G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E U E L 0 V N E G A L J U Đ 2 . ( 0 7 0 I t e S T O M E S T O L A S T N I K IN I Z D A J A T E L J : Okrajni odbor S Z D L Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — L E T N A NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četr t letna L20 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 dm oziroma 3 amer, dolarje — T E K . RAČUN pri Mesfrii hranilnici —

Komunalni bankj v Novem mestu štev, 606-70/3-24 1

Stev. 32 (438) LETO IX.

NOVO MESTO, 14. JLVGUSTk 1958

_ . ^ . . i v ione Gošnik — N A S L O V ^ Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 —

costni predal Novo mesto 33 — T E L E F O N uredništva in uprave št, 127 — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — T I S K A Časopisno podietje -Slovensk

poročevalec* v Ljubljani

V L A D O L A M U I : P o z d r a v i z N o v e g a m e s t a

P O Z D R A V L J E N I R O J A K I V DOMOVINI,

P O Z D R A V L J E N I V D O L E N J S K I M E T R O P O L I !

Tudi letos vos je domovina sprejela kot rodne brate iz tujine, da na domačih tleh preživite zasluženi oddih, da se naužijete naravnih lepot lepe Slovenije in da se zopet prepričate o našem napredku.

Prisrčno dobrodošli!

Ko pa se boste spet vrnili v svoje sedanje domovine, sporočite naše pozdrave in najboljše želje tudi tistim rojakom, ki nas letos niso mogli obiskati. Pripovedujte jim resnico o svoji rojstni domovini, ki je lepa in ki vsako leto tako gostoljubno sprejema svoje izseljene hčere in sinove — povejte jim resnico o ljudeh, ki si neprenehoma utirajo pot k boljšemu življenju.

Tujim narodom, med katerimi živite, pa bodite tolmači teženj jugoslovanskih narodov, ki streme h krepitvi prijateljstva in utrditvi sodelovanja med narodi svetal

Pozdravljeni! GLAVNI ODBOR

SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE

O b r t p o t r e b u j e nove kadre in delavnice

8. avgusta je bilo vprašanje obrti na dnevnem redu seje občinskega ljudskega odbora Novo mesto

Oba zbora ObLO Novo mesto sta se sestala v petek dopoldne

občinski zbor na 6. redni seji, zbor proizvajalcev pa na 7. redni seji. Najprej so novoizvoljeni člani obeh zborov na ločenih sejah prisegli, nakar sta zbora nadaljevala delo na skupni seji. Zaradi priključitve novih občin iz bivšega trboveljskega okraja je OLO Novo mesto razpisal volitve novega OLO. Odborniki so v novi OLO izvoliM svoje predstavnike: iz občinskega zbora 9 članov, iz zbora proizvajalcev pa 11 članov (9 industrijska skupina in 2 kmetijska).

Nato je tov. Miloš Jevšček, predsednik zbora proizvajalcev, prebral poročilo o razvoju obrt; v občini Novo mesto. Posredujemo kratek izvleček iz poročila in živahne razprave. Pogovor se je vrtel predvsem okoli staleža obrtnih delavnic in obrtnikov, davčne politike, šuš-marstva in vloge okrajne obrtne zbornice. Nesporno dejstvo je, da obrt v občini še ni dosegla predvojne ravni, da je čutiti močno pomanjkanje obrtnih storitev, da so delavnice nepri-

meme; le 12 je takih, k i so sodobno urejene; glede strojne opreme smo pod republiškim povprečkom in doslej smo v obrt tudi premalo investirali. Razveseljivo je, da se je družbeni sektor obrti močno močno

uveljavi!!, saj zajema 57,7 odstotka zaposlenih obrtnih delavcev. Nekatere vrste obrti, k i BO še potrebne, izumirajo. Obrtne delavnice, k: jih imamo, ne morejo zadostit:

(Nadaljevanje na 2. strani)

Volilna zborovanja dr. Jožeta Vilfana Ker je bilo v 113. volilni

enoti — to je v občinah Metlika jn Semič — mesto poslanca za skupščino LRS izpraznjeno, so volivci izbrali za novega kandidata dr. Jožeta Vilfana, glavnega sekretarja maršala Tita. Volitve so razpisane za •'11. avgust 1958. Da vzpostavi tesnejše stike s prebivalci obeh občin, hkrati pa se tudi sam seznani z vso problematiko tega dela Bele krajine, bo imel dr. Vilfan v obeh občinah več volilnih zborovanj. Ta množična zborovanja bodo:

15. avgusta ob 9. uri v osnovni šoli na Suhorju,

15. avgusta ob 16. uri v -osnovni šoli na Radovici,

16. avgusta ob 13. uri na Vr

tači pri Semiču (za delovne kolektive občine Semič),

16. avgusta ob 20.30 url v k i no dvorani v Gradacu,

17. avgusta ob 9. uri v kino dvorani v Metliki (z a Metliko in okolico),

23. avgusta ob 13. uri v Domu Partizana v Metliki (za delovne kolektive in sindikate občine Metlika),

24. avgusta ob 8 .uri v kino dvorani v Semiču.

Odlična letina Tudi mlačev potrjuje te dni,

da smo lahko letos s pridelki žit na Dolenjskem zelo zadovoljni — razen v tistih krajih, k jer se posamezniki še vedno trdno drže zgolj starih navad i n se malo ali nič at< zmenijo «a dobro seme. umetna gnojila in druge ukrepe, k i nam lahko dajo veliko večje pridelke in boljši zaslužek.

Lepo kaže tudi koruza, sadja pa bo letos toliko kot že dolgo let ne. Kaže, da bomo zadovoljni tudi z letino krompirja. Posebno zadovoljni so vinogradniki, saj 6e trt je skoraj povsod na Dolenjskem in v Beli krajini kar šibi pod težo lepih,

VIDEM-KRŠK0 VABI NA MEDNARODNE MOTORNE DIRKE!

V okviru proslav letošnjega stezi stadiona Matije Gubca. občinskega praznika bodo nedeljo, 17. avgusta, na stadionu v Krškem tretje mednarodne motorne dirke po sistemu »speedway«. Začele se bodo ob treh popoldne na dirkališčni

Obiščite ob tej priložnosti tudi kopalni bazen poleg tovarne papirja na Vidmu in novo restavracijo hotela »Sremič« na Vidmu!

velikih grozdov. Dež, ki je padal predzadnji in zadnji teden, ie lepo namočil dozorevajoče sadeže na poljih, v sadovnjakih in vinogradih. Ce ne bo toče, bo jesen lahko letos zares »bo

gata, dobra iena*- s polurni košarami, kletmi in sodi.

Novomeščeni! Odbor za olepšavo mesta je

ustanovil komisijo, ki bo od časa do čala pregledovala okolico hiš, ureditev hiš, dvorišča ter okrasitev oken s cvetjem. Mnogo pozornosti bo komisija posvečala čistoči.

Odbor za olepšavo mesta bo po vsakem pregledu najboljše primere predlagal občinskemu ljudskemu odboru v javno po-

'hvalo, razen tega pa bo občina najprizadevnejše občane tudi denarno nagradila.

Komisija bo ocenjevala tudi posamezna naselja v okolici Novega mesta. Potrudimo se čimbolj polepšati zunanji videz domačega mesta!

SPOREII osrednje izseljenske

prireditve v Novem mestu 16. avgusta 1958 Skupina izseljencev iz rudar

skega bazena Trbovlje-Zagor-je-Hrastnik odide na pot 16. avgusta ob 7. ur i zjutraj: Polš-nik—Litija—Čatež—Trebnje — Dobrnič—Žužemberk—Dvor — Dolenjske Toplice (skupaj 80 kilometrov), prihod v Dol, Toplice ob 9. ur i .

Skupina iz Ljubljane — odhod ob 7. uri zjutraj: Grosuplje—Ivančna gorica— Muljava —Krka—Žužemberk — Dvor — Dol.Toplice (68 km). Prihod T Dol. Toplice ob 9. uri .

Počitek v Dol. Toplicah: eno uro.

Odhod na Bazo 20 na Rog ob 10. uri , ogled Baze 20 in povra-tek v Dol. Toplice do 12. ure (z avtobusi. 5 km).

Obisk avtomobilske cestet Dol. Toplice—Kronovo—Novo mesto (ogled gradnje avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb, obisk mladinskih delovnih brigad in ogled gradu Oto-čec).

Prihod v Novo mesto ob 14. uri , nato kosilo (hotel Metropol, hotel Kandija, gostišče Breg), po kosilu ogled mesta in njegovih znamenitosti (individualno). Ob 17. u r i : d r u ž a b na prireditev v gostišču na Loki ob K r k i . Sodelujejo: pevski zbor prosvetnega društva Dušan Jereb. »Zadovoljni Kranjci«, solisti Radia Ljubljana, nato prosta zabava:

Povratek: po želji.

Vzpodbuden napredak Industrijska proizvodnja v

naši državi je do konca junija v primerjavi z istim razdobjem lani porastla za 11,9 odstotkov. Pr i tem ni nobena izmed 19 industrijskih panog znižala proizvodnje. Tako gibanje proizvodnje v industriji obeta uresničitev družbenega plana, k i predvideva letos porast industrijske proizvodnje za 12 odstotkov.

V R E M E OD 15. DO 24. A V G U S T A V splošnem nestalno s pogo

stimi padavinami in hladno. Padavine in ohladitve pričakujemo predvsem sredi avgusta In med 19. in 22. avgustom (obenem močna neurja). V ostalem zboljšanje vremena.

V. M .

Si ovo Za nami je -kresni čarni

cvet-1, poletje v polnem zorenju in kakor čebele v svoj ulj prihajajo na obisk v staro domovino naši izseljenci. Od vsepovsod: iz Amerike, Kanade, Francije, VVestfalije, iz Holan-dije, iz daljnih in tujih dežel, k i so j im postale nova domovina, ker j im stara nekoč ni mogla dati kruha, oziroma, ker j im ga tisti, k i so »imeli besedo in oblast« niso^hotoli dati, ker niso hoteli poskrbeti, da bi ga imeli. Petdeset, štirideset, trideset let že živijo na tujem, govorijo jezik naroda, k i j ih je bil sprejel, ker je potreboval pridnih, poštenih rok, navzeli so se njegovih običajev, toda njihove korenine tičijo v svoji rodni domači zemlji, njihovo srce cvete na domačih poljanah, njihova misel obiskuje mladostne domače kraje, domače vasice in polja, domače ljudi. Zato / veseljem prihajajo vsako leto med nas, v svojo staro, pa hkrati tako novo domovino. Tisti pa, ki ne mor 'i i. pa vsaj bero novice iz rodnih krajev, pa vsaj p o s l u š a j o tiste, ki se vrnejo od nas mednje, polni prelepih vtisov in dož i vetij in glasu in vonja domovine.

Koliko želja, koliko sH i-i t * • g l ttvljenja in lihe sanje kratko, navidez kar poslovno pismo, ki ga |e našemu uredni

štvu pisal Johan Težak. Dve domovini pozdravljata: tisto širjo, ki se razgrinja od Triglava do Kolpe, od našega morja do Slovenskih goric, in še drugo, ožjo, domovino svojih mladih let — domovino suhorsko. Lepa, globoka in doživeta je ta njegova misel o svojih dveh domovinah. Saj je res tako, vsi imamo svojo večjo domovino in svojo manjšo, tisto, k i jo zajame rodna vas in njen okoliš in je zajeta v večji kakor jedrce v žlahtnem sadežu.

Takole je zapisal s težko, okorno roko Johan Težak, naš naročnik in bralec v ameriškem Michiganu:

Dragocenjeni oiji mi rojak oziroma roje!:i.

pošiljam vam lepe pozdrave, jaz, naročnik Dolenjskega lista Težak Johan. Vem, da mi jc potekla naročnina, zato prilagam 3 dolarje, da jo poravnam. Ali žal mi je, ko vam moram sporočat, da moram lisi opustiti. Vid mi je opešal in ne vidim več brali. Ali lahko ostale številke prenesete iz mojega naslova fc fok Johan, Sr lnterlochen R-l, Michigan, VSA, na nasloti

Minii Petrič, Ravnace št. 3, pošla Suhor pri Metliki, Jugoslaviju,

In ji sporočite od koga prihaja časopis. Ona je moja nečakinja. Prosim vas. da to i. i'ošt:"-nt.c. Ostanite pordrnr-

ostani po:drarlje-domovina, posebno

»Vkljunčku nosi pisemce...«

I jeni, rudi /m rojstno s-nliorska ..

Johan Težak

Številčnice telefonskih aparatov se vrte in iščejo zveze. Brzojavni aparati brez prestanka rišejo morzejeve znake. Čezoceanski kabli, radijske in televizijske postaje noč in dan prenašajo s kontinenta rta kontinent po ročila, reportaže, glasbo in slike.

