skupno poroČilo o delu drŽavnih toŽilstev · 2017. 1. 22. · skupno poročilo o delu državnih...

S K U P N O P O R O Č I L O O D E L U D R Ž A V N I H T O Ž I L S T E V

2 0 1 1

VRHOVNO DRŽAVNO TOŽILSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE

Trg OF 13, 1000 Ljubljana

Letno poročilo je objavljeno na spletnih straneh http:// www.dt-rs.si

Kazalo

1 PREDGOVOR .......................................................................................................................................................... 5

2 ORGANIGRAM DRŽAVNIH TOŽILSTEV IN KRAJEVNA PRISTOJNOST OKROŽNIH DRŽAVNIH

TOŽILSTEV ..................................................................................................................................................................... 7

3 PRIPRAVA LETNIH POROČIL DRŽAVNIH TOŽILSTEV ............................................................................. 8

3.1 PRIPRAVA POROČILA ........................................................................................................................................... 8 3.2 OBLIKOVANJE POROČILA ..................................................................................................................................... 8 3.3 STATISTIČNI PODATKI .......................................................................................................................................... 8

4 PODLAGE ZA DELO DRŽAVNIH TOŽILSTEV ............................................................................................. 10

4.1 USTAVNE IN ZAKONSKE PODLAGE ..................................................................................................................... 10 4.2 KADROVSKE PODLAGE ...................................................................................................................................... 11 4.3 FINANČNE IN MATERIALNO-TEHNIČNE PODLAGE ............................................................................................... 13

5 KAZENSKE OVADBE .......................................................................................................................................... 15

5.1 UVODNA POJASNILA .......................................................................................................................................... 15 5.2 OVADENI STORILCI KAZNIVIH DEJANJ ................................................................................................................ 15 5.3 REŠEVANJE OVADB ............................................................................................................................................ 16 5.4 STANJE NEREŠENIH OVADB ................................................................................................................................ 18 5.5 DOPOLNJEVANJE OVADB ................................................................................................................................... 18 5.6 NAČIN REŠEVANJA OVADB................................................................................................................................. 19 5.7 RAZLOGI ZA ZAVRŽENJE OVADB ........................................................................................................................ 20

6 KAZENSKI PREGON ........................................................................................................................................... 22

6.1 UVODNA POJASNILA .......................................................................................................................................... 22 6.2 ODSTOP OD PREGONA (DELEŽ OPUSTITVE PREGONA) ......................................................................................... 22 6.3 OBTOŽNI AKTI (DELEŽ OBTOŽEVANJA) .............................................................................................................. 23 6.4 SODBE (USPEH OBTOŽEVANJA) .......................................................................................................................... 24 6.5 IZREČENE SANKCIJE (DELEŽ KAZNOVANJA) ....................................................................................................... 25 6.6 PREGLED POSAMEZNIH PROCESNIH AKTIVNOSTI ................................................................................................ 26

7 ALTERNATIVNE OBLIKE KAZENSKEGA PREGONA ................................................................................ 29

7.1 OBSEG IN USPEŠNOST ALTERNATIVNEGA REAGIRANJA NA KAZNIVA DEJANJA ................................................... 29 7.2 ODLOŽENI KAZENSKI PREGON ........................................................................................................................... 30

7.2.1 Uspešnost postopka odloženega pregona ................................................................................................. 30 7.2.2 Naloge v postopku pogojno odloženega pregona ..................................................................................... 31

7.3 PORAVNAVANJE ................................................................................................................................................ 33 7.4 KAZNOVALNI NALOG ......................................................................................................................................... 35

8 PREGLED POSTOPKOV PO POSAMEZNIH SKLOPIH KAZNIVIH DEJANJ .......................................... 37

8.1 UVODNO POJASNILO .......................................................................................................................................... 37 8.2 UMORI IN POSKUSI UMOROV .............................................................................................................................. 37 8.3 ROPI IN POSKUSI ROPOV ..................................................................................................................................... 38 8.4 IZSILJEVANJA IN POSKUSI IZSILJEVANJ ............................................................................................................... 38 8.5 KAZNIVA DEJANJA NA ŠKODO OTROK ................................................................................................................ 39 8.6 OTROŠKA INTERNETNA PORNOGRAFIJA ............................................................................................................. 40 8.7 KAZNIVA DEJANJA, POVEZANA Z MAMILI .......................................................................................................... 41 8.8 PRANJE DENARJA ............................................................................................................................................... 44 8.9 KORUPCIJSKA KAZNIVA DEJANJA ...................................................................................................................... 45 8.10 ZATAJITVE DAVČNIH IN DRUGIH FINANČNIH OBVEZNOSTI ................................................................................. 47 8.11 ZLORABE V JAVNEM IN ZASEBNEM SEKTORJU .................................................................................................... 48 8.12 ZLORABE URADNEGA POLOŽAJA ALI URADNIH PRAVIC ...................................................................................... 49 8.13 ZLORABA POLOŽAJA ALI PRAVIC ....................................................................................................................... 51 8.14 PONEVERBA ....................................................................................................................................................... 54 8.15 KAZNIVA DEJANJA NA ŠKODO UPNIKOV IN POTROŠNIKOV ................................................................................. 55 8.16 POSLOVNA GOLJUFIJA ........................................................................................................................................ 56 8.17 DRUGA KAZNIVA DEJANJA NA ŠKODO UPNIKOV IN POTROŠNIKOV ..................................................................... 58 8.18 KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEČNOST IN MEDNARODNO PRAVO ..................................................................... 59 8.19 KAZNIVA DEJANJA ZOPER OKOLJE, PROSTOR IN NARAVNE DOBRINE .................................................................. 60

8.20 TRGOVINA Z LJUDMI .......................................................................................................................................... 63 8.21 PREPOVEDANO PREHAJANJE MEJE ALI OZEMLJA DRŽAVE................................................................................... 64 8.22 NEDOVOLJENA PROIZVODNJA IN PROMET OROŽJA IN EKSPLOZIVOV .................................................................. 65 8.23 MLADOLETNIŠKO PRESTOPNIŠTVO .................................................................................................................... 66

9 SPECIALIZIRANO DRŽAVNO TOŽILSTVO RS ............................................................................................ 68

