirajo,ker ni drugega ne preostane,oi od nekdaj bolijo -videle so marsikajin skozi najmanji gib kriineki obutek,ki izdavi,da je iv.Razkriti prelomi misli leijo na travniku,as pa odpira novo irjavokaosa,gospodarja njihove zavesti,talca elja.V stalnem diru za smrtjoje ivljenje trn.

Za kri in meso ni prostora v irjavi otopelosti in sveta, vrenega iz tirnic,v katerem ne morejo nastajati spomini,v katerem srea zastane in gre.Skozi nohte vstopa boleina v mesoin naraa, ne mine,ker ie dom,ker se nima kam skriti,kar se zavija v ostanke njihovih besedin jih vraa v nas same.Zaradi nje ivimo,k njej se vraamo.Rada nas ima.Obljublja nam,da bo tu, medtem ko nas gleda, ko odha-jamo,in da se bo odzvalain izpolnila, da ni vseiz blata in ivih solz, da ni vse kamen in postrgana beseda.

BOJANA JOVI!EVI"

LITER JEZIKA

19

ANATOMSKI REZ (DANILU KIU, DANILU VELIKOM)

Trbuh ispresecanpodlivima otupelog straha,vritanje pokopanih glasova i nacrti mojih pohovanih, pozajmljenih, misli hibernirajukroz nadute i napukle rei.Vetako oivljavanje eljeza konzumacijom duhovno isprostituisanih osecaja.Nije apstrakcija ono to nam moe dati snage, da preivimo.Da li da traimo rei ili pustimo, da one pronau nas?Da li da uguimo reci ili pustimo, da one ugue nas?Nema naina da opravdamopatologiju bivanja.I oseaj, ja oseam, da vie nema oseaja.Ovo je no otvorenih prostora pokidani mehanizmi persone,utapaju tlo za transformaciju mojih slova.Treba mi prostor za poraz,ja upijam tuu bolzato sam i doao.Zbog gnoja usana koje liuobode prostora misli, anatomiju moje patnje.Ne, nisam zaboravio da piem,samo su rei u meni slomileogledala iluzije.Samo su reci u meni porodile smrt.Homo poeticus.Za venost.

I blie.

LITER JEZIKA

20

LJUDJE RESENTIMENTA (ZAGRENJENI LJUDJE)

Ne poznam vas ve.Vaa koa je bleda,mehka, v prijazni svetlobi lanega sveta,skritega v kotanji upanja na jutro,brez barve, priakovanja,priakovanih smrti,namesto odgovorao tem, da ste tukaj in da se vaaeksistenca aliz vaimi zgodbamio zavedanju. Vsega, kar potrebujete,kaj vse je narobe.Povejte, kako dolgo akatena smisel smisla,ko ga vendar ni.Vsa drevesa so praznapusta in brez oblike,brez besed.Sami smo prili, zavedamo se samote,objemamo jo in v njej poivamo.Ne poznam ve bistva vaih razlogovin voda se spusti na zaprte oi.In pove poslednjo pesem slepi resniciljudskih hrbtenic.Sem senca dale od vas,ki aka na svee misliskrivnostnih jez.

akam, da lovek razgrne svojo posteljoin pozdravi hladno ironijo ivljenja brez izgo-vora,kreacije absurda, bogov,preve ponosnihbrezdomcev na poti k umiljeni srei o srei.akam na loveka v gmoti ljudi.Niti tukaj niti tam.A vedno in povsodin vsak va korak je enkrat preve, drugi premalo,ker se gre do konca do moi,do iluzij globoko v srcu,med sanjami,med asom iskanja in zalizovanja.Pokodb, ki v deju hitreje minejo.Ne spraujte me, kako se boste imeli jutri,zlagala se bom.Ne spraujte me, kdo ste,kako in zakaj in s kom boste jutri rno oknozaprli,iskali tiino,lai spreminjali v resnicoin ubijali preteklost.Med akanjem na vlak, ki pelje do grozljive, zaslepljujoe,neznosne lepote sonca,me ne ustavljajte,ker jaz nisem del vaega ivljenja,ker nisem loveko bitje.

