spoštovanje avtorskih pravic - infosek · računalniško piratstvo • računalniško piratstvo je...
TRANSCRIPT
REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJOTRŽNI INŠPEKTORAT RS
Aleksander Golob, univ. dipl. ing. rač.
Inšpektor višji svetnik
21. november 2014
Spoštovanje avtorskih pravic
pri uporabi računalniških programov
Vsebina
• Zakonodaja
• Kaj je računalniško piratstvo
• Način nadzora
• Dejstva in statistika
2
Pravna podlaga
• Slovenija:– Ustava Republike Slovenije
– Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)
– Kazenski zakonik (KZ-1)
– sodbe sodišč
• Svet:– Bernska konvencija za varstvo književnih in
umetniških del
– Svetovna konvencija o avtorski pravici
– Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne
trgovinske organizacije – Aneks 1C: TRIPS
– Pogodba WIPO o avtorski pravici
3
Zakon o avtorski in sorodnih
pravicah (ZASP)
• Uradni list RS, št. 21/1995
• Spremembe:– Uradni list RS, št. 9/2001
– Uradni list RS, št. 43/2004
– Uradni list RS, št. 17/2006
– Uradni list RS, št. 139/2006
– Uradni list RS, št. 68/2008
– Uradni list RS, št. 110/2013
4
Avtorska dela
• Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja
književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način
izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno.
• Za avtorska dela veljajo zlasti:– govorjena dela,
– pisana dela (računalniški programi),
– glasbena dela,
– gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela,
– koreografska in pantomimska dela,
– fotografska dela,
– avdiovizualna dela,
– likovna dela,
– arhitekturna dela,
– dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja,
– kartografska dela,
– predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave.
5
Avtorska pravica
• Izvor:– Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same
stvaritve dela.
• Vsebina:– Avtorska pravica je enovita pravica na avtorskem
delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna
upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna
premoženjska upravičenja (materialne avtorske
pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice
avtorja).
6
Pravice avtorja
• Moralne avtorske pravice: varujejo avtorja glede
njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela.
• Materialne avtorske pravice: varujejo
premoženjske interese avtorja s tem, da avtor
izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo
svojega dela in primerkov svojega dela:– pravica reproduciranja (23. člen),
– pravica distribuiranja (24. člen),
– pravica dajanja v najem (25. člen),
– pravica dajanja na voljo javnosti (32.a člen).
7
Pravica reproduciranja
• Je izključna pravica, da se delo fiksira na
materialnem nosilcu ali drugem primerku:– neposredno ali posredno,
– začasno ali trajno,
– delno ali v celoti,
– s kakršnimkoli sredstvom ali
– v katerikoli obliki.
8
Pravica distribuiranja
• Je izključna pravica, da se izvirnik ali primerki
dela dajo v promet s prodajo ali drugačno obliko
prenosa lastninske pravice ali s tem namenom
ponudijo javnosti.
• Obsega tudi izključno pravico, da se primerki
dela uvozijo v določeno državo zaradi
nadaljnjega distribuiranja, ne glede na to, če so
bili izdelani zakonito ali ne.
9
Pravica dajanja v najem
• Je izključna pravica, da se izvirnik ali primerki
dela dajejo v rabo za določen čas ter za
neposredno ali posredno gospodarsko korist.
10
Pravica dajanja na voljo javnosti
• Je izključna pravica, da se po žici ali brezžično,
delo naredi dostopno javnosti na način, ki
omogoča posameznikom dostop do njega s
kraja in v času, ki ju sami izberejo ali da se delo
pošlje posamezniku na podlagi ponudbe, ki je
namenjena javnosti.
11
Računalniški programi
• Računalniški programi so programi v vsaki
izrazni obliki, vključno s pripravljalnim gradivom
za njihovo izdelavo.
• Ideje in načela, ki so osnova nekemu elementu
računalniškega programa, vključno s tistimi, ki
so osnova njegovim vmesnikom, ne uživajo
varstva.
• Računalniški programi uživajo varstvo, če so
individualna dela v tem smislu, da pomenijo
lastno intelektualno stvaritev njihovega avtorja.