9.1 ODDELEK ZA PREISKOVANJE IN PREGON URADNIH OSEB S POSEBNIMI POOBLASTILI (POSEBNI ODDELEK) ......... 69

10 PRITOŽBENI POSTOPKI ................................................................................................................................ 74

11 VRHOVNO DRŽAVNO TOŽILSTVO RS ...................................................................................................... 77

11.1 UVODNA POJASNILA .......................................................................................................................................... 77 11.2 IZREDNA PRAVNA SREDSTVA NA KAZENSKEM PODROČJU .................................................................................. 77

11.2.1 Uvodna pojasnila ...................................................................................................................................... 77 11.2.2 Izredna pravna sredstva ............................................................................................................................ 78

11.3 CIVILNE IN UPRAVNE DRŽAVNOTOŽILSKE PRISTOJNOSTI ................................................................................... 80 11.3.1 Uvodna pojasnila ...................................................................................................................................... 80 11.3.2 Pripad in reševanje zadev ......................................................................................................................... 82 11.3.3 Prikaz vsebinskih usmeritev pri vlaganju zahtev za varstvo zakonitosti ................................................... 83

11.4 DRŽAVNOTOŽILSKI NADZOR IN USMERJANJE ..................................................................................................... 84 11.4.1 Uvodna pojasnila ...................................................................................................................................... 84 11.4.2 Splošni nadzorstveni pregledi ................................................................................................................... 84 11.4.3 Delni nadzorstveni pregledi ...................................................................................................................... 86 11.4.4 Posamezni nadzorstveni pregledi.............................................................................................................. 86 11.4.5 Disciplinski postopki ................................................................................................................................. 88

11.5 MEDNARODNE DEJAVNOSTI ............................................................................................................................... 88 11.5.1 Eurojust ..................................................................................................................................................... 88 11.5.2 Mednarodno strokovno sodelovanje in izobraževanje .............................................................................. 90

11.6 STROKOVNA POMOČ IN IZOBRAŽEVANJE DRŽAVNIH TOŽILCEV .......................................................................... 91 11.6.1 Izobraževalne naloge ................................................................................................................................ 91

11.7 INFORMATIZACIJA DRŽAVNEGA TOŽILSTVA ....................................................................................................... 92 11.7.1 Podpora pri delu državnih tožilstev v letu 2011 ....................................................................................... 94 11.7.2 Sodelovanje z drugimi pravosodnimi in državnimi organi ....................................................................... 94 11.7.3 Sodelovanje v mednarodnih projektih ....................................................................................................... 95 11.7.4 Načrti za prihodnost ................................................................................................................................. 95 11.7.5 Spletne strani državnega tožilstva ............................................................................................................. 95

11.8 SODELOVANJE Z DRŽAVNIMI ORGANI ................................................................................................................ 96 11.8.1 Sodelovanje z Ministrstvom za pravosodje RS .......................................................................................... 96 11.8.2 Sodelovanje s policijo ............................................................................................................................... 97 11.8.3 Sodelovanje z drugimi organi ................................................................................................................... 99

12 OCENA DELOVANJA DRŽAVNEGA TOŽILSTVA ................................................................................. 100

13 PRILOGE .......................................................................................................................................................... 101

1 Predgovor

Na podlagi 150. člena in drugega odst. 241. člena Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) je Vrhovno državno

tožilstvo RS pripravilo skupno poročilo o delu slovenskih državnih tožilstev v letu 2011. Poročilo temelji na

podatkih in poročilih, ki so jih za svoje področje dela in za svoja območja pripravila okrožna državna

tožilstva, Specializirano državno tožilstvo RS in njegov Posebni oddelek, vsi oddelki Vrhovnega državnega

tožilstva RS ter slovensko predstavništvo v Eurojustu. Pri tem je treba upoštevati, da so državna tožilstva v

Republiki Sloveniji v letu 2011 veliko večino leta delovala po prejšnjem Zakonu o državnem tožilstvu (ZDT),

medtem ko je bil novi zakon sprejet v juliju 2011. leta, uporabljati pa se je začel v novembru 2011. leta.

V preteklem letu se je priliv novih kazenskih ovadb zoper znane storilce kaznivih dejanj zmanjšal za 4,6%.

Zmanjšanje se nanaša tako na ovadbe zoper znane polnoletne storilce in na ovadbe glede mladoletnikov,

kakor tudi na ovadbe zoper neznane storilce, le število ovadb zoper pravne osebe se je povečalo. Po vrsti let

precejšnje rasti pripada gre za prvo zmanjšanje po letu 2007: po izkušnjah vemo, da so takšna nihanja

običajna in na njihovi podlagi ne gre delati daljnosežnih zaključkov.

Državna tožilstva so v letu 2011 rešila 71% ovadb, ki so jih prejela zoper polnoletne storilce, 79% ovadb

proti mladoletnikom in 55% ovadb zoper pravne osebe: rezultati neznatno odstopajo od tistih iz leta poprej.

V letu 2011 se je pri znanih storilcih nadaljeval trend rahlega povečevanja deleža zavrženih ovadb (z 42 na

43%), medtem ko ostaja delež nespremenjen pri mladoletnikih in pri pravnih osebah. Razlogi za zavrženje

ovadbe so med seboj zelo različni. Po eni strani ugotavljamo, da ostaja pri polnoletnih storilcih precej

stabilen delež zavrženj po uspešno izvedenem odloženem pregonu in poravnavanju ter zaradi majhnega

pomena dejanja. Razmeroma visok delež zavrženih ovadb iz drugih razlogov skriva različne vzroke.

Najpogostejši razlog za zavrženje ovadbe je ugotovitev, da dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec

preganja po uradni dolžnosti, ali da ni utemeljenega suma, da bi ovadeni storil kaznivo dejanje: slednji

razlog lahko kaže na težave pri zbiranju informacij ter dokazov o kaznivem dejanju in storilcu v

predkazenskem postopku. Procesne ovire, zlasti umiki predlogov, za katere se oškodovanci dokaj pogosto

odločijo v nadaljevanju postopka pa povzročijo, da se zdi delo organov represivne verige, ki je bilo vloženo v

postopek do trenutka umika, brez pravega učinka.

