spremembe pokojninskega sistema (2) 1. junij 2011

REPUBLIKA SLOVENIJASLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ IN EVROPSKE ZADEVE

SPREMEMBE POKOJNINSKEGA SISTEMA

(2)

1. JUNIJ 2011


A. MAKROEKONOMSKI UČINKI PREDLAGANIH SPREMEMB *

*Izračun pripravil dr. Boris Majcen, IER Ljubljana

Tabela 1: Makroekonomski učinki predlaganih sprememb (% glede na BAU)A B

1. Bruto domači proizvod -1,5 -2,32. Zasebna potrošnja -5,0 -5,73. Državna potrošnja 3,2 -2,44. Izvoz -1,7 -1,6 5. Uvoz -1,4 -1,55. Zaposlenost -2,6 -2,86. Število nezaposlenih 21,5 36,1

Tabela 2: Makroekonomski učinki predlaganih sprememb po kvintilih za varianto A

(% glede na BAU)

Realni dohodek

Realna potrošnja

Realno varčevanje

Blaginja/izguba (% v dohodku, sprem. v odstotnih točkah glede na BAU)

1. Kvintil -2,6 -3,7 -9,0 -2,82. Kvintil -3,3 -4,3 -9,6 -3,13. Kvintil -3,6 -4,8 -9,9 -3,44. Kvintil -3,7 -4,8 -9,9 -3,25. Kvintil -4,5 -5,9 -11,1 -3,5

1. Predpostavke:• Pri izračunih smo uporabili CGE model slovenskega gospodarstva• Vzpostavi se dohodninski sistem, ki je veljal v letu 2006• Delodajalcem se poviša plačilo socialnih prispevkov za 6 odstotnih

točk• DDV se poviša za 10%.


Razlaga:

A.

Simulacija skupnih učinkov vseh treh predlaganih sprememb (vzpostavitev dohodninskega sistema iz leta 2006, povišanje socialnih prispevkov delodajalcev in dvig DDV) kaže na pričakovan rezultat – padec BDP, zasebne potrošnje , zunanjetrgovinske menjave , zaposlenosti in dvig brezposelnosti. Dohodninski sistem 2006 namreč zmanjšuje razpoložljiv dohodek gospodinjstev, enako dvig DDV, kar vpliva na znižanje potrošnje. Po drugi strani pa dvig socialnih prispevkov delodajalcev dviguje stroške dela in posledično zmanjšuje konkurenčnost, proizvodnjo, izvoz in na koncu tudi zmanjšuje povpraševanje po delovni sili in s tem vpliva na znižanje zaposlenosti in dvig brezposelnosti.

B.

Če bi upoštevali tudi predpostavko endogene zaposlenosti v vseh dejavnostih, tudi v javnem sektorju, bi bili rezultati dodatno slabši, ker bi povečanje prispevkov delodajalcev vplivalo povratno tudi na povpraševanje po delovni sili.


2. Prilagoditev sistema socialnih prispevkov

Strošek dela je pomemben omejitveni element konkurenčnosti. V mednarodnih primerjavah Slovenija izstopa predvsem glede višine prispevkov za socialno varnost. Ureditev plačevanja prispevkov z neomejeno osnovo za prispevke (z izjemo nekaterih kategorij davčnih zavezancev), je mednarodno nekonkurenčna in povzroča davčno izogibanje, t.i. iskanje takšnih oblik izplačila dohodkov, ki s prispevki niso obremenjeni.*

Zahteve za spremembe v sistemu financiranja obveznega zdravstvenega zavarovanja in uveljavitev dodatnega obveznega zavarovanja za dolgotrajno nego starejših bi povzročile:

1.Povečanje prispevne stopnje v zdravstvu za 2 odsotni točki.

2.Prenos dela sredstev iz pokojninskega in zdravstvenega sistema za nov sistem dolgotrajne nege brez uveljavitve nove prispevne stopnje za dolgotrajno.

3.Če se predpostavka o prenosu dela sredstev ne upošteva, potrebujemo dvig prispevne stopnje za dve odsotni točki tudi zaradi dolgotrajne nege.

Zahteva za izenačitev obremenitve delodajalcev in delodajalcev s prispevki bi povzročila:

1.Zaračunavanje dodatnega prispevka za zdravstvo za delodajalce v višini 2 odstotnih točk.

2.Dodatno povečanje prispevnih stopenj za delodajalce za 4 odstotne točke.

_____________* Mejna efektivna davčna stopnja dohodka v Sloveniji presega 60%. To pomeni, da je za osebo/davčnega zavezanca, ki je v najvišjem dohodninskem razredu in plača vse socialne prispevke vsak dodatno zaslužen evro prihodka obdavčen več kot 60%. V Danski je mejna efektivna davčna stopnja 59,6%.


