sledi in d zivali2007 - · pdf filemedved telesna masa 120 do 400 kg. ple≠na vi∏ina 90...

sledi in d_zivali2007 12.12.2007 9:27 Uhr

Dragi prijatelji narave!

Knji∫ica, ki je pred vami, je namenjena vsem obiskovalcem in ljubiteljem narave, ∏eposebno pa vsem mladim, ko spoznavajo naravo in njene prebivalce. Presene≠eni boste,koliko vam lahko povedo ∫ivalski "napisi" na blatnih gozdnih poteh, v snegu ali obkalu∫ah.

Prepoznavanje sledov (stopinj) in drugih znakov prisotnosti divjih ∫ivali je znanje, ki gaima v obdobju vse hitrej∏ega razvoja in odtujevanja naravi ∫al vse manj ljudi. Radi bivam pribli∫ali to tiho, a "zgovorno" govorico divjih ∫ivali.

Lovci s poznavanjem stopinj, sledov in drugih znakov prisotnosti divjadi prepoznavamo,katera vrsta ∫ivali je ∏la pred nami, koliko ∫ivali je bilo v tropu, v≠asih pa sku∏amooceniti tudi njihovo starost, velikost in celo te∫o (maso). Ne zato, da bi jo la∫e lovili, pa≠pa da bi odgovorneje ocenili ∏tevil≠nost posameznih vrst, da bi pravilneje upravljali spopulacijami divjih ∫ivali in divjad ≠im bolje poznali. Zato, ker jo imamo radi, ≠eprav jotudi lovimo!

Lovska zveza Slovenije, ki zdru∫uje domala 22.000 slovenskih lovcev, Vam to knji∫icopodarja z ∫eljo, da bi jo s pridom uporabljali med svojimi obiski v naravi.

Obenem pa Vas prosimo, da ste do narave in njenih prebivalcev obzirni in spo∏tljivi terda jih s svojim obna∏anjem sku∏ate ≠im manj vznemirjati v njihovem naravnem, vendar≠edalje bolj okrnjenem in vznemirjenem ∫ivljenjskem okolju.

Lovski zdravo!

Va∏a Lovska zveza Slovenije


SrnjadTelesna masa

25 do 30 kg.

Ple≠na vi∏ina65 do 75 cm.

Obdobje razmno∫evanjaSredina julija / sredina avgusta.

Obdobje poleganjamaj / junij.

πtevilo mladi≠ev1 do 3.

Ωivljenjski prostorGozd, travniki in polja, pogosto tudi v neposredni bli∫ini ≠loveka.

VedenjeNajpogosteje jih vidimo v ve≠ernih injutranjih urah (pozimi tudi v zimskihtropi≠ih).

PosebnostiPre∫vekovalec; najpogosteje se ogla∏a z zna≠ilnim "baav, baav".

Foto

: M. C

erar

, Dia

na

Sled

Stopalo

Iztrebek Stopinja

4 cm4 cm


JelenjadTelesna masa

Mo∏ki spol 150 do 250 kg,∫enski spol 100 do 150 kg.


Obdobje razmno∫evanjaZa≠etek septembra / za≠etek oktobra.

Obdobje poleganjaMaj / junij.

πtevilo mladi≠ev1, le izjemoma 2.

Ωivljenjski prostorVe≠je gozdne povr∏ine in polja.

VedenjeNajpogosteje aktivna v mraku in pono≠i, ∫ivi ve≠inoma v tropih.

PosebnostiPre∫vekovalec; uspe∏no se prilagaja na≠lovekovo prisotnost v svojem okolju.

Foto

: M. C

erar

, Dia

na

Sled

Stopalo

Iztrebek Stopinja

8 cm


MuflonTelesna masa

30 do 60 kg.


Obdobje razmno∫evanjaOktober / december.

Obdobje poleganjaKonec marca / za≠etek maja.

πtevilo mladi≠ev1, redko 2.