12
Avtor računalniškega programa
• Kadar računalniški program ustvari– delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po
navodilih delodajalca,
– ali ga ustvari avtor po avtorski pogodbi o naročilu,
se šteje, da so materialne avtorske pravice in
druge pravice avtorja na tem programu
izključno in neomejeno prenesene – na delodajalca ali
– naročnika,
če ni s pogodbo drugače določeno.
13
Posebno varstvo
računalniških programov
• Za kršitev avtorske pravice na računalniškem
programu se štejeta tudi naslednji dejanji osebe
(116. člen):– posest primerka računalniškega programa za
gospodarske namene, za katerega ve ali bi lahko
domnevala, da je nedovoljeni primerek;
– vsako distribuiranje primerka računalniškega
programa, za katerega ve ali bi lahko domnevala, da
je nedovoljeni primerek.
14
Privatno in drugo lastno
reproduciranje
• Privatno in drugo lastno reproduciranje ni dovoljeno
glede … elektronskih baz podatkov in računalniških
programov …, če ni s tem zakonom ali s pogodbo
drugače določeno.
TODA
• Upravičeni uporabnik računalniškega programa lahko
brez dovoljenja avtorja reproducira največ dva
varnostna primerka programa, če je to potrebno zaradi
njegove uporabe.– Pogodbene določbe, ki so v nasprotju s to določbo, so nične in
neveljavne.
15
Pristojnosti tržnega inšpektorja
• Kadar inšpektor ugotovi, da gre za prekršek iz
184. in 185. člena:– zaseže predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni
za prekršek ali so nastali s prekrškom, in
– z odločbo odredi, da se v določenem roku odpravijo
ugotovljene nepravilnosti.
16
Kazenske določbe
Kdor
• brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice v primerih, ko je
tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira, distribuira, da v
najem, da na voljo javnosti ali kako drugače uporabi delo oziroma
primerek dela ali
• poseduje primerek računalniškega programa za gospodarske
namene, za katerega se zaveda ali bi se moral in mogel zavedati,
da je nedovoljen primerek,
se kaznuje z globo, ki znaša najmanj
• 1.669,17 EUR za pravno osebo ali samostojnega podjetnika
posameznika,
• 333,83 EUR za odgovorno osebo pravne osebe in samostojnega
podjetnika posameznika,
• 333,83 EUR za posameznika.
17
Program Proizvod
• Za razliko od ostalih proizvodov, ki jih lahko
kupimo, računalniški programi z nakupom ne
postanejo naša last. Postanemo samo
licencirani uporabnik – kupimo samo pravico
uporabe tega programa na (običajno) enem
računalniku. Zato ga ne moremo namestiti še
na drug računalnik ali si ga izmenjevati s
prijatelji.
18
Računalniško piratstvo
• Računalniško piratstvo je nepooblaščeno kopiranje
(reprodukcija) ali distribucija avtorsko zaščitenih
programov za poslovno ali osebno rabo. Stori se s
kopiranjem, nalaganjem, izmenjavo, prodajo ali
namestitvijo kopij na več računalnikov.
• Licenca pove, kolikokrat se lahko program namesti. Več
namestitev, kot jih dovoljuje licenca, pomeni
računalniško piratstvo.
• Ne glede na to, ali se računalniško piratstvo zgodi
namerno ali pomotoma, je še vedno prepovedano in
kaznivo.
19
Tipi računalniškega piratstva
• Mehko piratstvo (Softlifting)
• Nalaganje na disk (Hard Disk Loading)
• Dajanje v najem (Software Rentals)
• Piratstvo podjetij (Corporate Software Piracy)
• Internetno piratstvo (Internet Software Piracy)
• OEM ločevanje (OEM Unbundling)
• Ponarejanje (Counterfeit Software)
20
Mehko piratstvo
• Je neavtorizirana uporaba programov s strani
končnih uporabnikov programov.
• Najbolj običajno se zgodi, ko uporabnik eno
licenco programa naloži na več računalnikov.
• Zgodi se tudi, ko se lastna licenca da na voljo
drugim osebam, ki po licenčni pogodbi
programa ne smejo uporabljati.