Vpliv takšnega dviga socialnih prispevkov (v višini 2, 6 oziroma 8 odstotnih točk) na makroekonomske agregate in javne finance bi bil naslednji:

Tabela 14: Makroekonomski učinki – realne spremembe v % glede na osnovni scenarij

Makroekonomski agregati

Zvišanje prispevkov delodajalcev za 2 odsotni točki

Zvišanje prispevkov delodajalcev za 6 odstotnih točk

Zvišanje prispevkov delodajalcev za 8 odsotnih točk

Bruto domači proizvod -0,48 -1,50 -2,02Potrošnja gospodinjstev -1,03 -3,06 -4,07Izvoz -0,32 -1,17 -1,58Uvoz -0,35 -1,08 -1,47Zaposlenost -0,61 -1,90 -2,58

Stopnja brezposelnosti* 0,46 1,45 1,98

Vir: Čok, Majcen, IER; * Sprememba v odstotnih točkahOpomba: Predpostavka izračunov je, da država ohranja nespremenjen delež potrošnje v BDP. Povečanje socialnih prispevkov torej znižuje državni primanjkljaj in s tem povečuje skupno varčevanje ter investicije. Merimo kratkoročni učinek povečanja stopenj socialnih prispevkov delodajalcev.


To bi hkrati povečalo skupno obremenitev s prispevki s sedanjih 38,2% na 40,2%, 44,2% do 46,2%, efektivno seveda več za zavezance z večkratnikom povprečne plače. Za delodajalce bi bil to dvig s 16,1% na 18,1%, 24,1% oziroma 26,1%. Takšen scenarij bi močno poslabšal konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Sprememba načina financiranja zdravstvenega zavarovanja torej zahteva nacionalno oblikovanje košarice pravic iz obveznega zavarovanja in nevtralizacijo potencialnega povečanja prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje z uveljavitvijo zgornje meje zavarovalne osnove za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.


B. FISKALNI UČINKI SPREMEMB DOHODNINE*

1. Uvedba celotnega sistema dohodnine, kot je veljal v letu 2006 (pred zadnjim ciklom dohodninskih reform). Cedularni dohodki niso upoštevani.

Dejanska dohodninska lestvica v letu 2010

Dohodninska lestvica v letu 2010, če bi veljal sistem dohodnine iz leta 2006*

*Izračun pripravil dr. Boris Majcen, IER Ljubljana in dr. Mitja Čok, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Od Do MDS1. 0 7.528,99 16%2. 7.528,99 15.057,96 27%3. 15.057,96 41%

Od Do MDS1. 0 6,273.54 16%2. 6,273.54 12,257.54 33%3. 12,257.54 24,804.62 37%4. 24,804.62 49,850.53 41%5. 49,850.53 50%


Dejanski parametri v letu 2010 ter parametri v letu 2010, če bi veljal sistem dohodnine iz leta 2006* (v EUR)

2006* 2010 Olajšave - splošna 2.856,39

3.100,174.147,67 za bruto dohodek med 10.200 in 11.8006.120,00 za bruto dohodek do 10.200

- otroci1 1) 2.291.772) 2.491,083) 3.321,60

1) 2.287,482) 2.486,783) 4.147,58

- prizadet otrok 8.304,24 8.288,52- 65+ let 1.328,54 1.334,18- 100% invalidnost 16.608,00 16.575,94- študentsko delo 5.790,96 3.100,17- samozaposleni novinarji in kulturni delavci 3.755,63 3.750,00- prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje2 2,651.29 2.646,21- upokojenci 14,5% 13,5%- olajšava za posebne namene3 2%/4% (glavnica in obresti za

stanovanjsko posojilo)-

-olajšava za samoprispevek da -- olajšava za čezmejne migrante - 7.112,00 Normirani stroški (%): - podjemne pogodbe / študentsko delo 10% 10%- premoženjske pravice (AH) 10% 10%- najemnine 40% 40% Lestvica - število davčnih razredov 5 3- mejne davčne stopnje (%) 16/33/37/41/50 16/27/41 Usklajevanje lestvice in olajšav4 rast cen življenjskih potrebščin rast cen življenjskih potrebščin Dohodki iz kapitala(v izračunih niso upoštevani)

Obresti cedularno cedularnoKapitalski dobički cedularno cedularnoDividende cedularno cedularno

1 – Olajšava za ostale vzdrževane družinske člane je enaka olajšavi za prvega otroka2 – Davčna osnova ne sme presegati 24% posameznikovih prispevkov za PIZ oz. zneska iz tabele3 – Olajšava za posebne namene ne sme presegati 2%/4% posameznikove davčne osnove4 – Ne usklajuje se olajšava za »samozaposlene novinarje in kulturne delavce«


Rezultati: povprečni neto dohodek po plačilu dohodnine, agregatni znesek dohodnine, Ginijev koeficient. Upoštevani so samo zavezanci, ki dejansko plačajo dohodnino

Razlaga: vrnitev na sistem dohodnine iz leta 2006 bi v letu 2010 prinesla dodatnih 294,8 mio EUR dohodnine (razlika med 2.250,8 in 1.956,0), s tem da bi se povprečni neto dohodek po decilnih skupinah različno zmanjšal. Najbolj bi se zmanjšal v prvi decilni skupini, za -4,9%, najmanj pa v zgornji, za -1,9%).