Ωivljenjski prostorV Sloveniji ∫ivi v nekaj kolonijah, ve≠inoma vgozdnem prostoru sredogorja.

VedenjeΩivi v skupinah (tropih) in je v mirnihpredelih aktiven podnevi.

PosebnostiPre∫vekovalec, rogar; samcem rastejo rogovivse ∫ivljenje in jim ne odpadejo. Njihovaprvotna domovina je Srednja Azija, Sardinijain Korzika.

Foto

: J. P

ape∫

. Dia

na

Sled

Stopalo

Iztrebek Stopinja

5 cm5 cm


GamsTelesna masa

30 do 55 kg.

Ple≠na vi∏inado 85 cm.

Obdobje razmno∫evanjaZa≠etek novembra / sredina decembra.


πtevilo mladi≠ev1, izjemoma 2.

Ωivljenjski prostorSredogorje in visokogorje, posamezneizolirane skupine tudi v ni∫jih predelih.

VedenjeDnevna ∫ival; ∫ivi v tropih, odrasli kozli so samotarji.

PosebnostiPre∫vekovalec; oba spola imataroglje, ki rastejo vse ∫ivljenje.

Foto

: M. R

ou∏≠

ek, D

iana

Sled

Stopalo

Iztrebek Stopinja

5 cm


Divji pra∏i≠Telesna masa

70 do 250 kg.


Obdobje razmno∫evanjaZa≠etek novembra / konec decembra.

Obdobje poleganjaMarec / maj.


Ωivljenjski prostorGozd, travniki in polja, pogosto tudi vneposredni bli∫ini ≠loveka.

VedenjeNo≠na ∫ival; ∫ivi v tropih, odrasli merjasci so samotarji.

PosebnostiVsejed; v kmetijstvu lahko povzro≠avelike ∏kode, zlasti na koruzi, ∫itu in gozdu ter zaradi ritja travnikov.

Foto

: C. π

trum

belj

Sled

Stopalo

Iztrebek Stopinja

6 cm6 cm


VolkTelesna masa

40 do 55 kg.


Obdobje razmno∫evanjaKonec januarja / konec februarja.

Obdobje poleganjaApril / sredina maja.


Ωivljenjski prostorVe≠ji strnjeni jelovo-bukovi gozdovi nakra∏kem svetu.

VedenjeΩivi v dru∫inskih tropih, njihov teritorijobsega ve≠ 10.000 ha. Samci so samotarji.

PosebnostiZa razliko od pravljice o Rde≠i kapici je volkpla∏na ∫ival, ki se ≠loveka zelo boji.

Foto

: M. P

oga≠

nik,

Dia

na

Sled

Stopalo

Iztrebek Stopinja

8 cm8 cm


MedvedTelesna masa

120 do 400 kg.


Obdobje razmno∫evanjaSredina junija / za≠etek avgusta.

Obdobje poleganjaKonec decembra / za≠etek februarja.


Ωivljenjski prostorPredvsem ve≠ji strnjeni jelovo-bukovi gozdovi na kra∏kem svetu.

VedenjeSamotar, zimo predremlje.

PosebnostiVeliko barvnih razli≠ic rjave barve ko∫uha.

Foto

: S. L

avri≠

, Dia

na

Zadnje desno stopalo medveda

Iztrebek


Odtis zadnje leve ∏ape

Sled

Stopinje prednjega in zadnjega stopala

30 cm30 cmOdtis sprednje desne ∏apeOdtis sprednje desne ∏ape


RisTelesna masa

25 do 35 kg.


Obdobje razmno∫evanjaMarec / april.



Ωivljenjski prostorVe≠ji strnjeni gozdovi, predvsem na kra∏ki podlagi.

VedenjeSamotar, plen lovi prete∫no s ≠akanjem(pre∫anjem).

PosebnostiΩivljenjski prostor odraslega risa obsega tudi do nekaj 10.000 ha.