Dan za dnem drvi po tračnicah na tisoče vlakov; po zraku brne letala, čez morja hiti na stotine parnikov, po cestah se prelivajo reke avtomobilov. Visoko nad vsem tem krožijo prvi umetni sateliti. In še nekdo je, k i se na svojih poteh po svetu poslužuje skoraj vseh modernih prometnih sredstev, pa je sam mnogo skromnejši od vsega naštetega. To je Dolenjski list, glasnik naših domačih krajev, k i zaide v vsako, še tako zakotno vasico Bele in Suhe krajine in v vse druge dolenjske kraje. Po vsej Jugoslaviji ga poznajo rojaki; mar-sikakega Dolenjca v številnih evropskih državah obišče vsak teden in čez široka morja se podaja na dolgo potovanje v Severno in Južno Ameriko, v Avstralijo in Afriko. Vsakomur prinese kaj novega, bralcem-rojakom v tujini predvsem tople pozdrave in dih rodne grude.

Leta bežijo kot veter, svet se spre minja. Tudi vaša rodna gruda, drag rojaki, je dobila novo podobo. K o ste odhajali, ste pustili v starih kraji!' vrstnike in vrstnice, prijatelje in to-vnriše. Redkokdaj vam pišejo, celo sorodniki so morda molčeči. Naš člo vek je okoren za pisanje, njegov' prsti so zdelani in trdi, težko,vzame svinčnik v roke. čeprav mu je srce prepolno ljubezni in toplih čustev.

Pošto od doma vam prenekateri-krat nadomešča Dolenjski list. O vsem, kar vas zanima Iz starih krajev, vam piše. O tem govore tudi vaša pisma, a najbolj smo veseli, kadar

nam to sami poveste, ko obiščete »•starega fanta« v Novem mestu. Vsako vaše pismo preberemo s posebnim zanimanjem in vsako imamo shranjeno.

Nande Thurner iz Scattle 8, VVa-shington, USA, piše letos takole:

. . Prijatelj mi je dal pred kratk im nekoliko številk vašega lista, katere sem z zanimanjem prebral. Znašel sem se spet na Dolenjskem. Napredek v ožji domovini, k i žari iz Vašega lista, me je zelo razveselil in mi vzbudil želje po domu . . .«

Pavla Kastelic iz Toronta, Canada, nam je pisala:

. . Sporočam tudi, da zelo rada prebiram strani Dolenjskega l i s t a . . . «

Slavka Nemanič, Bospolder 27,. Honselerdik, Niedcrland, pravi takole:

»Pre jemam Dolenjski list, s kater im sem zelo zadovoljna in sem ga tudi doma rada prebirala. Edini znanec iz moje ljube Dolenjske m i je v tujini Vaš Dolenjski l i s t . . . «

•»•Priloženo pošiljam 5 dolarjev; to bo pokrilo naročnino za nazaj in za naprej. Oprostite, ker sem zakasnil, sem dobil pred 4 meseci mrtvoud in nisem mogel prej pisati. Z rojaškim pozdravom.« nam piše 1. avgusta letos Steve Malnarich iz Jolieta, USA.

In še pismo, k i nam ga je 16. julija poslal Leo Ladiha iz Clevelanda, Ohio, U S A :

»Cenjeni! Tukaj pošiljam ček za 5 dolarjev za Dolenjski list. Se mi prav dopadc. Ker notri izvem veliko novic, k i j ih ne bi , če ne b i dobival lista. Ke r domači pišejo samo družinske novice. S pozdravom 1«

POZDRAV IZ ČRNOMLJA, SREDIŠČA UJETE BEtflE K R A J I N E

Pisma z vseh strani sveta, draga pisma rojakov, k i govore o tihem do-motožju po starih krajih, o hrepenenju po srečanju z znaci in s prijatelji, z vasico ob K r k i a l i Ko lp i . K a ko ganljivo je,, ko se Math Bahor iz Sharona (Pa), U S A , v pismu 22. julija letos spominja:

» . . . Čudno se mi zdi, ko čitam, da v Dragatušu sploh nimajo šolskega poslopja. V dragatuški fari bi morale bit še zraven dve manjše šole za oddaljene vasi, vsaj za prvo in drugo leto pouka. Niko l nebom pozabil kako sem leta 1903-4 prezebal, ko sem iz 3 kilometre oddaljene vasi Kneži-ne hodil v šolo Dragatuš . . . -«

Pol stoletja, pa misel še vedno uhaja v stari kraj, kjer je Mati ja nekoč pasel Dimko, trgal hlače v robidah in bral lešnike , . .

V soboto se boste zbrali, dragi rojaki, k i ste zdaj na oddihu v Sloveniji , na partizanskem Rogu in popoldne na L o k i v Novem mestu. Obiskal i boste mladino, k i gradi veliko, moderno cesto bratstva in enotnosti od Ljubljane do Zagreba. Videl i boste sadove pridnih rok, k i so med vojno in vsa leta po njej delale, da h] bilo nam in naš im otrokom lepše. Lepo in prijetno bo na poti po dolini gradov ob zeleni K r k i in v vseh srečanjih s starimi, dragimi znanci in kraji na Dolenjskem.

Njim, k i j im leta, dolga pot a l i bolezen niso dale priti tokrat v Slovenijo, pa pr inaša tople pozdrave i n najlepše želje, mnogo novic in pr i jetnih vesti o napredku, delu in novih načrt ih rodne, svobodne grude

Vaš D O L E N J S K I L I S T

8tr*a 3 • D O L E N J S K I L I S T Štev. 32 (433)

Z U N A N J E P O L I T I Č N I T E D E N S K I P R E G L E D

nove kadre in delavnice (Prenos B 1. strani)

vsem potrebam, razen tega pa obrtniki odpovedujejo obrt. Vzrok temu je nepravilna

DAVČNA POLITIKA V OBRTNIŠTVU

Obrtniki ugotavljajo, da se jim ne izplača najemati pomočnikov, ker Jim takoj občutno povečajo davke in ostale dajatve. Nujno bi bilo odmerjati davke obrtnikom na podoben način kot v kmetijstvu in v industriji. V kmetijstvu jih odmerjamo po katastrskem dohodku, industrija j ih pa plačuje na osnovi enotnih predpisov. Kadar odmerjamo davek obrt

niku, bi morali upoštevati storilnost in zmogljivost delavnice ter izdelati primerne povpreč-ke. Boljše je namreč, da obrtnik plačuje mani davka in nudi državljanom svoje usluge, kot pa da se

S i S MAR,! I

množijo že naprej in ne plačujejo davkov. Sušmarstvo je sicer na razvojni stopnji, ki smo jo dosegli, razumljiv pojav. S tem pa ni rečeno, naj ga prepustimo samemu sebi. Delno šušmari j o ljudje brez kvalifikacij, delno industrijski delavci in delno nekdanji obrtniki . Nepravilen je postopek,

N A S O B I S K

Naiprei: zdravie! Vstopil je v uredništvo li

sta, ki mu p r inaša v Francijo ča ise. Toda če bi tak bolnik : prišel k našemu zdravniku, j

vsak teden vse dolenjske no- mu ta najprej prepove začas- i vice. Veder, nasmejan, dobre no uživanje prave kave, al- i volje — tak je menda vedno kohola in nikotina. Res pla- i — nam je segel v roke in po- čujete visok odstotek za soci- j vedal, da sta z ieno na počit- alno zavarovanje, toda č e l nteah v Šmarjeških Toplicah, preračunate vse vaše ambu- j Oktobra je poteklo te 47 let, lante, zdravilišča, bolnišnice, i odkar živi v Franciji; več kot toplice in vse druge privile- I 3 desetletja je kopal premog gije v delovnem in bolniškem j globoko pod zemljo. Zdaj je stažu, boste videli, da ne trpi- j po Mirih leti spet prišel na te nič, da vam je vse zago- : obisk v rodno Pogorje. tovljeno. Zato povejte delav- \

»Šest otrok imava, vsi govore slovenski; brez Dolenjskega lista kar ne bi mogli i t - čuvanje veti, saj sproti zvemo vse, kaj delate, kaj je novega, kje ste spet kaj zgradili, postorili i n zboljšali.

— Kako gledam na napre-dekt dosežen v času po mojem zadnjem obisku? Kdo se ne bi zanimal za to kar raste na njegovem vrtu! Niste presegli samo tistega, kar ste imeU v svojih računih, pač pa presegate celo svetovno progresijo. Dosegli ste srednji standard, to je res, a ustvarjate program, ki odgovarja vsemu ljudstvu. Govoril sem pred k ra tk im 2 nekim vašim in ienirjem. Povedal je tole jido bi mi pred 5 leti rekel, da bom imel svoj automobil' ' Zdaj ga imam!' Pa vem, da bo ta človek dosegel še marsikaj. Ljudje včasih pozabljajo, da je Amerika 400 let gradila svoj kapitalizem, vi pa ustvarjate socializem šele 10 let! Tudi ta inženir mi je pritrdil, da je tako.

cem, kako dragoceno je s zdravje! To je važnejše kor i* obrtf potr ebno itf»«v»«n dvoje:

da občina šuSmarju predpiše davek. Ta ga plača, uporablja dejstvo »saj sem plačal davek« kot argument ter šušmari dalje. Potrebne so ostrejše mere. Vzrok, da šušmarijo industrijski delavci, je prepoved nadur. Delavec ž*li delati več kot osem ur in več zaslužiti; ker mu je to z uredbo onemogočeno, si pomaga tako. da popoldan doma šušmari. Sušmarji usluge, kj jih opravijo nestrokovno, računajo mnogo draže kot obrtne delavnice. To težko vprašanje bomo odpravili le tako, da bomo izkoreninili vzroke, zaradi katerih se šušmar-stvo razvija. To je; razviti moramo obrt in povečati število delavnic in obrtnikov. Mnogo bodo pri tem pomagali tudi razni servisi stanovanjske skupnosti, kadar j ih bomo ustanovili. Ti servisi bodo nudili predvsem tiste obrtne usluge, za katere so potrebna najmanjša osnovna sredstva, prav v teh vrstah uslug pa je največ šušmarjenja.

OBRTNA ZBORNICA ne odigrava tiste vloge, ki bi jo morala. Povezava med obrtniki je zelo slaba. Zbornica bi morala načrtno usmerjati obrtništvo, skrbeti za nove kadre, posredovati obrtnikom vajence, delati skratka tako kot delajo ostale zbornice. Kader zbornice bi bilo treba okrepiti tako, da bi bila lahko kos vel ikim nalogam, ki so pred njo.

Odborniki so v razpravi ugotovili, da je za uspešen razvoj

Britanski ministrski predsednik Mac-millan se je v zadnjih dneh odločil za precej tvegano pot: obiskal je Atene in Ankaro, da bi se z grškim ministrskim predsednikom Karamanlisom in turškim premierom Menderesom pomenil o usodi Cipra. Pravzaprav je bil namen njegove poti in razgovorov ta, da bi premirje na otoku trajalo dlje. Kaj drugega najbrž ni pričakoval, da bo dosegel.

V Atenah, kamor je Macmillan najprej prišel, se je pred nekaj dnevi zbrala kaj pisana druščina. Poleg Macmillana je prišel v Atene tudi ciprski guverner Hugh Foot, ki se je pogovarjal z nadškofom Makariosom, pozneje pa še posebni odposlanec predsednika Eisenhovverja, ameriški »gasilec« na Srednjem vzhodu, Robert Murphy.

Kar zadeva pogovore med Macmilla-nom in Karamanlisom, je grški zunanji minister Averof izjavil, da je prej pesimist kot optimist. In res. Vse, bar sta oba državnika dosegla, je bilo menda to, da sta izmenjala mnenja, kakor se takim pogovorom reče po diplomatsko. Menda so Grki res privolili v premirje na otoku, toda z eno veliko razliko. Medtem ko mislijo Grki o premirju nekaj mesecev, je mislil Macmillan na premirje, k i bi trajalo nekaj let oziroma sedem, če smo natančni. Grki so lepo pojasnili, da je sedem let predolga doba za premirje, če na otoku ne bo vsaj avtonomije za Grke.

Britanski tisk piše, da so rezultati Macmillanove poti »mršavi«, da pa je vsaj dosegel premirje na otoku. Kako dolgo bo

• i ter to p i e i . . ! . ' ^ ;.^..,a.o, bomo videli, zakaj trenutno je menda samo še na papirju, ker ne mine skoraj dan, da ne bi koga ustrelili na otoku. Morda diplomati pozabljajo, da človeških strasti in sovraštva — čeprav ju nekdo iz določenih razlogov umetno napihuje — ni mogoče zaustaviti tako kot motorno vozilo. Ljudje so mnogo bolj zapleteni kot stroj, le da se državniki tega včasih ne zavedajo. S tem seveda ne gre zmanjševati pomena poziva, ki sta ga poslala na otok grški premier Karamanlis

spet sprožiti ciprsko vprašanje pred Združenimi narodi. Začaran krog.

Medtem sta Macmillan in Menderes nehala svoje pogovore v Ankari en dan prej, ko so pričakovali. Uradno sporočilo ne govori o nobenem sporazumu ali soglasju, ampak samo »o iskrenem in prisrčnem vzdušju«, ki je vladalo med pogovori. Nekateri opazovalci pravijo, da je tudi to nekaj glede na poslabšanje, do katerega je nedavno prišlo v odnošajih med Veliko Britanijo in Turčijo.

NESREČNI OTOK in turški premier Menderes, da bi pomirila Ciprčane obeh narodnosti.