S postopkoma odloženega pregona in poravnavanja so državni tožilci iz kazenskega pregona izločili zadeve,

za katere so ocenili, da je mogoče tudi drugačno - alternativno reagiranje na storjeno kaznivo dejanje. Na ta

način so reševali ovadbe zoper 12,5% oseb, kar je za spoznanje več kot v letu poprej, rezultati pa so bili v

skupnem enaki kot v letu 2010, torej razmeroma dobri. S tem so dosegli, da se je zmanjšala obremenitev

sodišč, v manjši meri pa tudi tožilstev samih.

Če se državni tožilec odloči, da sproži kazenski pregon, ima glede na procesne predpise na razpolago različne

možnosti, upoštevaje vrsto zadeve in stanje stvari v konkretnem primeru. V letu 2011 so se tožilci odločili za

zahtevo za preiskavo zoper 14% ovadenih storilcev (praktično enako kot leto poprej, ko jih je bilo 13%),

medtem ko je bil neposreden obtožni akt vložen zoper 31% ovadenih oseb. Po opravljeni preiskavi so bile

vložene obtožnice zoper 65% oseb glede katerih je bila uvedena preiskava, kar je povsem enako kot leto

poprej. Pri mladoletnikih in pri pravnih osebah ti podatki nihajo nekoliko bolj, ker sta statistični populaciji

manjši. Ti podatki kažejo, da je odločanje državnih tožilcev, bolj kot se v kazenskem postopku premikamo

naprej, zelo stabilno.

Uspeh obtoževanja se je v preteklem letu rahlo povečal, saj je porasel z 79 na 80% obtoženih polnoletnih

oseb, medtem ko se struktura izrečenih sankcij v primerjavi z letom poprej ni spremenila. Ne glede na to na

podlagi teh podatkov ocenjujemo, da delež pogojnih obsodb (77%) najverjetneje ni optimalen, medtem ko

je delež izrečenih denarnih kazni (vsega 5%) prenizek.

Svoje delo je kljub kronični kadrovski stiski in vedno novim nalogam, pri čemer velja posebej omeniti zlasti

priprave na izvajanje nove zakonodaje (materialne, procesne in organizacijske) v celoti in uspešno opravilo

tudi Vrhovno državno tožilstvo RS z vsemi svojimi oddelki.

Državna tožilstva v Republiki Sloveniji so leto 2011 končala brez večjih zaostankov. V večini so bile zadeve

rešene v predvidenih rokih. Vse to in pa zgoraj na kratko opisani doseženi rezultati pomenijo dober uspeh,

če upoštevamo skoraj kronično kadrovsko podhranjenost večine tožilstev v državi. Število državnotožilskih

funkcionarjev, ki so bili imenovani na funkcijo in ki so funkcijo aktivno opravljali, se je v preteklem letu

zmanjšalo in doseglo najnižjo raven po letu 2008. Glede na to je razumljivo, da se je povečala njihova

obremenitev z zadevami, o katerih so morali odločiti, ki je bila lani največja v vseh letih po 2008.

Prof. dr. Zvonko Fišer

generalni državni tožilec RS

2 Organigram državnih tožilstev in krajevna pristojnost okrožnih državnih tožilstev

NNOOVVAA GGOORRIICCAA

KKRRAANNJJ

LLJJUUBBLLJJAANNAA

CCEELLJJEE

MMAARRIIBBOORR

MMUURRSSKKAA

SSOOBBOOTTAA

SSLLOOVVEENNJJ

GGRRAADDEECC PPTTUUJJ

KKRRŠŠKKOO

NNOOVVOO MMEESSTTOO

KKOOPPEERR

8

3 Priprava letnih poročil državnih tožilstev

3.1 Priprava poročila

Skupno poročilo o delu državnih tožilstev v Republiki Sloveniji v letu 2011 je pripravljeno na podlagi

poročil posameznih okrožnih državnih tožilstev, Specializiranega državnega tožilstva Republike

Slovenije (v nadaljevanju: SDT RS) oziroma bivše Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega

kriminala (v nadaljevanju: Skupina) in Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi

pooblastili (v nadaljevanju: Posebni oddelek) oziroma bivšega Specializiranega oddelka za odkrivanje,

preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki jih storijo policisti in druge uradne osebe s pooblastili

policije v predkazenskem postopku (v nadaljevanju: Specializirani oddelek) ter poročil oddelkov in

notranjih organizacijskih enot Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije (v nadaljevanju: VDT

RS).

Poročila posameznih okrožnih državnih tožilstev vključujejo poročila in podatke za zunanje oddelke teh

tožilstev.

3.2 Oblikovanje poročila

Poročila državnih tožilstev so bila predhodno usklajena tako, da so podatki enotno obdelani za vsa

državna tožilstva v Republiki Sloveniji in skupno predstavljeni po posameznih fazah postopka in

vsebinskih sklopih.

Natančnejši podatki o delu posameznih tožilstev so na razpolago v uradu VDT RS oziroma v uradih

posameznih državnih tožilstev in jih ta lahko posredujejo na posebno zahtevo v skladu z zakonom.

3.3 Statistični podatki

Pomembnejši statistični podatki so predstavljeni v vsebinskem delu poročila. Zaradi primerjav, boljše

preglednosti in lažjega razumevanja so na ustreznih mestih v poročilu prikazani tudi v preglednih

grafičnih oblikah.

Celovito so statistični podatki prikazani v priloženih preglednicah (tabelah) v zadnjem delu poročila.

Preglednice so sestavni del letnega poročila.

V prejšnjih letnih poročilih smo zapisali, da popolna primerljivost statističnih podatkov (predvsem o

številu prenesenih ovadb) s podatki v poročilu za preteklo leto ni možna. Tudi zato je posebnega

pomena nadgradnja programov za zbiranje in obdelovanje statističnih podatkov. Ti za leto 2011

omogočajo natančnejšo in pravilnejšo statistiko o delu državnih tožilcev, saj odpravljajo glavna

odstopanja, do katerih je prihajalo v prejšnjih letih. Terjajo pravilnejše vnašanje podatkov kar hkrati

dela računalniške programe uporabnikom prijaznejše. Vendar pa cilj, da bo statistika državnega

tožilstva natančen, celovit in povsem verodostojen prikaz dela in rezultatov v določenem obdobju,

vendarle še ni dosežen. Podane so ovire tehnične narave, saj obstoječe zastarele programske opreme

ni mogoče nadgraditi, da bi v celoti služila potrebam današnjega časa. Zato tožilstvo veliko pričakuje

9

od državnega projekta E-pravosodje, ki naj bi prinesel dolgoročno rešitev sedanjih težav na področju

informatizacije državnega tožilstva.