Foto

: M. M

aste

rl, D

iana

Sled

Stopalo

Iztrebek Stopinja

7 cm7 cm


Divja ma≠kaTelesna masa

5 do 12 kg.

Ple≠na vi∏ina30 do 40 cm

Obdobje razmno∫evanjaFebruar / marec.

Obdobje poleganjaApril / maj.


Ωivljenjski prostorVe≠ji strnjeni gozdovi, zlasti na toplih legah. V Sloveniji je pogostej∏a ju∫neje od Save.

VedenjeSamotar, prete∫ni del prehranepredstavljajo mali glodavci in pti≠i.

PosebnostiZnana je tudi kot spretna plenilka rib.

Foto

: L. S

kvar

≠a, D

iana

Sled

Stopalo

Iztrebek Stopinja

4 cm4 cm


Lisica Telesna masa

6 do 12 kg.


Obdobje razmno∫evanjaKonec decembra / konec februarja.

Obdobje poleganjaMarec / april.


Ωivljenjski prostorGozdovi, polja, parki, ponekod celo v ve≠jih mestih.

VedenjeZelo prilagodljiva in previdna vrsta, aktivna v mraku inpono≠i. Podnevi ve≠inoma po≠iva v rovu - lisi≠ini.

PosebnostiPrena∏a nekatere, za ≠loveka nevarnebolezni, zlasti steklino. Prehranjuje se pestro, z mesom, sadjem in najrazli≠nej∏imi odpadki.

Foto

: J. P

ojbi

≠

Sledovi

Stopalo

Iztrebek Stopinja

5 cm5 cm


JazbecTelesna masa

10 do 20 (25) kg.


Obdobje razmno∫evanjaOd marca / avgusta.

Obdobje poleganjaFebruar / marec.


Ωivljenjski prostorGozdovi z vmesnimi kmetijskimipovr∏inami, travniki in sadovnjaki.

VedenjeAktiven predvsem v mraku in pono≠i,zimo predremlje.

PosebnostiΩivi v rovih – jazbini, je vsejed.

Foto

: M. C

erar

, Dia

na

Sled

Stopalo

Iztrebek Stopinja

4,5 cm4,5 cm


VidraTelesna masa

6 do 11 kg.

Telesna dol∫ina z repom65 do 90 cm

Obdobje razmno∫evanjaFebruar / junij.

Obdobje poleganjaApril / junij.


Ωivljenjski prostorNeonesna∫ene teko≠e in mirne vode.

VedenjeGlavni vir hrane so vodne ∫ivali (prete∫no ribe, raki, ∏koljke, dvo∫ivke…).

PosebnostiVidra je simbol ogro∫enosti evropskega ∫ivalstva zaradi ≠lovekovega onesna∫evanja voda, povzro≠anja nemira in regulacij vodotokov.

Foto

: M. H

önig

sfel

d

Sled

Stopalo

Iztrebek Stopinja

6,5 cm


Kuna belicaTelesna masa

1,5 do 2,5 kg.

Telesna dol∫ina z repom65 do 80 cm.

Obdobje razmno∫evanjaJunij / avgust.

Obdobje poleganjaApril / maj.


Ωivljenjski prostorGozdni robovi, tudi neposredna bli∫ina≠lovekovih bivali∏≠; tudi v ve≠jih mestih(mestni parki).

VedenjeAktivna, pono≠i izredno prilagodljiva. Jemesojeda vrsta, ki pa ima zelo rada tudisadje in druge rastlinske plodove.

PosebnostiZlasti v naseljih in mestih jo poznajo, darada brez vzroka grize avtomobilskeelektri≠ne napeljave. Sorodna vrsta je kunazlatica, ki pa ∫ivi v bolj strnjenih gozdovih.Od kune belice jo razlikujemo po ∏tevilnihzna≠ilnostih (lisa zlato rumene barve,spodnja stran ta≠k je odlakana, je nekolikola∫ja in dalj∏a - bolj prilagojena za plezanje,bolj mesojeda).