LITER JEZIKA

21

LUCIJA MLINARI!

jutro me elikadar se mu zahoe,trga oblizane robove mojih podonjakov,slee imena strohnelih maskz obrazcev za ljubezen,s katerimi mimo polnoi spimmed koleni svetlobe. rada bi verjela,da me eli zaradi moje vodoravnosti,da morda le za zajtrk grize v oblake iz slanein v sivi obraz zapreda minute v svoji divji belini. ob prvem poirku zraka doumem,da nimava ve meje,vseeno je,e hodim le e po prstih.

odkar imam ime, se ne diham ve#.s istimi zenicami raziram ure,kadar zidovi grabijo plahost jutra.teden dni mi krvavijo usta;kazalec z blatom rie po steni,koa omejuje s svojim zrcalom.odsotna lobanja zagrizepijane korenine lastnih rok.tipam za vtetoviranimi omi.z udarci po steni se kliem.meje med kri gnezdijo v bobniu zagana od jezikov se odrekam sami sebi.

(pre)blizuizkruen zrak napenja rjuhe.besede, kriane v moji roki,obleene v nono samoto razjedajoles svojega molka.blodnjak zvoka,kjer pleejo negibna stopala,je vse blije,ko lu zaniha ez ivljenje.nisem e razmiljala. res ne.nedotaknjen med telesom in zrakommi nasilno gosti kri. rie prazna gnezda v marmor slovesa?

LITER JEZIKA

22

Svee sledi

Premikanje stran od sebe je najbolji nain,da se malo priblia sebi, toda zdaj miruje, ob steni,na tleh, med ljudmi, v uesih ti nabija glasba,vasih bi ti bilo nedopustno, da se kar tako odmaknein ne poslua ve okolice. Daj, priznaj si: zapuate kraje in poasi ti je vseeno. Postaje javnih prevozovso e vedno kraji lepljive ljubezni najstnikovpred vsakodnevnim odhodom. Ne smem se igratiz njimi, v mojih rokah se zlomijo kot igrae.Uslubenci eleznikih postaj v zelenih uniformahso nasmejani, ko vrtijo roko za dvig zapornic,njihovo delo je tako zelo pomembno, nujno,vedno so tu, brez imen, v posveanjuvijega poslanstva: usmerjanje prometadragocenih kovin; teles, ki hoejo, ki hrepenijo,ki si elijo, v dosegu roke ... Besede (igave?)tako nenadoma postanejo kot listi iz gozda,ki jih veter odnese iz kroenj in pristanejo na tleh,postanejo dobre kot okolica. Postanejo okolica.In potem se skozi zid glasbe zaslii nek glas:ivljenje po dva tiso kilometrih postane znosneje,laje je poakati na naslednji, ko te posrka,hitreje si pozoren na gibanje, na odnaanje vetra.In ta glas bi bil lahko samo eden ali mnoica mimoidoihali pa zgolj preslianje samega sebe. Po konanem delu(in hvaleni smo jim) uslubenci iz eleznikih postajodidejo domov, ampak si ob prihodu ne sleejosvojih zelenih uniform takoj, ne grejo e spat,e veliko dela jih aka, e dolge ure uravnavanja toka.

GAPER TORKAR

LITER JEZIKA

23

Kriti#na masa za B. v Ljubljani, 28. 6. 2011, 08:30

Dolga no brez spanca se kmalu nadaljujev nespee jutro in ljudje, ki so ju prespali,morajo vse zaeti znova. Nekaj nas je tistih,katere ene kava, smeh, obljube ljubezni inbesede, in mi samo nadaljujemo, povemo ve,naredimo ve v naem drugem jutru, to jena drugi danes. Nekateri se ne poljubljajo ponoi,vasih je potrebna cela no, da pridejo do slinedrugega. Debate o poeziji in glasbi so dolge, nedokonane, pravzaprav ne vodijo nikamor,zato so potrebni dogovori in popuanja,da se lahko ponovno vrnemo k pogovoromo stvareh na naih koah, v naih rokah.Ampak glasba se hitro prikrade nazajpovsem neslino, z navidez nedosegljivimi ritmi,dolgimi intervali med dogodki, preteenim asommed spancema. Zdaj sedi ob cesti in posluaprihajanje in odhajanje avtobusov v in iz jutra,v in iz sinoi, zaljubi se v povrinsko kaotinostprometa, ampak pogled ti ostane na lastni koi,na lastnih rokah in na stiiu med tlemi innogami. Samo enkrat ti pogled uide na avtobus,ravno bo odpeljal, in v njem tihi obraz enske,popoln v svoji mimobenosti, in bli njene rdeemajice. Dobro ve, da ne sme ponovno pogledati,ker avtobusa in enske mogoe ne bo ve tam,njen obraz zagotovo ne bo ve popoln,njena majica pa bo morda e povsem druge barve.