Obisk Roberta Murphvja je prišel še bolj v prazno. O pogovorih, ki jih je imel z grškimi državniki, vemo samo po njegovi izjavi, ker so Grki modro molčali. Čeprav je Murphv dejal, da je prišel v Atene predvsem poslušat, pa njegova izjava, naj bi Grčija bolj aktivno sodelovala pri reševanju srednjevzhodne krize, najbrž pomeni, da Z D A zahtevajo od Grčije večjo podporo za ameriško stališče. Grk i pa imajo preveč interesov v arabskih državah, da bi oznanjali svojo podporo ameriškim stališčem, posebno še ker imajo »prijateljsko nevtralnost« ZJDA do Cipra za dejansko podporo Britaniji ln Turčiji. Murphv Je odšel in v Atenah so se morda nekoliko oddahnili. Toda ne za dolgo, zakaj po najnovejših poročilih nameravajo

Nekaj več kot uradno sporočilo je povedal med pogovori uradni turški glasnik, ki je nekoliko naivno izjavil, da Turčija sicer ne vztraja na razdelitvi otokal de facto ali dejansko, pač pa zahteva, da Grčija načelno prizna razdelitev otoka. NI verjetno, da bi bili v Atenah tako naivni, da bi šli tukaj na led. Zakaj če bi načelno priznali razdelitev otoka, bi kmalu napočil dan, ko bi bil otok zares razdeljen.

Medtem pa premirja na otoku v resnici ni, saj vsak dan padajo nove žrtve. D l -plomaolja pa še kar naprej kombinira, zapleta in razpleta položaj. Kot da visi v zraku in išče umišljene rešitve. Medtem pa ljudje, živi ljudje na otoku ljubijo in sovražijo, gradijo In rušijo, brezupno zapleteni prav v te mreže nasprotujočih si interesov, k i ovijajo ves otok in ga dušijo.

0 obrtništvo v o orodja in Strojev, z poskrbeti za primeren dotok in

šolanje mladih kadrov, tem kadrom pa omogočiti zaposlitev v mejah okraja ln občine ter ubrati primerno davčno politiko do privatnih obrtnikov. Sklenili so, da bodo ustanovili poseben odbor, k i bo zadevo natančno proučil, izdelal načrt razvoja obrti za daljšo dobo in predlagal potrebne ukrepe.

Odborniki so nato razpravljali o odkupu nepremičnin Ferlič v Novem mestu. Naj ob tej priložnosti zapremo pot raznim čvekarijam, ki se zadnje čase širijo po Novem mestu: »Ježešna! Ste slišali? Občina plačuje 30.000 na dan za tisto oštarijo!« Resnica je taka: ob-

i čina še nič ne plačuje, ko pa Zdrav človek je največje bo- | gostinski obrat ne bo delal za-gastvo. Ce je človek zdrav, je i radi preselitve, bo plačala 25 blagajna socialne zaščite pol - Z do 30.000 din odškodnine na na, v njo pa plačuje ves na- : rod. Učite delavce spoštovati \ in ceniti zdravje!

— Držite, kar imate in kar\ gradite! Ves svet gleda vaše\

mesec! O drugih sklepih zadnje seje

poročamo še posebej.

(Nadaljevanje in konec)

P R E M A L O JE USLUZNOSTNIH OBRATOV

Ce primerjamo današnje stanje obrti $ stanjem iz leta 1939, vidimo, da je bilo tedaj 91 •obrtnih strok več kot danes. Res so bile takrat samo zasebne obrtne delavnice, vendar pa ugotavljamo, da je na primer v občini Novo mesto današnje stanje obrtnih delavnic vsekakor prenizko in da nekaterih obrtnih strok, ki so nekoč bile potrebne, sploh ni (modistinje, dežnikar-ji itd.). Zmanjšanje obrtnih delavnic od leta 1939 je občutno predvsem v uslužnostnih strokah. Del teh potreb krije danes družbeni sektor. Tako je na primer v krojaških in čevljarskih podjetjih v občini Novo mesto zaposlenih večje število mojstrov, številke pa nam pokažejo pomanjkanje teh vrst delavnic. I.eta 1939 je bilo na območju novomeške' občine 36 čevljarskih delavnic, v samem mestu 13, danes pa imamo v občini državnih in privatnih le

14, torej padec za 22 obratov. Padec opazimo tudi pri krojačih im sicer za 11 obratov in pri šiviljah za 8.

N A V Z L I C V S E M U P A S E V E

D N O : N E I Z K O R I Š Č E N E Z M O

G L J I V O S T I !

Kljub pomanjkanju Števila obrtnih delavnic pa ugotavljamo, da so še vedno neizkoriščene kapacitete obstoječih delavnic. Ta pojav se opaža predvsem v zasebnem sektorju, kjer bi bilo možno brez posebnih investicij zaposliti več moči. Ta problem pa je nujno povezan s problematiko davčne politike do zasebnega obrtnika. Dokler zasebni obrtnik nima gospodarskega interesa za povečanje proizvodnje in dokler mu je z raznimi predpisi takorekoč onemogočen večji razmah, toliko časa ni mogoča posebna obdavčitev neizkoriščenih kapacitet. Ob drugačnih pogojih bi se število zaposlenih v zasebni obrti dvignilo, kar bi bistveno vplivalo na obseg obrtnških uslug,

Ce mi ugaja v Toplicah? delo, kaj takega na svetu ie ni bilo. Socialna zaščita p« je l skupna ljudska blagajna, ne \ dovolite, da bi jo kdorkoli i izkoriščali To so velike pravi- \ ce delavskega razreda.«

Opazili smo, da so cene zelenjave in sadja na splošno zadovoljstvo naših gospodinj nižje kakor

kadijo po ves dan, vmes še kaj spijejo. Nikotin, alkohol i n ko/ein so trije smrtni sovražniki bolanega človeka. Pacient pride, se kopije in zdravi, izboljšanja pa ni . A nikjer ve vidim nobenega napisa: NIKOTIN IN ALKO

HOL TI UNIČUJETA Z D R A V JE.' IZOGIBAJ SE STRUPA!

Tovariš JOlE MARTINClC, j £ J * ^ e n j t ako da je p o n u d b « v e č j a od

p r a š e v a n j a V prvih dneh av-Veli>o bere (bral ie nanredne : * U 5 t a s o s e c * n e **bale _ p r i b l i ž n o

v e i l K O 0 ? takole: krompir 20 din , fižol 3P—vi

Izredno! V Šmarjeških je pre krasno, hrana o d l i č n a , postrežba vzorna, kuharice mlade, a zelo sposobne! Le nečesa ne razumem: to je zdravilišče in okrevališče za živčne tn srčne bolezni. Opazujem upokojeni rudar in naš rojak j vo"t l judi; že zjutraj pijejo ruržko iz Stopič, se je kar razvnel. § povp kavo in vmes malo žganja,

liste in knjiflre, odkar je začel f din, kumare" 30—50 din. paprika delati!), pozna življenje in boj i «0—100 din, p a r a d i ž n i k 50—eo din,

f . „ „ fejjjtaj ^ _ J „ : solata 120—150 din, č e b u l a 50 din, za kos kruha v tujim, opazuje ; M f p e s a n din_ g r a h v a t r o C 1 u i n razmišlja. Tudi v Šmarje- : 50 dim, korenček 3 0 - 4 0 din. peter-ških Toplicah je opazoval in \ Wl 120 din, ohrovt 30 din. zelje s p r a š e v a l , govoril z ljudmi in. z upravo, zanimal se je v mestu za vse, kaj smo naredili novega in kako gospodarimo. Zato, ker ljubi domovino in

Cene na brežiškem trgu

Vaša socialn-a zaščita Je ena se veseli njene rasti in hitre-prvih na svetu. Ljudje so za- ga napredka, je tudi kr i t i čen dovoljni, socialna zaščita pla- in v obraz pove kar misli.

120 din, ohrovt 30 din, 20 din, č e s e n 100 din.

Sadje, k i ga- je zlasti v zadnlih dneh mnogo na trgu, je Imelo sled e č e cene: h r u š k e 30—50 din. jabolka 20—30 din. slive 30 din, breskve 100 din.

Na ž i v i n s k e m trgu je bilo v zadnjih tednih neteaj novosti. Na sej-imi v Kapelah pri B r e ž i c a h je bilo julija zaradi n^vih maksimalnih cen pri odkupu klavne ž i v i n e po

sebno pri volih nekoliko manj k u p č i j kot o b i č a j n o . K e r nakupovalni kilogram ž i v e t e ž e niso p l a č e v a l i d r a ž j e kakor 125 din, kmetije pa so Se vedjpo zahtevali staro ceno 165 din, vo>Lov sploh ni_ so prodali. Prodanih pa je bilo toliko v e č krav, telic ln juncev. Cene so se gibale od 90—140 din za kg ž i v e t e ž e .

V primerjavi s cenami v juliju je ta mesec nekoliko porasla cena debelim p r a š i č e m za zakol in Industrijsko predelavo, k i z n a š a za kg ž ive t e ž e 200 din. P o v p r a š e v a nje je bilo p r e c e j š n j e . Na b r e ž i š k e m sejmu je bUo prodanih okrog 80 odst. pripeljanih svinj.

Na s p l o š n o je cena odojkom v primerjavi s cenam v juliju, ko Je bila p o v p r e č n a cena za p r a š i č k a okrog 4300 din, padla in z n a š a po-v r e č n o 2S0fl din. P o v p r a š e v a n j a za praš ič i ni veliko, prodanih je bilo le okoli 40*.«. Na sejmu 8. avgusta

Je bilo p o v p r a š e v a n j « nekoliko v e č j e in Je cena odojkom spet narasla na okol, 4500 din.

Na novomeikem živilskem trgu

V ponedeljek, 11. avgusta je bil n o v o m e š k i ž i v i l s k i trg dobro zal o ž e n , zlasti v jutranjih urah. Prodajali so: jajca po 16 din, zelje do 40 din kg, f ižo l po 40 din kg, p a r a d i ž n i k e po 50 din kg, paprike po 60 aH 70 din kg, kumare po 20 din kg. ohrovt po 60 din kg, slive po 40 din kg, h r u š k e po 40 din kg, jabolka po 40 din kg, breskve po 80 din kg.

Razen tega so prodajali Je raznovrstna semena, r o ž e . volnena o b l a č i l a , okrasne predmete, suho robo, l o n č a r s k e izdelke In drva.

Na s e j m i š č u so pripeljali 776 p r a š i č e v , za katere so zahtevali od 3.0O0 do. 21.000 din. Prodanih je bilo 607 repov. Kupcev 1 H r v a š k e g a tokrat m . bilo.

delavnice pa bi bile polno izkoriščene.

S tem v zvezi je tudi gibanje obrtnih obratov. V letu 1957 je bilo 54 stalnih prenehanj, od tega v zasebnem sektorju kar 51. Od obrtnikov, k i so obrt za stalno odjavili, j ih je vstopilo 17 v socialistični sektor — lahko bi rekli, da so se tja nekako »rešili«, kar pa nikakor ne pomeni rešitve celotnega problema. Sicer je res, da je bilo nasproti temu pojavu izdanih 47 novih obrtnih dovoljenj obrtnikom zasebnega sektorja in za 5 socialističnih delavnic, vendar ostane le še padec za dva obrata, hkrati pa manjka še onih 51 zasebnih delavnic, k i so Izpadle. V splošnem je v zasebnem sektorju padlo število obratov v primerjavi z letom 1956 za 4 obrate, v socialističnem sektorju pa se je dvignilo za dva obrata.

Zanimivo j e tudi gilbanje delovne sile. V zasebnem sektorju je kar 429 obratov, ki ne zaposlujejo nobenega delavca, po enega ali dva zaposlena delavca ima 24 odstotkov zasebnih obrtnikov, tri do pet delavcev pa ima zaposlenih le 10 odstotkov obrtnikov. Po pet delavcev ima le 7 zasebnih obrtnikov.

Glede na to se gibljejo tudi mojstrski izpiti. V letu 1957 Je le 22 kandidatov opravilo mojstrski izpit, kar je v primeri z ietom 1956, ko je te izpiite opravilo 69 kandidatov, občuten padec. Kaj je temu vzrok, je težko reči. Kaže, da so v socialističnem obrtnem sektorju mesta mojstrov že napolnjena, v zasebnem sektorju pa menda ni zanimanja prav zaradi navedenih razlogov.

Pomočniške Izpite je opravilo lani 187 vajencev^ Tudi povprečna ocena se je nekoliko dvignila.