Vsi statistični podatki za okrožna državna tožilstva, SDT RS in Posebni oddelek se vodijo po ovadenih,

obtoženih oziroma obsojenih osebah. Tako so tudi povzeti in prikazani v tem poročilu. Obdelani so

praviloma ločeno za polnoletne storilce (z označbo številke tabele in črko p), mladoletnike (z označbo

številke tabele in črko m) ter za pravne osebe (z označbo številke tabele in črkama po).

Ob primerjanju državnotožilskih statističnih podatkov s policijskimi je treba upoštevati, da slednji

običajno upoštevajo število naznanjenih ali odkritih kaznivih dejanj in ne oseb. Po drugi strani sodna

statistika praviloma poroča o številu zadev, ki združujejo tudi več obdolžencev in dejanj, zato se njeni

številčni podatki lahko pomembno razlikujejo od državnotožilskih.

10

4 Podlage za delo državnih tožilstev

4.1 Ustavne in zakonske podlage

Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju:

URS,) v 135. členu določa, da državni tožilec vlaga in zastopa kazenske obtožbe in ima druge z

zakonom določene pristojnost. Ureditev in pristojnosti državnih tožilstev določa zakon.

V letu 2011 je dosedanji zakon, ki je urejal organizacijo državnega tožilstva in njegovo vodenje, torej

Zakon o državnem tožilstvu (Uradni list RS št. 63/94 s spremembami in dopolnitvami – v nadaljevanju

ZDT), nadomestil nov Zakon o državnem tožilstvu (Uradni list RS št. 58/11 – v nadaljevanju: ZDT-1),

ki je stopil v veljavo 6.8.2011, uporabljati pa se je začel 6. 11. 2011. Nov zakon je uvedel številne

novosti, med drugim je bila spremenjena organizacija in pristojnost Skupine ki je postala novo,

dvanajsto Specializirano državno tožilstvo RS, spremenjena je bila sestava in pristojnost

Državnotožilskega sveta, zakon pa uvaja tudi institut politike pregona, ki bo med ostalim določala

prioritete in kaznovalno politiko. Državna tožilstva opredeljuje kot samostojne državne organe, ki so

del pravosodja. Organizacijska shema VDT RS in okrožnih državnih tožilstev z območji pristojnosti je

razvidna iz priloženega organigrama državnega tožilstva.

Na državnih tožilstvih opravljajo svojo funkcijo državne tožilke in državni tožilci (v nadaljevanju:

državni tožilci) z izvajanjem pregona storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj, za katere je

tako določeno z zakonom, ter z opravljanjem drugih nalog v skladu z zakonom.

ZDT-1 natančneje ureja splošne pristojnosti in pooblastila državnih tožilcev, pogoje in postopek za

njihovo imenovanje, napredovanje, premestitve, dodelitve na delo v drug državni organ ter za

prenehanje funkcije in razrešitev državnega tožilca. Določa dolžnosti in pravice državnega tožilca ter

nezdružljivost funkcije. Ureja tudi obveščanje, poročanje, navodila in državnotožilski upravni ter

strokovni nadzor.

V obravnavanem obdobju je poslovanje državnih tožilstev na podzakonski ravni urejal Državnotožilski

red (Uradni list RS, št. 109/04 s spremembami in dopolnitvami), ki je bil sprejet še na podlagi ZDT.

12. 12. 2011 je bil izdan nov Državnotožilski red (Uradni list RS, št. 7/11 z dne 31. 1. 2012 - v

nadaljevanju: DTR), ki pa se v obravnavanem obdobju ni uporabljal in se začne uporabljati 1. 3. 2012.

Skladno z določbami ZDT-1 je DTR izdal minister za pravosodje, generalni državni tožilec pa je (ob

Državnotožilskemu svetu) v postopku sprejemanja sodeloval z mnenjem. Poleg DTR, je sprememba

zakonodaje terjala tudi spremembe drugih podzakonskih aktov, vendar so bili ti akti sprejeti oziroma

spremenjeni tik pred koncem leta in tako niso pomembneje vplivali na poslovanje državnih tožilstev v

obravnavanem obdobju.

Pri opravljanju svoje funkcije in reševanju zadev, ki so jim dodeljene v delo, delujejo državni tožilci v

kazenskih zadevah na podlagi določb (od 1. 11. 2008 veljavnega) Kazenskega zakonika (Uradni list RS

št. 55/2008 in 39/2009 - v nadaljevanju: KZ-1), Kazenskega zakonika (Uradni list RS št. 63/94 s

spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju: KZ), Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva

dejanja (Uradni list RS št. 59/99 s spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju: ZOPOKD), Zakona

o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 s spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju:

11

ZKP) in Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (Uradni list RS

št. 102/2007 - v nadaljevanju: ZSKZDČEU).

Sodelovanje s policijo poleg ZKP temelji tudi na Uredbi o sodelovanju državnega tožilstva, policije in

drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter

delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin (Uradni list RS, št. 83/2010).

V letu 2011 je VDT RS v zvezi z aktivnostmi različnih državnih organov na področju oblikovanja nove

zakonodaje, sprememb zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov podajalo predloge, mnenja,

ocene in pripombe ter tako sodelovalo pri njihovem nastanku. Te aktivnosti so se nanašale na različne

zakone in podzakonske akte, zlasti pa na sprejemanje ZDT-1 ter na spreminjanje in dopolnjevanje

ZKP-K in KZ-1B ter sprejem Zakona o premoženju nezakonitega izvora (Uradni lisr RS, št. 91/2012 – v

nadaljevanju: ZOPNI).

4.2 Kadrovske podlage

Število mest državnotožilskih funkcionarjev sta v času, na katerega se nanaša to letno poročilo, urejala

dva akta. Odredba o številu mest državnih tožilcev in pomočnikov državnega tožilca (Uradni list RS, št.