LITER JEZIKA

24

MILAN NOVAK

NI! NI REKLA.

Ljubek, iskren nasmeh,z ivim ognjem v oeh,preprosta dra,ni posebnega v njenih gibih.

A njena bliina seva.Po koi se splazi mraz,od znotraj zareni vroina,ki hkrati gekain bodein stiska,iz jeter iztisne zadnjo kapljo krvi.

Ko pjem to mantronastaja snov,donea,nabira se pod stropomin kot iva megla seda vame.

Nisem je klical,priseem!Verjetno je sliala pesem,morda navonjala meglo.

In tudi jaz nisem ni rekel,ko sem ji odprlvrata svoje sobe.

LITER JEZIKA

LITER JEZIKA

O M

LA

DI

SLO

VE

NS

KI

PO

EZIJ

I

26

Nina Ditmajer MLADA MARIBORSKA IN PREKMURSKA

POEZIJA

LITER JEZIKA

27

tako da jih bomo v nadaljevanju poimeno-

LITER JEZIKA

28

LITER JEZIKA

29

Anita Hudl, predsednica DSPA NAE PODRASTJE

LITER JEZIKA

30

LITER JEZIKA

31

Anja Mugerli

MLADI GORIKI PESNIKI

LITER JEZIKA

32

(takratna srednjeolska populacija) niso bili prepoznavni.

Tonja JelenMLADI LITERATI NA CELJSKEM

LITER JEZIKA

33

bralca bodi drubeno koristen in iznii vse bombe! Z verzom ne more kar nehati, to se ne dela (Izvir loveka) nakazuje optimizem, kar omili ostrino preostalih verzov.

LITER JEZIKA

34

Projekt Pesnika olimpijada

Barbara virc

MLADA LITERATURA NA KOROKEM

LITER JEZIKA

35

Mlada koroka poezija

LITER JEZIKA

36

LITER JEZIKA

37

LITER JEZIKA

38

Dejan Koban

BREZ KOMPROMISOV IN ZDRAVE PAMETI - PESEM TE IVI

LITER JEZIKA

39

CALL OF DUTY

Mi nismo nikoli streljali pravihnabojev. Sedeli smo v sobah in

preigravali Call of Duty ali se podilipo paintball poligonu in pokali z

barvo napolnjene metke. Mi nismonikoli iveli rocknrolla. Mi smo

noreli na turbo-folk in novodobnotanc glasbo. ivljenja nam usmerjajo

narcisi iz reklam. Mi bomo diplomiranci.Teki intelektualci. Mahali bomo s

papirji in rli Apaurine. e zdaj se tespominjam, kako omedleva, medtemko ivadinov izgublja tla pod nogami

in ti tupi v glavo, da je ivljenjepotrebno podrediti umetnosti. Ko Je% uKoonsu jebe mater in rtvuje steklenicoRadenske irnemu vesolju. In kako se

udi Zupanu, s kakno eleganco otresasneg s svojih magnolij. Mi tega ne znamo.Mi tega nimamo. In ni ans, da poteka,

kako je umetnost lahko nain ivljenja.

Ivo Podojsterek

HROMILO

I.

Vsak vrat, ki se nadaljuje v obrazje na novo odkrit svet.

II.

Utrip za sproti poirajo asfaltni puhrastoih veleblagovnic.

III.