Vajenske izpite pa je opravilo 342 vajencev I. in II. učnega letnika. Vsi trije Izpiti so po-

Notranjepolitični tedennki pregled

Osnutki novih zakonov V z a č e t k u lanskega leta Je Zvezna

ljudska skupščina sprejela resolucijo o osnovnih načelih stanovanjske izgradnje, ki med drugim govori tudi o stanovanjski zakonodaji. Nedavno tega je zvezni sekretariat

8t»V. 31 (437) D O L E N J S K I L I S T Stran S

Številka 18

D O L E N J S K O 14. avgusta 1958 |mm

glasili smo s« na okrajni zadružni zvezi pri predsedniku Viktorju Zupan

čiču in agronomu ing. Janezu MikJavcu. Povedala sta nam, kako uresničujemo naloge, ki so pred nami v zvezi z jesensko setvijo. Stanje je trenutno takole:

Vse občine so v glavnem imele posvete s kmetijskimi zadrugami in političnimi organizacijami glede jesenske setve in pogodbenega sodelovanja. Zadruge so s pomočjo aktivistov SZDL in Z K razložile pomen dobrih priprav na letošnjo setev in gospodarsko vrednost ukrepov, ki jih prinaša pogodbeno pridelovanje (kooperacija). Razpoloženje med pridelovalci je na splošno zelo dobro. V glavnem sprejemajo zadružniki predloženi načrt, medtem ko ga bodo n. pr. v občini Brežice celo povečali. Tudi K Z v Crešnjevcu je setveni načrt že dosegla. Zadruga v Dol. Toplicah je prva v okra-

V -brki vasi - vaški kolobar pšenice

Zanimanje za izredno visoke pridelke pšenice italijanskih sort je zadnje tedne sprožilo po vseh naših vaseh veliko pogovorov, »Ce drugje lahko, zakaj pa mi ne bi? Saj ni naša zemlja nič slabša!« Take in podobne ugotovitve so kaj razve-fieljive; kažejo, da le hočemo naprej. Tudi člani kmetijske zadruge v Straži so brali in čuli o rekordnih pridelkih žita v Sloveniji in drugod po državi. V Jurki vasi se je 5 posestnikov odločilo, da bodo za 2 in pol hektara pšenice uvedli vaški kolobar. O tem premišljajo tudi kmetje v Vavti vasi.

Zdravstv

PRIPRAVE Veliko zanimanje za setev italijanskih sort pšenice - Občina Brežice je plan jesenske setve povečala - Lepi uspehi tudi v občinah Videm-Krško, Senovo, Straža-Toplice m Novo mesto - Zadnji rok za prijave

semen, umetnih gnojil in strojne obdelave je 16. avgust!

SREČANJE TRAKTORISTOV 29., 30. in 31. avgusta bo v Novem mestu republiško

tekmovanje traktoristov v oranju, spretnostni vožnji in kratkem teoretičnem izpitu. Traktoristi se bodo pomerili v Srebrničah in na Grmu. 29. avgusta popoldne bo 3. republiška konferenca traktoristov v Novem mestu; 30. avgusta bo ob 7. uri tekmovanje v Srebrničah, ob 14. uri se srečajo mladi zadružniki na Grmu, zvečer pa bo družabna prireditev. 31 avgusta bo budnica v Nove mmestu, po budnici medrepubl iško tekmovanje mladincev z avtomobilske ceste v oranju, spretnostni vožnji in teoriji, ob 11. uri dopoldne povorka s stroji, ob 15. ur i pa razdelitev nagrad.

V Srebrniče bo zagotovljen prevoz z avtobusi. P r i poročamo obisk zanimivih tekmovanj najboljših slovenskih traktoristov, zlasti pa vabimo na prireditve mlade zadružnike iz vseh krajev Dolenjske!

Na tekmovanju bo sodelovalo približno 80 traktoristov. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem so prevzeli Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije, O L O in OZZ Novo mesto.

Na republiškem tekmovanju konec tega meseca bo> sestavljena ekipa najboljših slovenskih traktoristov, k i bodo nastopili 13. in 14. septembra na zveznem tekmovanju traktoristov na Trški gori pri Novem mestu. Zmagovalci na tekmovanju bodo dobili prakt ične in čas tne nagrade. Tudi na to pomembno tekmovanje opozarjamo vse naše bralce.

zavarova mačko prebivalstvo

ju sporočila vse svoje potrebe po semenih, gnojilu in strojih. Posebno dobre vaške sestanke in posvetovanja s kmetovalci so organizirali v občinah Brežice, Videm-Krško in Senovo, imamo pa tudi nekaj takih zadrug, kjer se šele »pogovarjajo« o je-seniiski setvi, nič pa še niso zbrali naročil in ne vedo, koliko žita bodo posejali po pogodbenem sodelovanju (KZ Hinje). V novomeški občini so organizirali zelo dobro posvetovanje z upravniki zadrug; oddelek za gospodarstvo skrbi za uresničitev sprejetih nalog.

DA NE BO PREPOZNO! Točne štev i ke o površinah

in potrebe s ^men, »vnetn.. gnojil in strojev so zbrali na posvetih poslovnih zvez, ki so bili v torek v Brežicah, včeraj v Novem mesta, danes pa je tak sestanek v Črnomlju. Tam, kjer podatkov še niso zbrali in oddali, obstaja nevarnost, da načrta jesenske setve ne bodo mogli uresničiti. Republiška poslovna zveza se bo pri konkretnih naročilih semen, gnojil in strojev opirala samo na p o-v r š i n e, za katere bodo popisane pogodbe o sodelovanju! Samo tiste zadruge, k i bodo imele za celotne površine sklenjene tudi pogodbe, lahko računajo na pomoč skupnosti pri razdeljevanju semen, umetn. gnojil in strojev. Zato opozarjamo zadruge zaniudnice, da morajo biti ti podatki najpozneje v soboto, 16. avgusta, na okrajni zadružni zvezi!

Republiška poslovna zveza bo do konca septembra pravočasno zagotovila vse potrebno, da za jesensko setev ne bo zadržkov.

»SLOVENSKA VAS POD KAPITALISTIČNIM

JARMOM« Na naM vasi polagoma po

zabljajo na težke čase, v katerih so živeli pred 20 ali 25 leti. Takrat je morala naša vas okušati vso težo kapitalističnega gospodarstva, ki do slovenskega malega kmeta ni imelo nobenega obzira, marveč si je prizadevalo čim več zaslužiti na njegov račun. Te razmere bi Šle polagoma v pozabo, kajti novi časi, nove skrbi in nova prizadevanja bi jih nekako prekrila.

Toda v letih 1935 in 1936 je napisal pokojni inženir agronomije JANEZ MARENT1C na temelju zbranega gradiva in podatkov o teh razmerah izčrpno razpravo, ki jo je naslovil SLOVENSKA VAS POD KAPITALISTIČNIM J AR-M O M. V njej je v 27 poglavjih prikazal razmere na slovenski vasi in vse trpljenje slovenskega malega kmeta v kapitalističnem gospodarstvu. "To knjigo je ^izdala založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani in opremil jo je akademski slikar Ive Subic z izvirnimi rishumi. Na koncu je razpravi dodan še zadnji Marentičev članek: »čigava je bila zemlja v Sloveniji za časa Jugoslavije.« Izčrpen uvod o knjigi nami in o njenem piscu je napisal ing. Jože Levstik. V knjigi je tudi objavljen članek Lada Kozaka »Nekaj o delu Partije med slovenskim kmečkim ljudstvom.«

Knjiga ima 176 strani in stane vezana v polplatno 880 dinarjev. Dobi se v knjigarnah in založbi v Ljubljani.

Do pomladi: še 140 ha Zadnje tedne so dolenjski

kmetje podpisali pogodb za 102 hektara novih hmeljišč. Skupno bodo do pomladi 1959 pripravljenih za obdelavo novih 140 hektarov zemljišč, na katerih bodo pridelovali hmelj s pogodbenim sodelovanjem med

zadrugami in kmeti.

Prvoletni nasad hmelja v Črnomlju je Že 14. julija presegel žično oporo. In kar je pravtako zanimivo: pol hektara novega hmeljišča je na bivšem steljniku, ki je bil enkrat preoran. Hmelj

je prav na tej parceli najlepši! (Foto: Jože Sfeoi)

v Beli ki ajini

Uvedba zdravstvenega zavarovanja kmečkega prebivalstva je samo še vprašanje časa. Zdaj sestavljajo končno besedilo osnutka zakona o tem vprašanju, da bi lahko čimprej začeli uveljavljati zdravstveno zavarovanje te vrste.

Zdravstvene zaščite je zdaj deležnih pri nas nekaj nad 7 milijonov prebivalcev, medtem ko j ih je većima nezavarovanih. Ob#toj teh dveh kategorij ljudi povzroča precejšnje težave pri uresničevanju enotne zdravstvene politike, zlasti še pri Širokih preventivnih zdravstvenih ukrepih.

DEL KMETOV JE Z D R A V STVENO 2E ZAŠČITEN

Toda podatki o številu zavarovancev ne nudijo stvarne s l i ke stanja zdravstvene zaščite pri nas. Trideset najhujših bolezni (naik, TBC, levkemija, malarija, nekatere kožne in druge nalezljive bolezni itd.) zdravijo brezplačno v breme skupnosti. Prav tako imajo žene kmetovalcev pravico do brezplačnega poroda. V okviru splošne zaščite zdravljenja otrok do treh let ni treba plačati, kar velja tudi za šolarje itd.

Revni kmetovalci, k i nimajo sredstev aa zdravljenje, lahko

brezplačno obiskujejo zdravstvene ustanove, tud'i kadar zbole za drugimi boleznimi, ne samo za nalezljivimi. Izdatke le vrste krijejo ljudski odbori, ki se s tem često znajdejo v

.položaju dolžnikov zdravstvenih 'ustanov. Število zdravstveno nezavarovanih kmetovalcev je tako dejansko manjše kot je Videti na prvi pogled.

Da bi se izognili različnemu obravnavanju posameznih skupin prebivalstva glede zdravstvenega zavarovanja, predvf-deva osnutek zakona za vse kmetovalce uvedbo osnovne in razSirjene zdravstvene zaščite.

Osnovna zdravstvena zaščitil bo predvidoma oblegala zdravniški pregled in zdravljenje v zdravstvenih ustanovah, dajanje zdravil In sanitetnega materiala, zobotehnično pomoč itd Razširjene zaščito bodo uved'li v občinah, ki imajo zadostno

Število zdravstvenih ustanov in nameščencev za zagotovitev predvidenega programa, obseg vrste zdravstvenih uslug pa bodo določili s posebnima odloki.

Finančna sredstva za zdravstveno zavarovanje kmetovalcev bodo zagotovljena z obveznim prispevkom zainteresiranih v sklade zdravstvenega zavarovanja. Ta prispevek bodo določevali na podlagi davka na dohodek.

V nekaterih delih dežele, kot na primer v dubrovniškem in splitskem okraju, so že uveljavi l i prostovoljno zdravstveno zavarovanje, in sicer v glavnem na načelih, kri j ih predvi

deva tudi zakonski osnutek. Dosedanja praksa je obrodila poziitivn* sadove.

Z uvedbo obveznega zavarovanja bomo, poudarjajo strokovnjaki, zboijšali tudi zdravstveno stanje na vasi. Nepopolna zdravstvena zaščita je poglavitni vzrok, da ne nazaduje smrtnost v Makedoniji, Bosn; in Hercegovini, Crni gori ter na Kosmetu — na področjih, kjer je največ kmečkega prebivalstva. (V Srbiji, na Hrvatskem in v Sloveniji smrtno.-i nazaduje.) Mimo tega so ugotovili, da so stari delavci v tovarnah bolj zdravi kakor nova delovna sila, "ka v glavnem prihaja iz vasi. Ta dejstva prepričljivo govore, da je treba zdravstveno zavarovanje uveljaviti po vsej državi.

(Pres-servis)

Letos je domači kombajn tovarne »ZMAJ« v Zemunu, las* kmetijske proizvajalne zveze v Črnomlju, žel in mlatil belokranjskim kmetom na veliko in vsesplošno zadovoljstvo. »Le še več takih strojev!« to je zdaj vroča želja vseh, k i s0 videli tega

jeklenega pomočnika v poletni vročini na naših poljih (Foto: Jože Skof)

Na Kmetijskem posestvu v Metliki je te dni zrasla do vrh^ štirinadstropna sušilnica hmelja. Splošno gradbeno podjetje »Pionir« jo je pričelo graditi konec maja, zdaj pa že vihra na vrhu smrečica In delavci hite z notranjimi deli. Sušilnic* mora namreč biti pripravljena, da v drugi polovici avgusta prične sušiti obrani hmelj. Sušilnico bodo prihodnji teden opremili g specialno pečjo, kurjeno na premog, in posebno tritsto-kilsko dvigalo bo nosilo polne košare hmeljevih cvetov do posameznih nadstropij, v katerih bo krožil topel zrak in sušil to dragoceno industrijsko rastlino.

Delavci v sušilnici hite, kajti novozasajeni hmelj se po žicah vzpenja vedno Više in njegovi cvetovi — zlata roža, kot j i pravijo v Savinjski dolini — bodo sredi avgusta že zreli.

Na Kmetijskem posestvu v Mestnem logu smo poiskali upravnika Justina Meha, k i že enajsto leto vodi to posestvo.

»Kajpak,« pravi tovariš Meh, >tudi v Beli krajini smo leto* pričeli saditi hmelj. Glavna Zadružna zveza v Ljubljani je namreč sklen'iia znatno povečati hmeljske površine v Sloveniji, in sicer naj bi v dveh letih

Tri teden-prvi hmel

Izredno ugodno vreme je omo-Ročilo nadvse lepo rast hmelja zlasti v Beli krajini. V Me-M k i računajo, da ga bodo Prihodnje dni prvič obirali "ledtem ko bo hmelj drugje n; Dolenjskem dozorel čez kak teden. Dosedanje ugotovitve potrjujejo vsa pričakovanja strokovnjakov; tudj naša zemljo Ir Podnebje bosta dajala lune! °*Učno kakovosti!