46/2006 s spremembami in dopolnitvami) se je uporabljala do 6. 11. 2011 in je določala skupno 265

mest državnotožilskih funkcionarjev (217 državnih tožilcev in 48 pomočnikov državnih tožilcev) na

državnih tožilstvih v Sloveniji, od tega datuma naprej pa se uporablja nova Odredba o številu mest

državnih tožilcev (Uradni list RS, št. 76/2011 z dne 30. 9. 2011), ki določa skupno 262 mest

državnotožilskih funkcionarjev (18 vrhovnih, 40 višjih, 160 okrožnih in 44 okrajnih državnih tožilcev).

Na dan 31. 12. 2011 je funkcijo državnega tožilca v Sloveniji opravljalo 189 državnotožilskih

funkcionarjev. Takšna zasedenost državnotožilskih mest pomeni, da sta konec leta tožilsko funkcijo

opravljala dva tožilca manj kot v letu 2010, istočasno pa pomeni, da je bilo od vseh z novo Odredbo

določenih mest državnotožilskih funkcionarjev, zasedenih 72%. V kadrovskem načrtu za leto 2011 je

bilo predvidenih 30 mest več kot je bilo dejansko zasedenih na dan 31. 12. 2011.

Število državnotožilskih funkcionarjev se v času od leta 2005 giblje okrog povprečnega števila 191

oseb na funkciji, vendar pa se je obremenitev posameznih funkcionarjev v tem obdobju stalno

povečevala, v letih 2010 in 2011 pa je ponekod že dosegla skrajne meje možnega obvladovanja dela.

Obremenjenost se povečuje iz več razlogov: zaradi rasti pripada zadev, večjega števila razpravljajočih

kazenskih sodnikov, večjega števila razpisanih obravnav in tudi večanja števila zahtevnejših primerov.

Na obremenjenost aktivnih državnih tožilcev vpliva tudi to, da nekateri državnotožilski funkcionarji

funkcije dejansko ne opravljajo, bodisi zaradi daljših bolniških odsotnosti, bodisi dopustov za nego in

varstvo otrok, nekateri pa funkcijo iz različnih vzrokov opravljajo s skrajšanim delovnim časom.

Razkorak med možnostmi, ki jih za zasedbo mest državnotožilskih funkcionarjev predvidevata

uvodoma navedena odredba in kadrovski načrt ter dejansko zasedenostjo tožilskih mest, bo v

prihodnje, poleg organizacijskih prijemov, ki jih prinaša nova zakonodaja, ena izmed možnosti za

zmanjšanje obremenitev aktivnih državnih tožilcev, kar bo gotovo prispevalo k boljši učinkovitosti dela.

Kot smo ugotavljali že več let, se je zaradi povečanja števila sodnikov na podlagi projekta Lukenda,

porušilo razmerje med številom državnih tožilcev in kazenskih sodnikov. Tudi v letu 2011 je število

12

državnih tožilcev dosegalo le približno 80 % števila kazenskih sodnikov, čeprav bi moralo biti razmerje

zaradi obsega in narave dela v korist števila državnih tožilcev. Trend večanja števila obravnavnih dni v

tednu se je tudi v letu 2011 nadaljeval. Kljub priporočilom in veljavnim standardom, da naj bi državni

tožilec imel največ dva obravnavna dneva tedensko, so bili po nekaterih okrožnih državnih tožilstvih (v

Celju, Ljubljani in Krškem) tožilci celo na štirih obravnavnih dnevih tedensko. Takšna obremenjenost z

obravnavami ogroža kvalitetno pripravo in delo na zadevah ter povsem onemogoča izvajanje

smernice, da naj državni tožilec na sodišču zastopa zadevo, ki mu je dodeljena v reševanje.

Tabela 1: Trend naraščanja obremenitve imenovanih in aktivnih državnotožilskih funkcionarjev

Imenovani državnotožilski

funkcionarji – letno povprečje

Aktivni državnotožilski

funkcionarji – letno povprečje

Obravnavane zadeve (Kt+Ktm)

2008 155,49 114,99 43558

2009 151,84 112,99 47603

2010 154,55 115,8 52642

2011 150,21 111,20 51884

Tabela 2: Trend naraščanja obremenitve imenovanih in aktivnih državnotožilskih funkcionarjev

Obremenitev na imenovanega

državnotožilskega funkcionarja Obremenitev na aktivnega

državnotožilskega funkcionarja

2008 280,14 378,8

2009 313,5 421,3

2010 340,6 454,6

2011 345,40 466,57

Graf 1: Trend naraščanja obremenitve imenovanih in aktivnih državnotožilskih funkcionarjev

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

500

2008 2009 2010 2011

Obremenitev na

imenovanega

državnotožilskega

funkcionarja

Obremenitev na aktivnega

državnotožilskega

funkcionarja

Imenovani državnotožilski

funkcionarji – letno

povprečje

Tudi v letu 2011 se je kot zelo dobra pokazala praksa izbiranja državnotožilskih pripravnikov na

javnem natečaju in njihovo poznejše zaposlovanje na državnih tožilstvih na mestu strokovnih

sodelavcev. S takšnim pristopom se je že v preteklih letih zagotovilo, da se za večino razpisanih mest

državnotožilskih funkcionarjev dejansko dobi primerne kandidate. Okrajni državni tožilci iz vrst

nekdanjih strokovnih sodelavcev so sposobni takoj samostojno opravljati delo državnega tožilca in

tako rekoč ne potrebujejo uvajalnega obdobja ter hitro razbremenijo okrožne državne tožilce z

vključitvijo v dežurno službo in udeležbo na obravnavah.