Foto

: L. S

kvar

≠a, D

iana

Sled

Stopalo

Iztrebek

Stopinja

3,5 cm


Poljski zajecTelesna masa

3,5 do 6 kg.

Telesna dol∫ina50 do 70 cm.

Obdobje razmno∫evanjaJanuar / avgust (3 - 4 legla).

Obdobje poleganjaMarec / september.

πtevilo mladi≠ev1 do 4 (3- do 4-krat na leto).

Ωivljenjski prostorpolja, gozdovi.

VedenjeSamotar, teritorialen, v nevarnosti se pritaji in pritisne k tlom.

PosebnostiMladi≠i se skotijo odlakani, tedaj ∫e vidijoin so v za≠etku brez vonja.Podobna vrsta je planinski zajec, ki ∫ivi v obmo≠ju zgornje gozdne meje. Poleti je rjavo-siv, pozimi pa bel.

Foto

: L. S

kvar

≠a, D

iana

Sled

Iztrebek Stopinja

5 cm5 cm


VevericaTelesna masa

0,5 do 1 kg.


Obdobje razmno∫evanjaDvakrat na leto.

Obdobje poleganjaApril / julij.

πtevilo mladi≠ev3 do 7 (2 legli).

Ωivljenjski prostorGozdovi, gozdni robovi in parki.

VedenjeSamotarka, zimo le predremlje.

PosebnostiManj∏i dele∫ v prehrani so tudimanj∏e ∫ivali in pti≠ja zalega.Aktivna je celo leto, v hudi poletnivro≠ini miruje.

Foto

: E. M

linar

i≠

Sled

Iztrebek Stopinja

5,5 cm


Je∫Telesna masa

0,5 do 1,2 kg.


Obdobje razmno∫evanjaMaj / julij.

Obdobje poleganjaJunij / avgust.


Ωivljenjski prostorPredvsem gozdni rob, parki, vrtovi.

VedenjeAktiven v mraku in pono≠i, v nevarnosti se zvije v kepo.

PosebnostiZimsko spanje, je ∫u∫kojed.

Foto

: M. C

erar

, Dia

na

Sled

Iztrebek Stopinja

3 cm3 cm


jelenjadmuflongamssrnjad divji pra∏i≠

srnjad divji pra∏i≠ jelenjad

ris

lisica pes volk

PRIMERJAVA STOPAL PARKLARJEV

PRIMERJAVA STOPINJ PARKLARJEV

(odtisi krempljev niso vidni)

RAZLIKOVANJE STOPINJ ZVERI


NAREDITE SI LASTNE ODLITKE STOPINJ ΩIVALI!

Potrebujete: nekaj razli≠no velikih plasti≠nih ali kovinskih okvirov z robom na dnu, mavec,vodo (lahko obarvano), posodo za pripravo mav≠ne mase, milo, vazelin ali silikon, ≠opi≠, star no∫,∫ico.

Postopek:

1. Primeren odtis stopinje obkro∫imo z nekaj ve≠jim okvirom.

2. V odtis po≠asi zlijemo zme∏ano mav≠no maso, tako da sega masa pribli∫no 1 cm nad povr∏inotal. V povr∏ino nalite mase namestimo nekaj manj∏ih ∫ic ali suhih pal≠k.

3. Po pribli∫no 15 - 30 min, ko se mav≠na masa strdi, po≠asi previdno dvignemo odlitek. Ta nampredstavlja negativ odtisa. Le-tega lahko nekoliko o≠istimo s ≠opi≠em ali celo pod teko≠ovodo.

4. Negativ odtisa nama∫emo po celotni povr∏ini z vazelinom ali silikonom, Pri tem si pomagamos ≠opi≠em, tako da prema∫emo resni≠no vso povr∏ino in vse kote. Tako pripravljen negativnamestimo ponovno v okvir in ga prelijemo z mav≠no maso. Podobno kot prej naj mav≠namasa sega pribli∫no 1 cm nad odtis, v zgornji del mase pa kri∫no namestimo ustrezne del≠ke∫ice.