{/sem ,ki bodo Uporaba dobrega semena ter izbira

dobre sorte je le en ukrep v borbi za visoke pridelke, dal pa bo dobre uspehe le, če bodovizvršcnl tudi drugi ukrepi. Pridelovalce italijanskih pšenic je treba opozoriti na nekatere posebnosti, ki jih morajo upoštevati pri pripravi zemlje, gnojenju, setvi in pozneje Pri negi posevka. Italijanske -orte so mnogo zahtevnejše in če tega ne bi upoštevali pri posejanem semenu, ne bi imeli zaželenega uspeha.

Zemlja za pšenico naj bo srednje težka ali težka. Lahka, plitva ali zamočvirjena tla za pšenico niso primerna, prav tako ne močno kisla tla. Od kakovosti zemlje je odvisna tudi izbira

i te. N ( 1 najboljšo zemljo bomo sejali najbolj rodovitne sorte, kot so pro-duttore in san pastore. Za lažjo in

I il'šn zemljo bomo izbrali manj za-iilcvno sorto, kot so elia, san marino, virgilio.

Za pšenico je ugodno, če jo srjemo na njivo, kjer je prej raste] rani ali trednje pozni krompir, zgodnejša koruza, stročnice za zrnje, krmske oko-P 3 v l n e In razne Industrijske rastline. Peteljišča so za pšenico manj primerna, zlasti še, Čc ni zemlja pravočasno

> ih/bro obdelana.

Posebnost Italijanskih sort je, da ahtrvajo globoko zrahljano zemljo.

Pri nas po navad) preplitvo orjejo n hi morali ornlco poglobiti, kjer J« možno. Napačno bi pa bilo, če bi or-nfoo poglobili na en mah. To lahko •.(orimo le tedaj, če med dosedanjo ornlco In spodnjo plastjo nI bistvene

razlike. Takih primerov pa je zelo malo. v večini primerov bomo ornlco le delno poglobili, tako da bomo zemljo podrahljali do globine 40 cm, orali pa bomo le za kakih 2 do 5 cm globlje od dosedanje globine, seveda če to dovoljuje podtalje.

Pravilno je, da njivo zorjemo 10 do 14 dni pred setvijo, da se zemlja do setve primerno sesede. To moramo upoštevati tudi pri izbiri predhodne rastline. Ce ne bi mogli oratl pravočasno in bi se ^efev zakasnila in zemlja sesedla, bomo uporabili Cambridge (kembrič) valjar. Pri nas je še vedno v navadi, da orjemo in že se jemo, kar pa ni prav in bi morali to navado opustiti.

Zelo važna je zahteva, da italijansko pšenico primerno gnojimo, če hočemo doseči velik pridelek zrnja. Celoten obrok fosfornih in kalijevih gnojil damo že v jeseni pred setvijo. Približno dve tretjini skupne količine zaorjomo, eno tretjino pa zabranamo. Od dušičnih gnojil bomo uporabili eno četrtino do ene tretjine v obliki apne-nega dušika in ga zabranali približno II dni pred setvijo, eno tretjino du-ščnih gnojil v obliki kalrijcvega nitrata potrosimo preko zime v treh ohrokih, in sicer: prvi obrok do srede novembra, drugi obrok konec januarja do začetka februarja, tretji obrok konce februarja do začetka marca. Preostalo količino dušičnih gnojil damo v obliki apneno-amonijevega soli-Ira (kalkamonsalpetcr ali nitromonkal) ob kolenčenju — to je nekako od srede do konca aprila.

Za predsetveno oranje bo letos na razpolago posebna mešanica nitrofos-kala, k i bo vsebovala vse hranilne snovi, k i jih moramo dati v zemljo pred setx"ijo, in sicer 4 odstotke dušika, 24 odstotkov fosforne kisline in 20 odstotkov kalijevega oksida. Nitrofos-kal mora biti potrošen vsaj teden dni pred setvijo, da ne bo trpela kaljivost semena.

Potrebe po gnojilih so v različnih zemljah različne, zato nI mogoče dati splošnega recepta za gnojenje. Za orientacijo navajam \ približne količine gnojil, kj j ih je treba uporabiti za dosego srednjih In visokih pridelkov, pri Čemer se upošteva, da so tla povprečna, agrotehnika dobra, uporaba primerne sorte in najugodnejši sklop rastlin.

Za pridelek okoli 35 do 40 q/ha zrnja 500 kg/ha nltrofoskala 4 : 24 : 20 —

dve tretjine zaorati, eno tretjino za-branatj, 75 kg/ha kalcijevega nitrata preko zime, 50 kg/ha kalcijevega ni-"trpta preko zime. 75 kg/ha kalcijevega nitrata preko zime in 100 kg/ha apneno-amonijevega solltra ob kolenčenju.

Za pridelek. približno 50 do 60 q/ha zrn.ia je potrebno:

900 kg ha nltrofoskala 4 : 24 : 20 — dve tretjini zaorati, eno tretjino za-hranatj ter dvakrat po 75 kg ha in enkrat 100 kg/ha kalcijevega nitrata preko zime, ter 175kg'ha apneno-amonijevega solitra ob kolenčenju.

Glede na čas setve ločimo tri skupine sort: 1. sorte, ki jih sejemo od 5. do 15." oktobra so: bavarka, virgilo, TJ I. 2. sorte, ki jih sejemo od 10. do 20. oktobra so: san pastore, san marino, pro-duttore, 3. sorte, ki j ih sejemo najpozneje od 15. do 25. oktobra so: salto ln elia. Količina semena, kj ga potrebujemo na hektar, je odvisna od kakovosti semena ter od sorte. Slabo kavfiveira ail zrnatega semena potrebujemo večje količine. Večina visoko-i roduktlvnih sort zahteva gostejšo »e-(ev. Te sorte se tudi slabše obraščajo. (llede na količino semena, k i ga potrebujemo na hektar, lahko dobimo Italijanske sorte na več skupin: prva

skupina s sorto produttore prenese zelo gost sklop 500 do 550 zrn na kvadratni meter in sejemo na hektar 220 do 240 kg semena; druga skupina s sortama salto in san pastore prenese srednje gost sklop 450 do 500 zrn na kvadratni meter in zahteva na hektar 200 do 220 kg semena; tretja skupina s sorto elia prenese redkejši sklop 400 do 450 zrn na kvadratni meter in zahteva 170 do 190 kg semena na hektar; četrta skupina s sortami U 1, san marino, virgilio, bavarka pa zahtevajo najredkejši sklop 350 do 400 zrn na kvadratni meter in potrebujemo na hektar 160 do 170 kg semena.

Omenjene so le sorte, k i pridejo v poštev v našem okraju. Ce se setev zakasni, je treba za vsak dan zamude dodati še po 2 kg semena več.

Ročno setev mora zamenjati sejal-nica. Pred setvijo se moramo odločiti ail bomo posevek okopavali ali ne. Ako ga bomo okopavali, moramo sejati v progah, da so vrste narazen 8 cm + 27 cm + 8 cm itd. Tako dobimo dve vrsti, ki sta narazen po 8 cm, od sosednjih pa po 27 cm.

Prek zime poseveK dognojimo z dušičnimi gnojili. Po potrebi spomladi posevek povaljamo. V proge sejan posevek enkrat ali dvakrat okopljemo z vprežnim okopalnikom ali z volfovim orodjem. V ozke redi sejan posevek pa samo prebranamo z mrežno ali lahko brano. Zapleveljene posevke moram-* poškropiti s herbicidi.

Sorti salto In virgilio smo že letos pridelovali na precejšnjih površinah in ju naši kmetje že dobro poznajo. Letošnjo jesen pa bomo razširili tri nove italijanske sorte: san pastore, san marino in elia. San pastore je precej odporna proti mrazu in rji, dobro odporna proti prisilni zorltvi, dobro obrodi tudi na srednjerodovltni zemlji. Je rana pšenica, golica, visoka do 115 centimetrov. Elia je tuđi golica, primerna za tla srednje in slabše plodnosti. San marino je rana pšenica, srednje visoka, k i jo kaže i l r i t i na slabših zemljah in v višjih legah.

Ing F. Daroveo

narasle od sedanjih 2500 na 5000 hektarov. Opaeili so namreč, da se je pričel hmelj v Savinjski dolini ponekod že izrojevati ;n zadnja leta ne dosez« tistega pridelka kot prejšnje čase. Vrh tega je hmelj gospodarsko zelo donosna rastlina, k i nam lahko pri izvozu prinese lepo deviz«. Zato so poskusili po Sloveniji s novimi nasadi, med drugim tudi na Dolenjskem in v Boli krajini.

Tako so .na premer y črnomaljski občini letos zasadili približno 5 ha hmeljskih nasadov, pri, nas v Metliki pa malo več, in s.cer v Mestnem logu Ln na Ravnih njivah.

Saditi smo pričel; razmeroma pozno, ker je bilo treba prej postaviti drogove m napraviti žičnico. To delo, kd smo ga bi l i opravili nami, pa se je nekoliko zavleklo, ker takrat ni bilo dovolj delovne sile.«

»Od kje ste dobili hmeljev« sadike?«

»Iz Žalca v Savinjski dolinu. V Metliko je pnšio čez 30.000 hmeljevih ključev tijpa Goiding in te smo konec aprila in v začetku maja pričeiu saditi T zemljo.

Hmeij potrebuje globoko, vlažno zemljo. V Motnem logu ob Kolpi je teren za to rastlino kar ugoden, medtem ko j« zemlja v Ravnih njivah bofljj suha. No, sicer pa je letos na splošno zelo suho in vroče poletje in bo kljub pozni saditvi hmelj prej dozorel, kot srno mislili.«

»Kaj pa okopavanje in drugo?«

»Okopavanje je seveda strojno. Opravljamo ga g posebnim traktorjem, pri katerem sC kolesa poljubno zožijo. Prav tako je tudi škropLjenie strojno. Velika nadioga za hmelj je predvsem rdeči pajek.«

»Koliko pridelka upate pospraviti letos?«

Najprej je treba vedeto, da hmelj popolnoma dozori šelt tretje leto. Po načrtih je predvideno, naj bi hektar hmeJjskih nasadov prvo leto vrgel 100 do 140 kg hmelja, drugo leto 400 do 500 kg, tretje pa 1000 do 1200 kg ali celo več. Upamo, da bomo te norme dosegli. Točno p=t vam bomo lahko povedali, ko bo hmelj obran in posušen. Tudi mene končni rezultatu močno zanimajo.«

»Torej bo sušilnica do obiranja hmelja gotova?«

»Bo, saj s« je gradbeno podjetje »Pionir« močno potrudijo. Vsa notranjščina sušilnic« bo izgotovljena in opremljena do 15. avgusta. Ker je sedaj to prva sušilnica brnelo« v Beli krajini, bomo v njej sušili tudi hmelj, k i ga bodo pridelali T črnomaljski občini.«

»Kam bost« pošiljali posušem hmelj?«

»y center slovenskega hmeljarstva — v Zelec. Od tam naprej bodo oni poskrbeli zamj. Naša skrb tu v Beb; krajini pa je predvsem, da prihodnjo pomlad povečamo hmelj»k« površine ^n c pravilnim gnojenjem in obdelavo dosežemo čim *4§-je hektarske donose in s tem višji dohodek. To pa je velik« želja nas vseh.« —ar

» D O L E N J S K I L I S T * Štev. 32 (438)

V

Štirje stoletni jubileji

Daljnovod visoke napetosti postavljajo s pomočjo posebnih vrvi

V M I R N I P E C I .so začeli pripravljati šolo že leta 1856, ko je b i l organist Franc H r i -bernik poslan v Prezid za uč i telja. Določili so učiteljsko, organistovsko in cerkovniško plačo, k i je kljub obsežnosti žuonije presegla trikratni m i nimum le za dobre 3 goldinarje. A k o bi b i l učitelj nameščen že jeseni 1856, bi stanoval v mežnari j i , poučeval pa v zasilnem lokalu, ki b i sprejel pribl . 30 otrok. Šolsko poslopje so začeli zidati spomladi 1857. Novembra istega leta je bilo že dograjeno in tudi opremljeno. Škofijski konzi-storlj je napisal namestitveni dekret 7. decembra in ga poslal na Bloke učitelju Matevžu Jure t iču , k i je prosil za premestitev bliže h g l av i šoli. Premestitev v Mirno peč je rad sprejel. Na novem r lužbe-nem mestu je začel s poukom kot provizorni učitelj leta 1858.

Da b i pred otvoritvijo redne šole v M i r n i peči obstajala zasilna šola, v kateri so učili duhovniki — kakor piše šolska kronika — ni v listinah n ika -ke opore.