13

Tabela 3: Seznam načrtovanih in zasedenih mest po tožilstvih in delovnem področju na dan 31. 12. 2011

Državna tožilstva

Državni tožilci Uradniki Drugo osebje Pripravniki

načrt zasedba načrt zasedba načrt zasedba načrt zasedba

VDT RS 22 20 18 16 16 15 0 0

SDT RS* 13 10 15 14 3 3 0 0

DTS** 1 1 2 0 0 0 0 0

ODT CE 24 20 13 11 8 8 4 2

ODT KK 8 8 3 2 8 8 2 1

ODT KP 14 12 5 5 9 9 2 1

ODT KR 10 10 3 3 9 9 1 1

ODT LJ 54 42 31 29 26 26 9 9

ODT MB 27 24 17 16 9 9 3 3

ODT MS 10 10 8 6 6 6 2 2

ODT NG 9 7 4 4 4 4 2 2

ODT NM 10 10 3 3 7 7 3 1

ODT PT 9 9 6 6 3 3 3 3

ODT SG 8 6 5 4 5 5 1 1

Skupaj 219 189 133 119 113 112 32 26

* Podatki pri SDT RS zajemajo tudi načrtovana in zasedena mesta v Posebnem oddelku, vključno s policisti

** Državnotožilski svet

Graf 2: Razmerje med državnimi tožilci in javnimi uslužbenci

0%

20%

40%

60%

80%

100%

VD

T R

S

SD

T R

S

OD

T C

E

OD

T K

K

OD

T K

P

OD

T K

R

OD

T L

J

OD

T M

B

OD

T M

S

OD

T N

G

OD

T N

M

OD

T P

T

OD

T S

G

tožilsko osebje

tožilci

Število uradnikov in pripravnikov je v letu 2011 nekoliko zaostajalo za načrtovanimi zaposlitvami,

število drugega osebja pa je sledilo kadrovskemu načrtu.

4.3 Finančne in materialno-tehnične podlage

V letu 2011 je celoten proračun državnih tožilstev znašal 18.739.116,51 evrov. Pretežni del proračuna

državnega tožilstva – 87,91 % vse porabe – so enako kot v preteklih letih obsegala sredstva za plače

v višini 16.473.109,92 evrov, medtem ko so sredstva za materialne stroške, alternativno reševanje

sporov in male investicije skupaj znašala 12,09 odstotkov vse porabe oziroma 2.266.006,69 evrov.

14

Večina državnih tožilstev deluje v ustreznih prostorih, v letu 2011 se je v nove prostore selilo Okrožno

državno tožilstvo (v nadeljevanju: ODT) v Novem mestu. Še vedno pa se nekaj tožilstev srečuje s

pomanjkanjem prostorov za arhiviranje in opreme za te prostore (težave so največje na ODT v

Mariboru). Zaradi rednega vzdrževanja v preteklih letih so prostori in oprema državnih tožilstev še

vedno v ustreznem stanju, bo pa v prihodnje potrebno izvesti nekaj manjših investicij, povezanih z

obnovo prostorov ter poskrbeti za zamenjavo dotrajanih osnovnih sredstev. Nekatera državna tožilstva

imajo težave s starostjo službenih vozil in stroški za njihovo vzdrževanje, saj so ti zaradi starosti vozil

visoki, v nekaterih primerih celo višji od vrednosti vozila. Pri finančnem poslovanju pa se v zadnjem

času kot vse pomembnejša postavka pri državnih tožilstvih pojavljajo stroški za zagotavljanje

prevodov listin, ki so uporabljene kot dokaz v sodnih postopkih.

15

5 Kazenske ovadbe

5.1 Uvodna pojasnila

Gibanja pripada in reševanja zadev za pretekla leta so pregledno prikazana v začetnih statističnih

tabelah, primerjalno in za daljše časovno obdobje. Za leto 2011 so podatki predstavljeni celovito in

opremljeni s kratkimi pojasnili, predvsem v razmerju do podatkov za prejšnje leto in v medsebojni

povezavi posameznih statističnih prerezov.

Ko primerjamo statistične podatke za leto 2011 in statistične podatke o delu državnih tožilstev za

pretekla leta (v tožilskih poročilih za prejšnja leta), je treba upoštevati, da je bila leta 2005 v celoti

prenovljena statistična obdelava podatkov. Uvedeni način omogoča pridobitev večjega števila

podatkov o reševanju ovadb in načinih ter izidu odločanja v nadaljnjih fazah postopka. S tem je

zagotovljeno celovito statistično primerjanje dela posameznih državnih tožilstev in pridobljene so

enotne podlage za oceno dela tožilstva kot celote.

5.2 Ovadeni storilci kaznivih dejanj

Leta 2011 je bilo državnim tožilstvom skupaj ovadenih 37541 znanih storilcev kaznivih dejanj. V tem

številu je zajetih 33775 (89,97 %) ovadenih polnoletnih oseb, 2428 (6,47 %) ovadenih mladoletnikov

in 1338 (3,56 %) ovadenih pravnih oseb.

Tabela 4: Ovadeni znani storilci kaznivih dejanj v letih 2007-2011

Leto Polnoletne

osebe Mladoletniki Pravne osebe

Skupaj ovadenih

znanih storilcev

Indeks na

prejšnje leto

Indeks na izhodiščno leto 2007

2011 33775 2428 1338 37541 95 111

2010 35478 2619 1246 39343 106 116

2009 33646 2671 892 37209 110 110

2008 30686 2573 595 33854 100 100

2007 30846 2630 443 33885 * *

Skupaj 164431 12921 4514 181832

V primerjavi z letom 2010 se je skupno število ovadenih znanih oseb zmanjšalo za 1802 osebi oziroma

za 4,6 %. V letu 2011 se je tako trend povečevanja števila ovadenih znanih storilcev kaznivih dejanj iz

prejšnjih dveh letih ustavil, še vedno pa je število za 0,9 % višje kot v letu 2009 in za 10,9 % višje kot

v letu 2008.

Zmanjšanje skupnega števila ovadenih oseb je rezultat manjšega števila ovadenih polnoletnih oseb (za

4,8 % manj) in ovadenih mladoletnikov (za 7,3 % manj), medtem ko se je število ovadenih pravnih

oseb povečalo za 7,4 %.

V primerjavi s predhodnim letom se je leta 2011 zmanjšalo število prejetih ovadb zoper neznane

storilce, in sicer za 1860 oziroma za 3,3 %. Povečalo pa se je število ovadenih znanih storilcev brez

naknadno odkritih storilcev, in sicer za 2272 oziroma za 6,5 %. Naknadno je bilo odkritih 2146

16

storilcev, kar pomeni zmanjšanje za 138 oziroma za 6 %, tako da je, kot je že navedeno, skupno

število ovadenih znanih oseb 39343.