Najbolj se bojim, da neko ne bom zatipal obraza,

da ko bom hodil po ulici medvsemi natrikanimi okraski ne bom nael oi,

ki bi ohranjale stik,ki bi daljale prijetne pepoti po rubikovih

kockah,ki bi postrgale naglico v odlitek meglene sape,

ki bi od zadaj boale nogein jutranjo levitev iz koe rjuh.

LITER JEZIKA

40

IV.

vsak vrat, ki se nadaljuje v obraz,je na novo odkrit svet,

e preoran in zadrt.

V.

In ko bom ponoi podrgnil tvoja lica,se bodo prsti naprej zarili v travo, v zemljo, v

ni.

Nada Kavi

skreno telo, majhno telo, modrikasto telotelo slovesa, telo ur. telo iz saj,

telo, okrueno telo. zmogljivi tok tare.obdaj se telo. obstane kot ogrodje, obstane telo.

primi telo. telo zaklepa sneg. november-telo, premena-telo.

e je tiina. je sodba. si golo, telo? drsi svoje obstoje v cvet, telo?

beleenje-telo, nerodnost-telo.

odpiraj s skupno praznostjoizpiraj goltanec

s skupnim komolcem predihajmu izdiramu rudarimu izrablja

s skupno praznostjolahko napie zgodbo

s skupnim hrepenenjem lahko posamostali zrak

z dvema besedama nastane svetz eno umre

Bla Boi

Razvajene princeske hoejo,da jim vlomi v stanovanje

in jih lepo romantino posili.Razvajene princeske hoejo,

da jim zmea omamne prake v njihove pijake,

da se e tri dni ne morejo uiti.Razvajene princeske hoemo med fafanjem

posluati sone komentarje.In hoemo, da se natakarju tresejo roke, ko nam

postree s kavico.

Razvajene princeske hoemo,da nas po branju poezije pol mestatrepla po ritki na vogalu Metelkove.

Razvajene princeske to hoemo.So JUST DO IT.

Monika Vrear

LITER JEZIKA

41

LITER JEZIKA

42

Denis kofi!, Nina Ditmajer

IZBOR MLADIH PESNIKOV, ROJENIH 1980

LITER JEZIKA

43

LITER JEZIKA

44

O JEZIKU

LITER JEZIKA

46

Viktorija Aleksovska, David Kunstek Kneevi!

JERNEJ KOPITAR - GENERAL JEZIKOSLOVNE VOJNE

LITER JEZIKA

47

LITER JEZIKA

48

LITER JEZIKA

49

LITER JEZIKA

50

LITER JEZIKA

51

LITER JEZIKA

52

UG

LA

SB

EN

A

PO

EZIJ

A

LITER JEZIKA

54

Islandec pravi mi: stoj

Tukaj smo na sredi oceana,problem nam predstavlja tudi prehrana,ne da ne bi imeli kaj za jest, samo pri nas nimamo spluenih cest.

Ne laufa distribucija,se iri prostitucija,iz dneva v dan so veji nai manjki,Norveanom krademo ribe,in pufamo se pri svetovni banki.

Zdaj pa res,teno je ko pes,vse vzel bo hudir, ker me pljunil je gejzir.

Domov grem po topin derem se: STOP,razfukal bom vulkanbo v dimu Skandinavija, centralna Evropa in Balkan.

Tonja Jelen

SONGOVSKO OBARVANE PESMI KLEMNA ALIJA (r. 1987)

Sej vam pravim:Kjer so Islandci, tam je sraje.Mrtve ribe, topla voda in saje.

alite nam deelo, gospodarstvo in kulturo,el sem po top, reko sem stopzdaj pa mate hudo uro.

Sej pravim:Najveja gospodarska panoga je brezposelnost,pol ribitvo in skoraj agrikultura,valda da vam klenka huda ura.

Umirite se, se malo bom rekel spet stopa,a ne bom el po top.Ampak bo Bjrk posnela nov CD.

Klemen ali

LITER JEZIKA

ZAHVALA SPONZORJEM:

TUDENTK IN TUDENTOV FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU , ODDELKA ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIEVNOSTI

ISSN 2232 - 2868 letnik 2, t. 4, december 2011