E l e k t r i k e n i OBISK V KOLEKTIVU » E L E K T R O « V l d e m - K r š k o

• • H

Slepeči bliski razsvetljujejo kakor ognjene kače večerno nebo. Poletna nevihta z močnim pljuskom zaliva okna, hiše in drevje. Potočki deževnice po cestah in poteh odnašajo s seboj droban pesek. Ljudje stejijo pri oknih in z mešanimi občutki opazujejo igro razbesnelih naravnih sil. Nenadoma slepeč blisk. Za droben delček sekunde je vse svetlo kakor podnevi, nato oglušujoč grom in popolna tema. . . spoznanje: elektrike ni! prešine ljudi. Nato se pridružijo vprašanja: zakaj ni elektrike? Ja, kaj res ne morejo takoj popraviti take uboge napake? Človek plačuje vsak mesec, pa še od vsega skupaj ni nič! Kdaj bo enkrat pri nas vpeljan red! in podobno...

R e s , n i p r i j e t n o sede t i z v e č e r v t e m i d o m a , posebno k a r i a r j e n e u r i e . Z l o h o t n a v p r a š a n j a i n j e z a pa n i s o n i t i p o t r e b n a n i t i u m e s t n a ! P o m i s l i t e t a k r a t n a m o n te r je i n d e l a v c e pod je t j e E l e k t r o ! V n a j v e č j e m n a l i v u se po b l a t u m e d b l i s k o m i n g r o m o m p l a z i j o o d d r o g a do d r o g a , o d ene t r a n s f o r m a t o r s k e posta je do d r u g e . Z a k a j ? Z a t o , d a b i n a š l i n a p a k o i n j o p o p r a v i l i . Z a t o , d a b i spet z a s v e t i l a i u č . Z a t o , d a b i n e h a l i g o d r n j a t i v i , k i ste s i c e r res b rez l u č i . pa vsaj d o m a n a s u h e m ! R e s . m a r s i k a t e r a z l o h o t n a m i s e l . opv>;..vd i n v p r a š a n j e , vse b i i z o s t a lo , č e b i t a k r a t p o m i s l i l i n a m o n t e r j e .

Tovari! G r e g o r č i č p n Elek t . ro V i d s m - K r š k o n a m je t a k o r a z l o ži l de lo i n t e ž a v e s k a t e r i m i ««• b o r i j o ;

» P o t r o š n j a e l e k t r i č n e e n e r g l i ? j e z a d n j a l e t a . p r e d v s e m v gos p o d i n j s t v u , m o č n o n a r a s l a . T n p o m e n i d v i g ž i v l j e n j s k e r a v n i saj se S l o v e n i j a že b l i ž a s r e d n j e e v r o p s k e m u p o v p r e č k u g l ade p o t r o š n j e e l e k t r i č n e g a t o k a . Z a nas pa j e ta poras t ž a l ze lo t e ž a v n o vprjjanje Z a k a j ? Z a t o , k e r je po r a s t * p o t r o š n j e h i t r e j š a ko t g r a d n j a n o v i h n a p r a v , k i so pogoj z« k a k o v o s t n o d o b a v o n a š i m o d j e m a l c e m ! Oa b1 j i m l a h k o v d o b a v i e l e k t r i č n e e n e r g i j e v v s e m us t r eg l i , b o m o m o r a l i p o v e č a t i z m o g l j i vos t e l e k t r i č n i h n a p r a v ( d a l j n o v o d i ) i n z g i a d i t l o b s e ž n e j š o m r e ž o t r a n s f o r m a t o r s k i h pos ta j .

N a j v e č j e t e ž a v e I m a m o • d o b a v o e l e k t r i č n e e n e r g i j e p r e d v s e m v m e s t i h i n i n d u s t r i j s k i h k r a j i h v s p o d n j e m P o s a v j u . K a k o v o s t n o d o b a v o d o s e g a m o le p o č a s i , k e r so n a š a a m o r t i z a c i j s k a s r e d s t v a

p r e m a j h n a . S a m o t a s r e d s t v a pa l a h k o u p o r a b l j a m o za ž e o m e n j e no p o v e č a n j e z m o g l j i v o s t i .

N O V D A L J N O V O D B R E S T A N I C A — N O V O M E S T O V e l i k o tež?avo p r e d s t a v l j a t u d i

d e j s t v o , d a j e n o v o m e š k o in naše p o d r o č j e v e z a n o na d o b a v o iz e n e g a d a l j n o v o d a . N a j v a ž n e j š a s k u p n a n a ' ° £ a E l e k t r o N o v o m e -sto i n n a š e g a pod je t j a J« p o t e g -n i t i nov 3o.ooo v o l t n i d a l j n o v o d o d B r e s t a n i c e do N o v e g a m e s t a . D a l j n o v o d n a m e r a v a m o g r a d b e n o o b d e l a t i , to p o m e n i , z g r a d i t i ga n a m e r a v a m o t a k o , da b i b i l i kas-neje b rez v e č j i h d e l m o g o č p re h o d n a 110.000 v o l t n o n a p e l j a v o . T o v p r a š a n j e , k i j e z a D o l e n j s k o ze lo k r i t i č n o , so o d l a š a l i iz l e t a v l e to k o t m a n j v a ž n o , zdaj se je pa t a k o z a o s t r i l o , d a ga m o r a m o za v s a k o ceno do k o n c a le ta 1939 r e š i t i . D o l e n j s k a ne m o r e v e č p r e j e m a t i e l e k t r o e n e r g i j o p r e k o d a l j n o v o d a , k i o b e n e m n a p a j a t u d i S p o d n j e Posav j e . O b s t o j e č i d a l j n o v o d j e s t e m p r e o b r e m e -n i e n , nas ta ja jo r a z n e m o t n j e , r a zen tega pa je v p r i m e r u o k v a r p r e v e l i k o o b m o č j e b r e z e l e k t r i č ne ene rg i j e . T o seveda z v i š u j e g o s p o d a r s k o š k o d o . O m e n j e n e na loge b o m o m o r a l i u r e s n i č i t i , da b i o d p r a v i l i dosedan je t e ž k o č e v d o b a v i .

L e t o s g r a d i m o p r e d v s e m t r a n s f o r m a t o r s k e pos ta je . S k u š a l i b o m o p r i k l o p i t i n o v o t r a n s f o r m a t o r s k o pos ta jo K r š k o ter d v e v B r e ž i c a h , t r i v S e n o v e m i n d v e v V i d m u - K r š k e m . V o b č i n i V i d e m -K r š k o j e z a k l j u č e n v i s o k o n a p e tos tn i d e l e l e k t r i f i k a c i j e . Z g r a j e n i so p o t r e b n i d a l j n o v o d i i n t r a n s f o r m a t o r s k e pos ta je ter s t e m u s t v a r j e n i p o g o j i za p o p o l n o

Š O L S T V O O B V E S T I L O V A J E N C E M

U p r a v i t e l j s t v o v a j e n s k e š o l e r a z n i h s t r o k v No-vem m e s t u spor o č a za z a č e t e k š o l s k e g a l e t a 1958 59 s l e d e č e :

1. V s i t i s t i , k i l z t e h t n i h r a z l o gov niso d o v r š . l l 6 r a z r e d o v o s n o v ne š o l e , o z i r o m a 2 r a z r e d a g i m n a z i j e t e r za n e k a t e r e s t r o k e 7 r a z r e d o v o s n o v n e š o l e o z i r o m a 3 r a z r e d e g imnaz j j e , bodo i m e l i p r e i z k u š n j o z n a n j a iz s l o v e n s k e g a J e z i k a in r a č u n s t v a d n e 26. a v g u s ta i n 27 avgus t a ob 7. u r i z j u t r a j .

K p r e i z k u š n j i z n a n j a m o i a j o p r i n e s t i s seboj zadn je š o l s k o s p r i č e v a l o in d o v o l j e n j e s v e t a za š o l s t v o , pro&veto i n k u l t u r o O L O N o v o mes to .

2. P o p r a v n i I z p i t i z a vse r az rede borio d n e 28., 29. in 30. a v g u s t a . V s i , k i ima jo p o p r a v n e izpi te , na j p i i d e j o 28. a v g u s t a o b 7. u r i z j u -t r a i v š o l o , k j e r bodo d o b i l i po d r o b e n r a z p o r e d Izpitov. S seboj naj o n n e s e j o z a d n j e š o l s k o s p r i č e v a l o .

3 Z a k l j u č n i I z p i t i j esenskegr . r o k a bodo d n e 31. a v g u s t a t e r 1 l n 2. s e p t e m b r a .

V s i U s t i , k i b o d o d e l a l i z a k l j u č n i i z p i t j e s e n s k e g a r o k a , na j se J a v i j o 31. 8 o b 7. u r i z ju t r a j v š o l s k i h p r o s t o r i h , k j e r b o d o do b i l i p o d r o b e n p r o g r a m Izp i tov S

seboj m o r a j o p r i n e s t i z a k l j u č n o s p r i č e v a l o I I I . r a z r e d a .

4. V p i s o v a n j e v v s e razrede V a j e n s k e š o l e b o etne 3. i n 4. sept e m b r a o d 8. u r e z j u t r a j .

S seboj m o r a j o v a j e n c i p r i ne s t i u č n o p o g o d b o i n z a d n j e š o l s k e s p r i č e v a l o .

5. P r v i š o l s k i d a n je d n e 5. sep t e m b r a .

V s i v a j e n c i v s e h l e t n i k o v m o r a j o p r i t i t a d a n ob 7. u r i z j u t r a j v š o l o , k j e r bodo d o b i l i r a z p o r e d i tev po r a z r e d i h in u r n f k .

Upravitei t j is tvo

Kmetijsko gospodinjska šola Mala Loka

K m e t i j s k a Soja za d e k l e t a n a M a l i L o k i r a z p i s u j e v p i s JUA š o l s k o le to l&5fl-:>9 P o g o j i za s p r e j e m so : d o v r š e n a o s e m l e t k a alđ n e d o v r š e n a o s e m l e t k a s s p r e j e m n i m i z p i t o m i z s l o v e n š č i n e in r a č u n s tva , s ta ros t n a d 16 le t . N e k o l l k o -vano p r o š n j o j e t r e b a v lož i t i na u p r a v o š o l e , k a t e r i j e t r e b a p r i l o ž i t i : Izpisek U ro j s tne m a t i č n e kn j ige , zadn je š o l s k o s p r i č e v a l o , z d r a v s t v e n o sipričevai lo. p o t r d i l o o p l a č e v a n j u v z d r ž e v a l n i n e . P r o š n j o j e t r eba v l o ž i t i n a j k a s n e j e do 20. a v g u s t a 1958. M e s e č n a v z d r ž e v a l -n i n a je 4 500 d i n .

Razpis Višje šole za telesno vzgojo U p r a v a V i š j e šo ln za te lesno

vzgojo v L j u b l j a n i r a z p i s u j e N A T E Č A J

za sprejem rednih ln i z r e d n i h s l u šateljev v š t u d i j s k e m letu 1958.39.

1. K a n d i d a t i m o r a j o Imet i p o p o l no s r e d n j o š o l o ,

2. o p r a v i t i m o r a j o s p r e j e m n i Izp i t ' in z d r a v n i š k i p r e g l e d ,

3. i z r e d n i s l u š a t e l j i m o r a j o do k a z a t i , d a so r e d n o zapos l en i k o t u č i t e l j i v t e l e s n o v z g o j n i s t r o k i .

K a n d i d a t i n a ; se j a v t j o na u p r a v i š o l e v L j u b l j a n i , T a b o r 13. 22 s e p t e m b r a t 1. o d d e v e t i h d o p o l d n e k z d r a v n i š k e m u p r e g l e d u .

23. s e p t e m b r a ob o ? m i h bo na Istem m e s t u s p r e j e m n i Izpi t , k i obsega:

a) z a moške; t ek na 50 m m 1500 m ; s k o k v v i š i n o , po l j u b n o v a j o na b r a d i j , m drogu, p r e s k o k p r e k o k o z e p l e z a n j e po v r v i n a S m : s p r e t n o s t i v o b v l a d a n j u ž o g e : p l a v a n j e

k) za ž r n s k e : t ek na Ml m l n 800 m ; s k o k v v i š i n o , p o l j u b no v a j o n a d v o v i š l n s k l b r a d l j i a l i g r e d i : p r e s k o k p r e k n

koze , p l e z a n j e po v r v i 5 m; sp re tnos t v o b v l a d a n j u ž o g e ; p l a v a n j e .

S p r e j e m n a k o m i s i j a bo p r e d l a gala s p r e j e m na š o l o na p o d l a g i s p l o š n e o c e n e k a n d i d a t o v e z m o g -111 v o s t i . .

U p r a v a Viš je š o l e 7>a telesno v z g o j o p r o s i vse k a n d i d a t e l n k a n d i d a b n j e , k i se nameTavajo v p i s a t i , da se t a k o j J a v i j o z dop i sn i co u p r a v i š o l e L j u b l j a n a . T a b o r 13 X

Izpiti na novomeški gimnaziji

V J e s e n s k e m r o k u hodo p o p r a v n i i z p i t i na g i m n a z i j i v N o v e m m e s t u o d 2-=> a v g u s t a d a l i e Z a vse p r v e r az rede g i m n a z i j e ( l a . b, C, d. e, t) 25. a v g u s t a , za d r u g e razrede (2 a; 2 b . 2 d) 26. avgus t a , za vse t re t j e r a z r e d e (3 a, 3 b, 3c, Id) 27 a v g u s t a . 2 c i m a p o p r a v n e i z pite 28. avgus t a . V s a k d a n -se bodo i zp i t i p r i č e ! ! o b o s m i h z j u t r a j .