5. Naslednji dan odstranimo okvir in z no∫em previdno lo≠mo oba odtisa. ≠e ∫elimo, da je odtisbolj naravne barve, pri pripravi mav≠ne mase v vodo dodamo nekaj rjave barve.

6. Na zadnjo stran odlitka napi∏emo podatke o ≠asu in kraju odtisa stopinje, vrsti in na≠inugibanja ∫ivali po katerem je nastala stopinja (hoja, tek, beg…).

Pri izbiri odtisa na terenu pazimo, da odtis ni preglobok in premo≠an. V tem primeru so robovipreve≠ izraziti in se pri lo≠evanju pozitiva od negativa radi polomijo. Najprimernej∏i so odtisi nane preve≠ mokrih ilovnatih tleh. Podlaga, ki vsebuje preve≠ delcev (kamnitih ali pe∏≠enih) niprimerna.


1 2

3 4

5 6


PARKLJAR

KUNA

Odtis zadnje blazinice

Odtis srednje blazinice

Odtis prstne blazinice

3

2 4

2 5

3 4

1

2

3 4

5

Shematska predstavitev lege prstov na okostjuprednje noge pri predstavniku zveri (volku),parkljarjev (jelenu ali divjemu pra∏i≠u)in kopitarju (konju) .

VOLK JELEN KONJ

Razkre≠enost na konicah parkljev

Dol∫inastopinje(jelena)

∏irina stopinje

PES

Dol∫inastopinje

∏irina stopinje Je∫evi stopinji

Odtis prve noge

Odtis zadnje noge


KAKO NAJ IZGLEDA NATAN∞NA SKICA ZA DOLO∞EVANJE STOPINJ IN SLEDOV DIVJADI


Spo∏tovani ljubitelji narave!

Vsi, ki so nam narava in njeni prebivalci pri srcu, med na∏imi obiski v naravi spo∏tujmodolo≠ena pravila obna∏anja:

– ostanimo na poteh in po nepotrebnem ne vznemirjajmo divjih ∫ivali v njihovem ∫ivl-jenjskem okolju,

– svoje ∏tirino∫ne prijatelje imejmo na vrvici,

– ne dotikajmo se mladi≠ev divjih ∫ivali, saj so star∏i najverjetneje v bli∫ini,

– ne vznemirjajmo divjadi s hrupom, vpitjem, vo∫njo …

– ne pu∏≠ajmo odpadkov v naravi,

– zavedajmo se, da uporaba ognja in kajenje v gozdnem prostoru nista dovoljena,

– izogibajmo se "mirnih con", zimovali∏≠ in okolice krmi∏≠ za divjad, zlasti ∏e pozimi,saj jo v nasprotnem primeru po nepotrebnem vznemirjamo v ≠asu, ki je za pre∫ivetjenajte∫ji!

Hvala za upo∏tevanje na∏ih nasvetov in ∫elj!

Va∏a Lovska zveza Slovenije


Stopinje in sledovi divjadiΩepna knji∫ica

Izdala Lovska zveza Slovenije (Komisija za izobra∫evanje in stike z javnostmi)

zanju: Bogdan Mahne

Naklada: 7.000 izvodovUredila: mag. Janko Mehle in Boris Leskovic

Fotografije divjih ∫ivali so povzete iz letnikov revije LovecIlustriral, grafi≠no obdelal in oblikoval: Igor Pi≠ulin

Lektotirala: Marjetka πivic

Prelom: Miha Ωitnik

Tisk: Tiskarna UPRINT d.o.o., Limbu∏ka c. 49, 2341 Limbu∏Ljubljana 2007


01

23

45

67

89

1011

1213

1415

cm


sledi in d zivali2007 - · pdf filemedved telesna masa 120 do 400 kg. ple≠na vi∏ina 90...

Documents