Decilna skupina 2006* 2010 2006/2010

1. 3.985,9 4.189,9 -4,9%2. 6.223,2 6.609,1 -5,8%3. 7.404,8 7.678,7 -3,6%4. 8.501,0 8.626,7 -1,5%5. 9.579,8 9.735,7 -1,6%6. 10.751,9 10.956,8 -1,9%7. 12.178,6 12.458,7 -2,2%8. 14.045,7 14.455,2 -2,8%9. 16.952,0 17.453,4 -2,9%

10. 28.227,7 28.764,2 -1,9%

Skupaj (mio EUR) 2.250,8 1.956,0 +15,1%

Gini 0,2944 0,2913 +1,1%


2. Uvedba dodatnega dohodninskega razreda v obstoječi lestvici iz leta 2011, z različnimi mejami in 45% ali 50% mejno davčno stopnjo (MDS) ostali parametri dohodnine nespremenjeni

Obstoječa dohodninska lestvica (2011):

nad do MDS

--------------------------------------------------------------

0 7.634,40 16%

7.634,40 15.268,77 27%

15.268,77 41%

--------------------------------------------------------------

Rezultat

Razlaga: uvedba dodatnega razreda s 50% MDS za osnovo nad 40.000 EUR prinese 41,9 mio EUR dodatne dohodnine (»progresivna« dohodnina za leto 2011, brez teh sprememb, je sicer v uporabljenem modelu ocenjena na 1.989,4 mio EUR)

Uvedba dodatnega (višjega) razreda ima torej omejen fiskalni potencial. Večje agregatne zneske dohodnine je mogoče zbrati zgolj z dodatno obremenitvijo tudi nižjih dohodkovnih razredov.

Spremembe v mio EUR

Meja razreda 45% MDS 50% MDS

40.000 18,6 41,9

50.000 12,8 28,8

60.000 9,2 20,7

70.000 6,9 15,5


C. UČINKI UVEDBE SOCIALNE KAPICE IN MOŽNI KOMPENZACIJSKI FISKALNI UKREPI

Scenarij 1: Kapica na socialne prispevke pri 45.000 EUR

Parametri:

1.Kapica pri 45.000 EUR

2.Dodatni razred dohodnine z mejo pri 45.000 EUR in 45% MDS

3.Dvig cedularne stopnje dohodnine iz 20% na 25%

4.Razširjena osnova za prispevke na vse dohodke iz dela

5.Odprava posebnega davka na določene prejemke (PDDP)

Scenarij 1

Vir: dr. M. Čok, dr. B. Majcen - izračuni z mikrosimulacijskim modelom.

Spremembe v milijonih EUR

Dohodnina 73,4Prispevki -115,5Prihranek prispevkov JS 12,3Davek od dohodkov PO -PDDP -41,3SKUPAJ -71,2


Scenarij 2: Kapica na socialne prispevke pri 50.000 EUR

Parametri:






Scenarij 2



Dohodnina 57,0Prispevki -58,5Prihranek prispevkov JS 8,3Davek od dohodkov PO -PDDP -41,3SKUPAJ -34,5


Scenarij 3: Kapica na socialne prispevke pri 45.000 EUR in dvig delodajalčeve stopnje prispevkov za 2 odstotni točki ( na 18,1%)

Parametri:






6.Dvig delodajalčeve stopnje prispevkov za 2 odstotni točki ( na 18,1%)

Scenarij 3

Vir: dr. M. Čok, dr. B. Majcen - izračuni z mikrosimulacijskim modelom


Dohodnina 73,4Prispevki 128,7Prihranek prispevkov JS 13,8Davek od dohodkov PO -43,3PDDP -41,3SKUPAJ 131,2


Scenarij 4: Kapica socialnih prispevkov pri 63.500 EUR in dvig delodajalčeve stopnje prispevkov za 2 odstotni točki (za 18,1%)

Parametri:

1.Kapica pri 63.500 EUR (ocenjena vrednost 3,5 kratnika povprečne plače za 2011 na podlagi podatkov o povprečnih plačah iz leta 2010, kar je v skladu z ZPIZ-2 višina kapice za samozaposlene)