5 a r a z r e d Ima Izpi te 27 avgus t a . 6 h r a z r e d p a 26 a v g u s t a .

S p r e j e m n i i z p i t i in m a t u r a se b o d o n r i č e l l 28. avgus t a ob 8. u r l .

e l e k t r i f i k a c i j o o b č i n e v p r i h o d n j i h d v e h l e t i h . D o Velikega trna smo p o t e g n i l i d a l i n o v o d in zgrad i l i t r a n s f o r m a t o r s k o postajo, po t e g n i l i d a l j n o v o d do Gmajne pri R a k i i n z g r a d i l i t r a n s f o r m a t o r s k o posta jo t e r d a l j n o v o d S e n u š e — B r e z j e ; transformatorska postaja le š e v g r a d n j i . T o l i k o v o b č i n i V i d e m - K r š k o .

R a z e n tega napeljujejo daljnov o d B r e g e — V i h r e — Mrtvice in g r a d i m o t r a t o pos ta jo . T a m so za n i z k o n a p e t o s t n o o m r e ž j e ž e vse p o t r e b n o p r i p r a v i l i , d r o g o v i Se s t o j i j o , z m a n j k a l o pa i e s reds tev ca ž i c o . M i s l i m , d a bi b i l o t r e b a ljudem t a m p o m a g a t i . Nizko nape tos tno o m r e ž j e i n h i š n e p r i k l j u č k e delamo na L l b n i , v K r e menu i n z g o r n j i Vrbinsk l vasi. T u d i tu bo k o n č n o zasvetila elekt r i č n a l u č .

K M E T J E S A M I P R E C E J P O M A G A J O

Kmetje p o v s o d z vel ikim veseljem p o m a g a j o pri elektrifikac i j i . O d b o r i ž i v a h n o delujejo. K m e t j e p o m a g a j o pri t e ž a š k i h delih, da j e jo lesene drogove in po s v o j i h m o č e h f i n a n č n o p r i s p e v a i o. D e l n o najemajo srednjer o č n a p o s o j i l a , k i J i h posreduje o b č i n a V i d e m - K r š k o .

Nas k o l e k t i v š t e j e 120 l j u d i , od tega Je 85 t e r e n s k i h delavcev: to so m o n t e r j i , š o f e r j i , k v a l i f i c i r a n i d e l a v c i v d e l a v n i c i i n ostali pol-k v a l i f i c i r a n i d e l a v c i . I m a m o s a m o e n o d e l a v n i c o . G r a d i m o novo u p r a v n o pos lop j e n a V i d m u , v s p o d n j i h p r o s t o r i h n a m e r a v a m o u r e d i t i d e l a v n i c o . K e r n a m zmanjkuje sredstev, i š č e m o posojilo in Imamo p r i tem velike t e ž a v e .

U p r a v l j a m o 270 k m daljnovodov z nape tos t jo 20.000 voltov in 940 k i l o m e t r o v n i z k o n a p e t o s t n e g a o m r e ž j a . Z a reden d o t o k e l e k t r i č ne e n e r g i j e s k r b i 87 t r a n s f o r m a t o r s k i h postaj n a n a š e m o b m o č j u . Z e l e k t r i č n o e n e r g i j o oskrbujemo 15.200 o d j e m a l c e v .

L e t o s s m o p o t e g n i l i 16 km 20000 v o l t n i h n o v i h d a l j n o v o d o v , p r i b l i ž n o 40 k m n i z k o nape to s tnega o m r e ž j a in z g r a d i l i ali §e g r a d i m o 9 t r a n s f o r m a t o r s k i h pos ta j .

V z d r ž e v a n j e t a k o v e l i k e g a o m r e ž j a j e n a p o r n o , p o s e b n o č e u p o š t e v a m o vse t e ž a v e , k i s m o j i h že o m e n i l i . O d j e m a l c e m pa ž e l i m o p o v e d a t i , d a se t r u d i m o ln do s k r a j n o s t i n a p e n j a m o v ž e l j i , d a b l j i m d o b a v l i a l i e l e k t r i č n o e n e r g i j o k o l i k o r j e le m o g o č e k a k o v o s t n o l n b r e z m o t e n j ! «

Kolektivu podjetja »Elektro Vid^m-Krško« ž e l i m o pri t e m napornem i n odgovornem delu tudi v b o d o č e kar n a j v e č uspeh o v ' —*

Mirna peč je v konkordat-ski dobi predstavljala težko službeno mesto, zlasti v moralnem pogledu. Imela ie živahen cestni promet, k i je dal veliko zaslužka gostilnam. Ju,-retič, k i je moral skrbeti za 4 sinove, je tam zdržal komaj 2 leti, nato pa je resigniral na učiteljsko službo i n raje odšel spomladi 1860 za notarskega koncipienta v ...adovljico. P r i zadeli so ga preveliki zaostank i v plači. Tudi njegov naslednik Emanuel Tomšič se tam ni dobro znašel. B i l je dober or-ganisit in pevec, šolo pa je preveč zanemarjal. K e r je zaradi tega šolski obisk ob velikem številu šoloobveznih otrok in ob ve l ik i nejevolji s taršev nezadržno padal, se je pritožila proti njemu pri konzistoriju celo deželna vlada, da b i se napravili hi t r i ukrepi. Za to je Emanuel Tomšič leta 1868 pod r l ostavko na službo in škofijski konzistorij ga je odpustil. Za njim je prišel v Mirno peč kot učitelj organist i n cerkovnik Anton Smrekar iz Dolenjskih Toplic.

V dvonadstropnem šolskem poslopju, k i je imelo ob dograditvi le eno učilnico, so sčasoma uredili iz stanovanjskih in kletnih prostorov še t r i uč i l nico i n v rh tega še eno najeli v gasilskem domu.

V PREČNI so odprli šolo z veliko slovesnostjo 6. novembra 1858 v novem šolskem poslopju, k i je imelo eno veliko učilnico in učitel jsko stanovanje s pritiiklinami. T u ie bilo razmeroma dobro s lužbeno mesto. Učitelj je imel v uži tek zelnik in poleg denarnih pre-

Za 450 milijonov sveč Na vrhu Empire1 State Bu i l -

d'ing v New Yorku (najvišje zgradbe na svetu) je positavljen žaromet, čigar svetloba se vidi na zemlji iz daljavo 125 km, k zraka pa celo iz daljave 500 km.

jomkov na papirju tudi precejšnje prejemke v naturi (52 hlebov kruha po 3 kraicarjo eden, 22 klobas po 3 krajcarje ena, 8 mernikov pšenice po katastrsfci ceni mernik preračunan le*ma 1 goldinar in dve četr t ini krajcarja, 17 mernikov prosa, 40 mernikov aide in 20 veder vina). P r v i učitelj Peter Tavzes je prišel v Prečno iz Radeč z dekretom z dne 25. oktobra 1858. Imel je že 21 let šolske prakse v raznih krajih. V Prečni je b i l najprej provi zorni učitelj , leta 1862 pa je dobil na svoio prošnjo definitivno namestitev kot učitelj , organist i n cerkovnik. Vendar

je bi l na pritisk novomeškega kapitlja, k i je b i l patron pre-čenske šole, že septembra naslednjega leta premeščen na kočevsko šolo v Črmošnjice zaradi očitka, da je obrekoval prečenskega kaplana Pleska Franca, k i se je v nejevolji po nepotrebnem umaknil v Semič. Iz Crmošnjic je prišel v Prečno po prošnji za zamenjavo službe kot provizorni učitelj Janez Novak, k i se je dobro uveljavil.

K o je postalo staro šolsko poslopje premajhno, so 1. 1907 sezidali v Prečni drugo večje šolsko poslopje s tremi uči lnicami.

Veselje brežiških otrok V Brežice se je vrnila druga

skupina otrok, k i je taborila v Rimskih Toplicah. Tabor je organiziralo Društvo prijateljev mladine iz Brežic. V dveh izmenah po 14 dni je vsakokrat taborilo 24 otrok. Glavni delež pri organizaciji taborjenj je prevzela nase upraviteljica osnovne šole Rozika Bohinčeva, pomagali Pa so j i Barbič, Cirer in Kranjc, k i so pedagoški vodje. Taborili so otroci iz Brežic in bližnje okolice. Prostor za taborjenje — bivše teniško igrišče, je dala na voljo uprava Vojnega zdravilišča Rimske Toplice, Šotore so postavili ob gozdu v neposredni bližini ceste, v lepem prirod-nem okolju in v bližini bazena, kjer so se otroci kopali. Požrtvovalni učitelji brežiške osnovne šole so znali pionirjem pripraviti lepe počitnice.

Večkrat so pripravili pester kulturni program, posebno veselje pa so imeli z nočno stražo, saj so se pri tem primerjali z vojaki.

Pionirji so tudi vsak dan hodili na izlete v lepo okolico Rimskih Toplic in v znamenite kraje celjske kotline. Med drugim so obiskali tudi rojstno hišo pesnika Antona Aškerca v

Globokem pri Rimskih Toplicah in se s ponosom vpisali v tamkajšnjo spominsko knjigo.

Lepih počitniških dni se bodo še dolgo radi spominjali tako pionirji kot tudi njihovi vaditelji

Spremembe v novomeških šolskih

vodstvih Uresničevanje šolske reforme

prinaša tudi v Novem mestu več sprememb. Gimnazija hi učiteljišče bosta poslej v stavbi sedanje popolne gimnazije, obe novi osemletki pa v prostorih osnovne šole. Vajenska šola obrtne stroke bo dobila učilnice v prostorih nad telovadnico osnovne šole, k i jo nadzidu-jejo. Se vedno pa bo ostalo vprašanje novega šol. poslopja v mestu seveda odprto.

Na zadnji seji je ObLO Novo mesto potrdil več sprememb v šolskih vodstvih. Ker je dosedanja ravnateljica učiteljišča prof. Ema Muser podala ostavko, je bil za novega ravnatelja učiteljišča imenovan prof. M i lan Smerdu. Za vršilca dolžnosti upraviteljice I. osemletke je bila imenovana Marija Zam-Ijen, za v. d. upravitelja II. osemletke pa Rudi Piletič, k i je učil doslej v Valdoltri pri Kopru. Za upravitelja osemletke v Mirni peči je bil Imenovan Adalbert Božič, upraviteljica osemletke v Stopičah je Frančiška Novak, upravitelj osemletke v šmarjeti pa Avgust Kraševec.

Bogdan Borčič: ISTRSKI MOTIV — Obiščite umetniško razstavo v novomeški obrtni šoli!

ŽENA IN DOM £ SODOBNO GOSPODINJSTVO * ŽENA IN DOM £ SODOBNO GOSPODINJSTVO

Prehrana v starosti Ko so ljudje starejši, se že z

nekim prirodnim čutom varujejo prekomernih telesnih naporov, prav tako pa tudi preobilne in pretežke hrane. Razumljivo je, da so med ljudmi tudi izjeme, ki mislijo, da še prav tolika zmorejo kot v mladih letih. Znanstveno pa je ugotovljeno, da se s starostjo pojavljajo različne spremembe v. telesu, kar človek nekako instinktivno čuti in že sam izvaja različne zaščitne ukrepe. Te spremembe, k i se s starostjo pojavljajo, vplivajo tudi na prehrano. P r i starih l judeh se spremeni količinska zahteva po raznih hranilnih snoveh.

Prva taka sprememba aH zahteva glede hrane je v tem, da zdravniki starim ljudem ne priporočajo samo treh obrokov hrane, temveč so nujne vmesn' malice, in to dopoldne in popoldne. Samo trije obroki, k i so zato izdatnejši, preveč obreme-ne organe, k i so v starosti že tudi manj sposobni za svoje delo. Preobilica zaužite hrane jih preobremenjuje in povzroča prebavne težave.

Druga sprememba glede hrane v starosti je količinska. N« samo, da se spreminja potreba po različnih hranilnih snoveh, zmanjšuje se na splošno tudi količina. Star človek potrebuje količinsko manj hrane kot pa mlad.

Zato pa mora biti hrana še skrbneje sestavljena kot v mladih letih.

Količinske zahteve po maščobi, ogljikovih hidratih (sladkorju in škrobnatih živilih) postajajo manjše, narašča pa potreba po beljakovinah, zaščitnih snoveh (rudninskih soleh in vitaminih) in pa po tekočinah. Te spremenjene zahteve po sestavi hrane imajo različne vzroke.

Beljakovine, kf j ih s hrano užijemo, mora telo najprej v prebavnih organih razgraditi, da jih lahko docela izkoristi. Prebavni organi starejšega človeka niso več v taki meri sposobni za to presnovno razgradnjo beljakovin kot v mlajših letih. Nekaj beljakovin ostane neizkoriščenih. Da to izgubo izravna, potrebuje star človek več beljakovin. V mladih letih zadostuje 1 gram'beljakovin na 1 kilogram telesne teže dnevno, pri starem človeku pa se zviša na 1,2 grama, to je za petino, 45% beljakovin pa mora biti živalskega izvora.