Tabela 5: Ovadeni znani in neznani storilci kaznivih dejanj v letih 2007-2011

Leto

Ovadeni neznani storilci

Ovadeni znani

storilci

Naknadno odkriti storilci

Skupaj odkriti storilci

Odstotek ovadenih

znanih storilcev

Odstotek ovadenih znanih in

naknadno odkritih storilcev

2011 56984 35619 1922 37541 38 40

2010 54292 37197 2146 39343 40 42

2009 56152 34925 2284 37209 37 40

2008 52230 31796 2058 33854 37 39

2007 58137 31998 1887 33885 35 37

Skupaj 277795 171535 10297 181832 37 40

Zbirni podatki kažejo, da se je število ovadenih neznanih storilcev glede na leto 2010 povečalo,

zmanjšalo pa se je skupno število odkritih storilcev. Tako delež ovadenih znanih storilcev brez

naknadno odkritih storilcev, kot tudi delež vseh odkritih storilcev, skupaj z naknadno odkritimi storilci,

sta se glede na skupno število ovadenih storilcev zmanjšala v primerjavi z letom 2010, je pa delež še

vedno na isti oziroma višji ravni kot v letih pred tem.

Graf 3: Razmerje med ovadenimi znanimi in neznanimi storilci kaznivih dejanj v letih 2007-2011

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

70000

2007 2008 2009 2010 2011

Ovadeni neznani storilci

Ovadeni znani storilci

5.3 Reševanje ovadb

Skupna delovna obremenitev državnih tožilcev z novimi zadevami je bila leta 2011 manjša kot v letu

2010, a višja kot v letih pred tem. Glede na leto 2010 se je povečal pripad kazenskih ovadb zoper

neznane storilce. Glede na naraščanje števila narokov za glavne obravnave v letih 2008 in 2009, ko se

je v letu 2008 v primerjavi z letom pred tem število narokov povečalo za 12,6 %, v letu 2009 pa za

2,2 %, se je naraščanje števila narokov v letu 2011 umirilo. Število narokov je bilo v letu 2011 za 5,9

% manjše kot v letu 2010, a še vedno je bilo število narokov previsoko glede na število državnih

tožilcev. Nadaljuje se namreč trend zmanjševanja števila državnotožilskih funkcionarjev. Že ob koncu

leta 2010 se je število zasedenih mest državnih tožilcev v primerjavi z letom pred tem zmanjšalo s 170

na 165 ali za 2,9 %. V letu 2011 so na podlagi ZDT-1 dotedanji pomočniki okrožnega državnega

17

Polnoletne osebe

29%

71%

Rešene ovadbe Nerešene ovadbe

Pravne osebe

55%

45%


tožilca postali okrajni državni tožilci. Tako se je sicer število državnih tožilcev povečalo, saj je bilo ob

koncu leta 2011 zasedenih 189 državnotožilskih mest, vendar pa se je skupno število državnotožilskih

funkcionarjev zmanjšalo za dve mesti (ob koncu leta 2010 je bilo skupno 191 zasedenih mest državnih

tožilcev in pomočnikov). Čeprav se je število ovadb zoper znane storilce kaznivih dejanj zmanjšalo v

primerjavi z letom 2010, je ob upoštevanju zmanjšanja števila državnotožilskih funkcionarjev, celotna

obremenitev tožilskih funkcionarjev ostala še vedno visoka.

Državna tožilstva so v opisani zasedbi državnih tožilcev, pomočnikov državnih tožilcev, ki so z novim

Zakonom o državnem tožilstvu postali okrajni državni tožilci, državnotožilskih uradnikov, drugega

osebja in pripravnikov ob vseh drugih delovnih obveznostih težko obvladovala pripad novih zadev.

Kljub temu je državnim tožilcem uspelo naraščanje števila nerešenih ovadb obdržati na ravni,

primerljivi s prejšnjimi leti, saj je bilo ob koncu leta 2011 nerešenih 13619 ovadb, kar je 3,7 % več kot

ob koncu leta 2010.

Skupaj s prenesenimi nerešenimi zadevami so državni tožilci leta 2011 obravnavali 47508 znanih

polnoletnih storilcev (leta 2010 so obravnavali 48024 polnoletnih storilcev) in 3139 znanih

mladoletnikov (leta 2010 so obravnavali 3283 mladoletnikov). Nadaljuje se trend povečevanja

obravnavanja pravnih oseb. Državni tožilci so skupaj s prenesenimi nerešenimi zadevami v letu 2011

obravnavali 2298 pravnih oseb (leta 2010 so obravnavali 1941 pravnih oseb, v letu 2009 pa 1364

pravnih oseb).

Graf 4: Razmerje med rešenimi in nerešenimi ovadbami zoper polnoletne osebe, proti mladoletnikom

in zoper pravne osebe

Leta 2011 je bil, v primerjavi z letom 2010, delež rešenih ovadb zoper polnoletne storilce nekoliko nižji

(71 %, v letu 2010 73%), delež rešenih ovadb zoper mladoletnike je ostal enak (79 %), delež rešenih

ovadb zoper pravne osebe pa je se je povečal za 1 odstotno točko (s 54 % na 55 %), v primerjavi z

letom 2009 pa za 4 odstotne točke (z 51 % na 55 %).

Za oceno uspešnosti in storilnosti tožilstva je poleg podatkov o rešenih ovadbah treba upoštevati tudi

podatke o tožilskem delu za nadaljevanje pregona po prvi tožilski odločitvi. Gre za vložitev obtožbe po

opravljeni preiskavi (tabele 24), za vlaganje drugih obtožnih aktov (tabele 25), za vložene pritožbe

zoper sodne odločbe (tabele 15–18), poleg tega pa tudi za vse (spremljajoče) procesne aktivnosti

(tabela 7) in vse oblike alternativnega pregona (tabele 8–14 ter 28-31).

Mladoletniki

79%

21%


18

5.4 Stanje nerešenih ovadb

Državna tožilstva spremljajo razloge, zaradi katerih ovadbe v posameznih zadevah niso rešene. Iz

statističnih podatkov izhaja, da je bilo 31. 12. 2011 pri državnih tožilcih 53 % vseh nerešenih ovadb

zoper polnoletne storilce (v preteklem obdobju 51 %) in 57 % (v letu 2010 63%) vseh nerešenih

ovadb proti mladoletnikom in 51 % (lani 56 %) vseh nerešenih ovadb zoper pravne osebe. Praviloma

gre pri tem za ovadbe, prejete ob koncu leta (v decembru je tudi drugače povečan pripad zadev) in za

tiste, ki zahtevajo daljšo preučitev. Delno pa so vzroki za to v že omenjenih okoliščinah (velik priliv

zadev, ki ga je moralo reševati manjše število državnih tožilcev). Kljub temu je večina ovadb rešena v

predpisanem roku 90 dni od prejema zadeve.