• Lahko se imenuje tudi piratstvo končnih
uporabnikov.
21
Nalaganje na disk
• Proizvajalci ali prodajalci računalnikov le-te pri prodaji
brezplačno opremijo z neavtoriziranimi programi, s
čimer želijo pridobiti kupce.
• V večini primerov kupec računalnika ne prejme navodil
ali originalnih medijev programa, vendar se lahko zgodi,
da program proizvajalcu/prodajalcu vseeno plačajo,
skrito v skupni ceni računalnika.
• Kupec uporablja računalnik s piratskimi programi, za
katere se niti ne zaveda, da niso zakonito v uporabi.
• K zmanjšanju te vrste piratstva pripomore osveščanje
uporabnikov prodajalcev ter obvezna aktivacija
programa pred uporabo.
22
Dajanje v najem
• Je neavtorizirano posojanje samostojnih
programov ali posojanje računalnikov z
naloženimi programi (ne glede na to, ali posoja
podjetje ali fizična oseba).
• Za programe, ki so pomembni za delovanje
strojne opreme (npr. v mobilnih telefonih),
avtorska pravica dajanja v najem ne velja.
23
Piratstvo podjetij
• Pomeni uporabo večjega števila programov, kot
jih je podjetje prijavilo avtorju po pogodbi
količinskega licenciranja.
• Lahko se zgodi tudi, če so programi naloženi na
strežnikih podjetja, do katerih ni omejitev
dostopa s strani zaposlenih.
24
Internetno piratstvo
• Pomeni neavtorizirano objavo programov v
elektronskih medijih (internetu).
• Zgodi se, ko se programi nezakonito prenašajo
preko internetnih kanalov (t.i. peer-to-peer
sistemi za izmenjavo datotek) ali ko se
prenašajo s spletnih strani, ki omogočajo
uporabnikom brezplačen prenos programov ali
v zameno za programe, ki so jih predhodno
naložili na spletno stran.
25
OEM ločevanje
• Pomeni prodajo OEM programa, ki se ga lahko
prodaja le skupaj s strojno opremo računalnika,
ločeno od le-te (posebej).
• OEM programi so jasno označeni, običajno s
frazo „For Distribution with New PC Hardware
Only“ (namenjeno prodaji samo z novim
računalnikom).
• Piratstvo se zgodi tudi, ko je OEM program
naložen na računalnik, s katerim ni bil kupljen.
26
Ponarejanje
• Je neavtorizirano reproduciranje in distribuiranje
zavarovanih programov na različnih nosilcih in v
embalaži, ki je praviloma tudi ponarejena.
• Ponarejeni programi so kopije originalnih programov, ki
jih je izdelala oseba, ki za to ni imela pooblastila.
• Izgledajo enako, kot „pravi“ programi, vendar niso.
• Za kopiranje se običajno uporabljajo CD pekači,
medtem ko se navodila fotokopirajo.
• Običajno se prodajajo veliko pod ceno, po kateri se
prodajajo originalni programi.
27
Opozorilna znamenja ponaredkov
• Program nima ustrezne dokumentacije.
• Priročnik je fotokopiran ali celo manjka.
• Medij, embalaža ali spremni materiali (navodila)
programa niso videti pristno (so slabše kakovosti ali
vključujejo ročno napisane oznake).
• Serijska številka (CD Key) je natisnjena na mediju ali
ovitku medija.
• En medij vsebuje več aplikacij (še posebej, če so
različnih avtorjev).
• Cena programa je daleč pod maloprodajno ceno.
28
Kategorije programov
• Aplikacijaki programi:– programi, ki jih uporabniki dejansko uporabljajo.
• Sistemski programi:– omogočajo komunikacijo s posameznimi deli računalnika
(zaslonom, diski, tiskalniki, zunanjimi napravami…),
– samostojni ali mrežni operacijski sistemi, gonilniki za zunanje
naprave ali dele računalnika, knjižnice.
• Firmware:– predstavljajo prehod med strojno in programsko opremo
računalnika ter se nahajajo neposredno v integriranih vezjih
(ROM, PROM in EPROM),
– praviloma se ne dajo spreminjati.