Pogosto ugotavljajo zdravniki, da ima prav pomanjkanje beljakovin pri starih ljudeh za posledico malokrvnost in druge težave. Ker telo ne dobi dovolj beljakOvinastih snovi, k i so potrebne za tvorjenje krvi in fer-mentov, se tudi telesne celice ne obnavljajo nemoteno.

Vse vrste beljakovin pa za starega človeka niso enako primerne. Najbolj je priporočljiva beljakovina, k i jo vsebuje mleko in mlečni izdelki, ker je lahko prebavljiva. Z mlekom pa dobi

človek še rudninske snovi, kot sta kalcij in fosfor ter vitamine. Lahko prebavna in staremu človeku ustrezna beljakovina je tudi v ribah. Ribe naj bodo nemastnih vrst, ker je tudi potreba po maščobah pri starih ljudeh za četrtino ali petino manjša. Tudi pri ostalem mesu jc treba skrbeti, da izbiramo nemastne vrste in tudi nemastne kose.

Zmanjšano uživanje maščob v starosti priporočajo zdravniki zato, ker prebavni organi maščobo presnavljajo. Maščoba pospešuje tudi poapnenje žil, preobremenjuje srce in tudi druge organe. Staremu človeku zadostuje dnevno 3—4 dkg maščobe in to lahko prebavnih, kot sta olje in surovo maslo.

Prebavni organi starega človeka pa še vedno dobro prebav-ljajo ogljikove hidrate in j ih docela izkoriščajo. Ker pa te vrste živila (sladkorji, škrobna-ta živila) človeka tudi rede, naj jih star človek ne uživa preveč. Pr i izbiri živil te vrste se odločamo predvsem za taka, ki vsebujejo tudi zaščitne snovi, to je vitaminske in rudninske snovi (ovseni kosmiči, kaša, črn kruh itd.).

Zaradi opisanih sprememb In omejitev v hrani pa je nevarnost, da uživajo stari ljudje premalo vitaminov in rudninskih snovi. Zato moramo skrbeti, da dnevno dobivajo eno in drugo. Ce so slabih zob, potem jim nu

dimo sadje naribano ali v svežih sadnih sokovih. Zelenjavo pa pripravimo sesekljano in ne samo kuhano, temveč tudi surovo.

V začetku članka smo že ugotovili, da je staremu človeku potrebno več tekočin, ln sicer j ; h mora dob tt dnevno okrog 2 litra. To potrebo krijemo z juhami, sokovi itd. Najmanj pol litra tekočin pa bi morali pokriti z mlekom.

Razen tega, da hrano za stare ljudi pravilno sestavljamo, pa moramo skrbeti tudi za to, da jo pripravljamo na najrazno-vrstnejše načine, skrbno skuhamo in ponudimo z veliko l jubeznijo in pozornostjo.

(Iz Sodobnega gospodinjstva)

Pol stoletja nespremenjeno

.Marjan C i a z v o d i i , 2. c. razred: P O L I F E M — Obiščite razstavo

risb v novomeški gimnaziji!

Naša lesna in pohištvena industrija se modernizira, še vedno pa zaostaja za tovrstno industrijo naprednejš ih držav. Na raznih razstavah, velesej-mih in sejmih lahko vidimo okusno in moderno pohištvo, toda v prodaji ga ni ali pa ga je zelo težko dobiti.

P r i »Lesnim« in »Lesu« v Ljubljani imajo kar lepo za

logo dnevnih sob, tudi modernih, spalnice pa ni dobiti druge kot take, k i so jo imeli že naši starši ali celo dedje. K a mor prideš, v vseh stanovanjih so enake omare in postelje, zlasti pa nočne omarice; soba od sobe se dostikrat razlikuje le po lesu in zavesah, pa še tu največkrat naletimo na orehovo korenino. To je sicer lep

in drag les, vendar je za spalnice po mnenju strokovnjakov za notranjo opremo primernejši jesen ali javor, ki je svetal in naredi sobo bolj domačo in prijazno. Po novem tudi zakonski postelji ne stojita več druga poleg druge, temveč je vmes vsaj nekaj prostora. Običajni tip nizkih nočnih omaric so zamenjale lične omarice, v katere res lahko nekaj spravimo. Za knjige je primerna polica nad vzglavjem, kot jo

' vidite na naši s l ik i . Lesna Industrija bi morala

upoštevati tudi, da gradimo danes majhna stanovanja, v katerih je najmanj prostora namenjenega za spalnice. Čemu torej prodajajo le spalnice z mizami, stoli ali celo fotelji, in ogromnimi psihami? Ce kupuješ narejeno pohištvo, moraš seveda vzeti vso, čeravno veš. da tega ne boš potreboval.

Mis l im, da bi se dosti kupcev odločilo za moderno spalnico, če bi jo bilo dobiti. P r i proizvajalcih in trgovcih moramo doseči, da bo na trgu dovolj sodobnih spalnic, ki so nedvomno lepšo, prijaznejše in bolj p rak t ične od tistih, ki j ih uporabljamo že pol stoletja.

POSKUSITE! J A J C A S P A R A D I Ž N I K I

I N P A P R I K O T r i o č i š č e n e p a p r i k e z re -

ž e m o nq t a n k e r ezanec p r a v t a k o t u d i d v a pa ra d i ž n i k a i n p o l č e b u l e . Čeb u l o z a r u m e n i m o n a d o b r i ž l i c i m a s t i a l i o l j a , dodam o n a j p r e j p a p r i k o , Jo pre-p r e p r a ž i m o , na to p a d o d a mo š e p a r a d i ž n i k i n p r a ž i m o , d a se v o d a p o s u š i i n i z s t o p i mas t . T e d a j j e d sol i m o , z l i j e m o n a n j o 2 do 3 r a z ž v r k l j a n a i n oso l j ena j a j c a l n j i h p u s t i m o , da z a k r k n e j o .

G O L A 2 I Z S T R O C J E G A F I 2 0 L A

1 k g s t r o č j e g a f i ž o l a , 1 k g k r o m p i r j a , 6 d k g m a s t i (zaseke) aH 3 d k g m a s t i i n 3 d k g suhe s l a n i n e , 2 č e b u l i , 4 p a r a d i ž n i k e , ž l i č k a s l a n e p a p r i k e , s o l .

N a m a s t i a l i s l a n i n i z a r u m e n i m o s e s e k l j a n o č e b u l o , d o d a m o posebej v s l a n i v o d i n a p o l k u h a n f i žo l l n n a k o c k e / r e z a n k r o m p i r i n s o l i m o . Z a l i j e m o s f i ž o i o v k o i n k u h a m o , d a j e k r o m p i r m e h a k . T e da j p r i m e š a m o z m e č k a n p a r a d i ž n i k i n s l a d k o p a p r i k o i n še m a l o p o k u h a m o . A k o d o d a m o Jed i p a r a d i ž n i k s k r o m p i r j e m v r e d os tane k r o m p i r z a r a d i k i s l i ne t r d .

H g o l a ž u d a m o na m i z o k r o m p i r a l i p o l e n t o t e r zeleno solato.

DROBNI NASVETI % Prara zmleta kava ohrani

svojo aromo, če jo pomešamo s stolčenim sladkorjem.

# Jedilni k/s shranjujmo v temnih steklenicah, ker svetloba razkrajajoče vpliva nanj.

£ Komarje preženemo iz stanovanja, če vsak dan za-žgemo na žerjavici nekoliko zdrobljene kafre. Okna in vrata naj bodo po tem vsaj^ eno uro zaprta.

# Kruh sc nam poleti dalj rasa drži, če dodamo testu eno ali dve žlici kisa.

Q Petrolej gori svetleje, ft« mu pr imešamo za noževo konico I O I L

& Testll pri cvrenju vsr to manj masti, če testu pridette-mo nekoliko ruma ali žganja.

http://Elekt.ro

Ste 8 2 (438> t D O L B N J S & l & l S T • Stran 5

Tokrat maio več o gasilcih To in ono iz občinske gasilske zveze občine Novo mesto

R E Z U L T A T I O C E N J E V A N J A . Naša gasilska društva P»ijo vsako leto ocenjevanje, da se ugotovi napredek v delu to strokovnem usposabljanju. To

ocenjevanje zajema splošno a i z r u v a č k r o m p i r j a » L a n z « , v p r e ž n o k o s i l n i c o »Lamz«, 3 p r e v o z n e sadne š k r o p i l n i c e , m o t o r n o k o l o » S a k s 98«

K o m i s i j a za r ^ z p . š d e l o v n i h mest p r i G o s t i n s k i z b o r n i c i za okra j N o v o mesto

r a z p i s u j e d e l o v n o mes to a d m i n i s t r a t o r -ke(- ja) , vod je p i sa rne . P o g o j i : s r edn ja s t r o k o v n a Iz

o b r a z b a z v e č l e t n o p r a k s o v a d m i n i s t r a c i j i i n znan je s t ro j ep i s j a . P l a č a po z a k o n u o j a v n i h u s l u ž b e n c i h . P r o š n j e z o p i s o m dosedan jega de la l n d o k a z i l a o s t rok o v n i I zob razb i p o š l j i t e do 20 avgus t a 1358 n a v e d e n i k o m i s i j i .

R A Z P I S K o m l s j j a za razp is s l u ž b e n i h

mest p r i O k r a j n e m z a v o d u za socialno z a v a r o v a n j e v N o v e m mestu

r a z p i s u j e n a s l e d n j a s l u ž b e n a m e s t a ;

2 mesti s s r edn jo e k o n o m s k o Solo,

2 mes t i s popolno s r e d n j e š o l s k o i z o b r a z b o a l i njej enako šo l sko i z o b r a z b o ,

mesto s 5-letno prakso v knj i g o v o d s t v u in f i n a n č n i stroki,

mesto b l a g a j n i k a z najmanj 2-letno p r a k s o ,

mes to i/, u p r a v n e s t r o k e . Z a ž e l ena je p r a k s a v s o c i a l n o -z d r a v s t v e n i s t r o k i ,

mes to f i nan6nega r e v i z o r j a . P o n u d b e s k r a t k i m ž i v l j e n j e

p i s o m ter n a v e d b o dosedanjega s l u ž b o v a n j a je pos la t i O k r a j n e m u z a v o d u za s o c i a l n o z a v a r o v a nje v N o v e m m e s t u do 15. sept e m b r a 1558. P l a č a po u r e d b i , pol o ž a j n a p l a č a po o d l o k u .

N a s t o p s l u ž b e 1. s e p t e m b r a 1953 a l i p o d o g o v o r u kasne je n a O Z S Z v N o v e m m e s t u , p o d r u ž n i c i v B r e ž i c a h ln Č r n o m l j u

R A Z P I S K m e t i j s k a z a d r u g a Ž u ž e m b e r k

razpisuje š t i p e n d i j e za nas ledn je š o l e ;

mes to n a p o l j e d e l s k o ž i v i n o r e j s k i šo l i G r m ,

mes to n a sad ja r sko ž i v i n o r e j s k i šol i S e v n i c a ,

mesto n a d v o l e t n i s t r o j n i šol i Maribor.

P o g o j : p r o s i l c i m o r a j o biti voj a š č i n e p r o s t i . P o n u d b e posi j ite na g o r n j i n a s lov do 25. avgus ta .

R A Z P I S S p l o š n a b o l n i š n i c a N o v o mesto

s p r e j m e za delo v l i k v i d a t u r i 2 h o n o r a r n a u s l u ž b e n c a . In te resen t i naj se zg l a s i jo o sebno na u p r a v i b o l n i š n i c e N o v o mesto Os ta lo po d o g o v o r u .

Obvestilo Ker se Širijo z l o n a m e r n e govo

rice, da z a d r u g a v b o d o č e ne bo o d k u p o v a l a seme o z i m n e g a l a n u , o b v e š č a m o vse p r i d e l o v a l c e , da bo K m e t i j s k a z a d r u g a v Ž u ž e m b e r k u v b o d o č e o d k u p o v a l a vse k o l i č i n e tega semena , zato sejte tega s e m e n a č r m v e č . P o m o ž n o s t i b o m o še letos o s k r b e l i p r i d e l o v a l c e z v l s o k o r o d n i m o l j n i m sem e n o m .

K M E T I J S K A Z A D R U G A 2 U Z E M B E R K .

Z A H V A L A Ob n e n a d n i s m r t i m o j e g a o č e t a

A L B E R T A L A H A se z a h v a l j u j e m v s e m s o r o d n i k o m , k i so p o č a s t i l i n j egov s p o m i n z

i z r a z i s o ž a l j a , posebno pa s t r o j e v o d j e m i n k u r j a č e m J Z za nag r o b n i govor , cve t j e m darovane v e n c e .

Ž a l u j o č a v d o v a z o t r o k i l n ostalo so rods tvo .

O b ž e n e .

Z A H V A L A

p r e r a n i i z g u b i nase dobr« m a m e , s ta re m a m e i n sestre

E L I Z A B E T E G O L O B I C se i s k r e n o z a h v a l j u j e m o v s e m , k i so z n a m i s o č u s t v o v a l i , j o sprem i l i na n j e n i z a d n j i p o t i i n j i d a r o v a l ; cve t je . Posebno - z a h v a l o s m o d o l ž n i p r i m a r i . i u O t o n u B a j -c u . d r . K o s c u ter s t r e ž n e m u osebj u n o v