4.Polni prispevki na vse dohodke iz dela


6.Dvig delodajalčeve stopnje prispevkov za 2 odstotni točki ( na 18,1%)

Scenarij 4


Spremembe v milijonih EUR (ocene za 2011)

Dohodnina 26,8Prispevki 309,0Prihranek prispevkov JS 3,4Davek od dohodkov PO -44,8PDDP -41,3SKUPAJ 253,0


D. OCENA DOHODNINE NA PODLAGI PREDLOGA FISKALNEGA SVETA - MAJ 2011*

Obstoječa dohodninska lestvica (2011):

Osnova MDS

do 7.634,40 16%

7.634,40-15.268,77 27%

nad 15.268,77 41%

Obstoječa splošna olajšava (2011)

Agregatna ocena »progresivne« dohodnine za 2011 v našem modelu: 1.989,4 mio EUR

* Oceno pripravil dr. Mitja Čok, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Če znaša skupni dohodek v eurih Znaša splošna olajšava v eurihNad Do

10.342,80 6.205,6810.342,80 11.965,20 4.205,7411.965,20 3.143,57


Predlog Fiskalnega sveta (Dnevnik; Fiskalni svet: Slovenija potrebuje davčno reformo, Slovenija - ponedeljek, 30.05.2011) Osnova MDS do 3.000 10%3.000-10.000 16%10.000-20.000 25%20.000-40.000 35%nad 40.000 41% Splošna olajšava: 6.000 (enotna za vse zavezance) Ostali parametri ostanejo nespremenjeni. Agregatna ocena »progresivne« dohodnine za 2011 v uporabljenem modelu: 1.263,5 mio EUR(-725,9 mio EUR oz. -36,5%).


E. Skupna davčna obremenitev posameznega zaposlenega brez otrok v letu 2010 – primerjava med državami*

*Izračun pripravil M. Čok, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani


Tabela 1: Osnova za obračun prispevkov samozaposlenih iz januarja 2010

Vir: DURS, www.durs.gov.si

Dosežena osnova za leto 2008 (v EUR)

Do vključno 6.855,66

Nad 6.855,66 do vključno 16.697,16

Nad 16.697,16 do

vključno 25.045,74

Nad 25.045,74 do vključno 33.394,32

Nad 33.394,32

do vključno 41.742,90

Nad 41.742,90

do vključno 50.091,48

Nad 50.091,48 do

vključno 58.440,06

Nad 58.440,06

znesek veljavne minimalne plače 60 % PP 90 % PP 120 % PP 150 % PP 180 % PP 210 % PP 240 % PP letno

597.43 892.91 1,339.37 1,785.83 2,232.29 2,678.74 3,125.20 3,571.66 42,859.92P risp. zavarovanca za P IZ 15.50% 92.60 138.40 207.60 276.80 346.00 415.20 484.41 553.61 6,643.32P risp. delodajalca za P IZ 8.85% 52.87 79.02 118.53 158.05 197.56 237.07 276.58 316.09 3,793.08

S kupaj prispevki za P IZ 145.47 217.42 326.13 434.85 543.56 652.27 760.99 869.70 10,436.40P risp. zavarovanca za Z Z 6.36% 38.00 56.79 85.18 113.58 141.97 170.37 198.76 227.16 2,725.92P risp. delodajalca za Z Z 6.56% 39.19 58.57 87.86 117.15 146.44 175.73 205.01 234.30 2,811.60P risp. za poškodbe pri delu 0.53% 3.17 4.73 7.10 9.46 11.83 14.20 16.56 18.93 227.16

S kupaj prispevki za Z Z 80.36 120.09 180.14 240.19 300.24 360.30 420.33 480.39 5,764.68P risp. zavarovanca za s tarš . var. 0.10% 0.60 0.89 1.34 1.79 2.23 2.68 3.13 3.57 42.84P risp. delodajalca za s tarš . var. 0.10% 0.60 0.89 1.34 1.79 2.23 2.68 3.13 3.57 42.84P risp. zavarovanca za zapos l. 0.14% 0.84 1.25 1.88 2.50 3.13 3.75 4.38 5.00 60.00P risp. delodajalca za zapos l. 0.06% 0.36 0.54 0.80 1.07 1.34 1.61 1.88 2.14 25.68

S kupaj drugi prisp. 2.40 3.57 5.36 7.15 8.93 10.72 12.52 14.28 171.36P R IS P E VK I S K UP AJ 228.23 341.08 511.63 682.19 852.73 1,023.29 1,193.84 1,364.37 16,372.44

Bruto zavarovalna osnova v EUR

spremembe pokojninskega sistema (2) 1. junij 2011

Documents