29
Tipi programov
• Licenčni programi:– kupec programa postane licencirani uporabnik (ni lastnik programa),
– pravice licenciranega uporabnika niso časovno omejene,
– licencirani uporabnik lahko distribuira svojo kopijo programa le v
primeru, če jo sam preneha uporabljati;
• Preizkusni programi (Shareware):– niso namenjeni prodaji,
– distribucija je prosta pod določenimi pogoji,
– uporaba programa je prosta samo določeno obdobje (testno obdobje),
– prosta uporaba velja samo za nekomercialno uporabo,
– po testnem obdobju postane program licenčni program;
• Prosti programi (Freeware):– niso namenjeni prodaji,
– distribucija je neomejeno prosta,
– uporaba je neomejeno prosta.
30
Licenca programa
• Licenca programa je pravni instrument, ki ureja
uporabo in/ali distribucijo programa.
• Osnovna (polna) licenca:– končni uporabnik jo lahko proda.
• Licenca nadgradnje:– se lahko uporablja le skupaj z osnovno licenco,
– končni uporabnik jo ne more preprodati brez osnovne
licence.
31
Primeri piratstva
• Uporaba programa brez licence.
• Uporaba programa na več računalnikih, kot je
dovoljeno.
• Uporaba višje različice programa, kot je to dovoljeno.
• Uporaba licence nadgradnje brez osnovne licence.
• Uporaba napačne različice programa.
• Posedovanje kopije programa brez originala.
• Prodaja OEM licence programa brez pripadajoče strojne
opreme.
• Prodaja rezervne kopije programa.
• Oddajanje programa v najem.
• Dajanje programa na internet, da je na voljo javnosti.
32
Riziki uporabe piratskih programov
• Verjetnost, da program ne deluje pravilno ali sploh ne deluje, se
močno poveča.
• Uporabnik nima dostopa do tehnične podpore, nadgradenj,
dokumentacije, šolanja in možnosti odprave napak v programu.
• Nima nobene garancije.
• Poveča se izpostavljenost virusom, ki lahko uničijo podatke.
• Namesto želene različice je lahko program zastarel, beta različica
ali celo nedelujoč.
• Uporabnik je lahko kaznovan zaradi kršitve licenčnih pravil
uporabe.
• Podjetje je lahko podvrženo negativnemu mnenju javnosti, ki lahko
škoduje poslovanju.
33
Študija BSA 2013*
• 43% programov v letu 2013 ni bilo pravilno
licenciranih (42% v letu 2011).
• Prodajna vrednost teh programov je znašala
62.700.000.000$.
• Samo 35% podjetij ima pisna pravila glede
uporabe licenciranih programov.
34
* The Compliance Gap, BSA Global Software Survey, junij 2014
Prednosti uporabe licenciranih
programov
• 1% povečanje v uporabi licencirane programske
opreme bi k državnemu proizvodu Slovenije dodalo
približno 64 milijonov USD, podobno povečanje v ravni
uporabe piratske programske opreme pa bi ustvarilo le
15 milijonov USD.
• V povprečju se več kot 80% prednosti zmanjšanja
uporabe piratskih programov prišteje lokalnemu
gospodarstvu.
• Pri vseh državah, vključenih v raziskavo, so bili
gospodarski učinki pravilno licencirane programske
opreme večji, kot učinki uporabe piratske programske
opreme.
35Izjava BSA za javnost, 21. 5. 2013 (http://portal.bsa.org/insead/assets/prs/EMEA/pr_slovenia_slovenian.pdf)
Stopnja piratstva:
Centralna in srednja Evropa
36Vir: The Compliance Gap, BSA Global Software Survey, junij 2014
Stopnja piratstva:
Zahodna Evropa
37Vir: The Compliance Gap, BSA Global Software Survey, junij 2014
Stopnja piratstva:
Severna Amerika
38Vir: The Compliance Gap, BSA Global Software Survey, junij 2014
Slovenska statistika (1)
39Vir: Tržni inšpektorat RS
Slovenska statistika (2)
40Vir: Tržni inšpektorat RS
Slovenska statistika (3)
41Vir: Tržni inšpektorat RS