Graf 5: Stanje nerešenih ovadb zoper polnoletne osebe, proti mladoletnikom in zoper pravne osebe na

31. 12. 20011

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

Pravne osebe

Mladoletniki

Polnoletne osebe

Pri sodišču

Pri policiji

Pri drugih organih

Pri državnem tožilcu

Število nerešenih ovadb pri sodišču, policiji, drugih organih in državnih tožilcih na posameznih

okrožnih državnih tožilstvih, v SDT RS in Posebnemu oddelku je natančneje razvidno iz tabel 20p, 20m

in 20po.

5.5 Dopolnjevanje ovadb

Za uspešno delo državnih tožilcev je zelo pomembna kakovost vloženih kazenskih ovadb, ki mora

omogočati hitro in pravilno odločitev o vsebini in načinu pregona domnevnih storilcev kaznivih dejanj.

Zato je pomemben tudi podatek o številu primerov, v katerih je bilo potrebno vložene ovadbe

dopolniti.

Iz zbranih statističnih podatkov je razvidno, da je bilo treba lani 12 % vloženih ovadb zoper polnoletne

storilce dopolniti z dodatnim delom policije oziroma drugih organov, ker tožilec na podlagi zbranega

gradiva ni mogel sprejeti končne odločitve. Ta odstotek je manjši kot v letu 2010, ko je bilo treba

dopolniti 14 % vloženih ovadb zoper polnoletne storilce. Manjše je tudi število primerov (v letu 2011

je bilo teh primerov 7 %, v letu 2010 pa 8%), pri katerih so bila predlagana posamezna preiskovalna

dejanja pri pristojnem sodišču, predvsem zaradi izvedbe ali zavarovanja dokaza v ustrezni procesni

obliki. Skupni delež takih zadev, je leta 2011 za polnoletne storilce znašal 20 %, leto pred tem pa 22

%.

19

Graf 6: Delež ovadb, za katere so državni tožilci zahtevali dopolnitev ali preiskovalna dejanja

80%

20%

Brez dopolnitve

Z dopolnitvijo

Nadaljuje se trend izboljšanja dela organov odkrivanja pri mladoletnikih. Pri mladoletnikih se je delež

potrebnih dopolnitev v lanskem letu v primerjavi z letom 2010 zmanjšal iz 10 % na 9 %. Pri pravnih

osebah se je delež dopolnitev ovadb zvišal z 19 % leta 2010 na 20 % leta 2011. Natančnejši podatki

so razvidni iz tabel 21p, 21m in 21po.

5.6 Način reševanja ovadb

Odločitev tožilca o vloženi kazenski ovadbi je lahko pokazatelj kvalitete zbranih dokazov v kazenski

ovadbi, delno pa odraža tudi politiko pregona, ki jo uveljavlja državno tožilstvo. Politika pregona se v

tem delu odraža zlasti z zavrženjem ovadb z uporabo instituta nesorazmernosti med majhnim

pomenom kaznivega dejanja in posledicami ter z uporabo odloženega pregona in poravnavanja kot

oblik alternativnega reševanja kazenskih zadev.

V letu 2011 se v primerjavi s prejšnjim obdobjem nadaljuje trend naraščanja deleža zavrženih ovadb.

V letu 2011 je bilo skupaj zavrženih 44% vseh kazenskih ovadb. Zoper polnoletne osebe je bilo

zavrženih 43 % ovadb (v letu 2010 42 %, v letu 2009 pa 37 %), glede mladoletnikov je delež

zavrženih ovadb ostal enak kot v zadnjih dveh letih, in sicer 45 %, prav tako je ostal enak delež

zavrženih ovadb zoper pravne osebe (58 %). Višji delež zavrženj pri pravnih osebah je tudi posledica

dejstva, da med postopkom velikokrat pravna oseba že preneha obstajati oziroma gre v stečaj. Pri

oceni teh podatkov je treba upoštevati tudi razloge za zavrženje kazenskih ovadb (poglavje 5.7).

Primere, v katerih je prišlo do uporabe odloženega pregona ali poravnavanja, namreč ne moremo

prištevati k tistim zadevam, za katere pregon iz vsebinskih ali formalnih razlogov ni bil mogoč ali je bil

opuščen. V vseh zadevah, pri katerih je bila uporaba odloženega pregona ali poravnavanja uspešna

(poglavje 7), je namreč vendarle prišlo do uporabe oziroma izvršitve ustrezne sankcije ali naložene

naloge.

20

Graf 7: Odločitev tožilca o kazenski ovadbi zoper polnoletne osebe, proti mladoletnikom in zoper

pravne osebe

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Pravne osebe

Mladoletniki

Polnoletne osebe

Zavržene ovadbe

Zahteve za preiskavo

Neposredne obtožbe in obtožni predlogi

Rešeno na drug način

Iz statističnih podatkov je razvidno, da je bila pri ostalih rešenih kazenskih ovadbah zoper 14 %

polnoletnih storilcev zahtevana preiskava, zoper 31 % vložen neposredni obtožni akt, preostalih 11 %

pa je bilo rešenih na drug način (odstop zadeve, združitev zadeve, dopolnitev preiskave). Pri

mladoletnikih je delež zahtevanih pripravljalnih postopkov, ker so obvezni, ustrezno višji (39 %). V

16% rešenih kazenskih ovadb proti mladoletnikom, ovadba ni bila zavržena, niti niso bili zahtevani

pripravljalni postopki, ampak se je kazensko ovadbo rešilo na drug način. Pri pravnih osebah je delež

zahtev za preiskavo 14 %, delež neposrednih obtožnih aktov 6 %, 21 % kazenskih ovadb pa je bilo

rešenih na drug način.

Podatki v primerjavi s prejšnjimi leti tako kažejo, da se politika pregona državnih tožilcev v obdobju

poročanja ni bistveno spremenila. Tožilstvo je pomemben selektivni mehanizem za razbremenitev

kazenskih sodišč, saj z uporabo ustreznih procesnih in materialnopravnih institutov izloči več kot dve

petini kazenskih zadev manjšega pomena, pri pravnih osebah pa skoraj tri petine. V znatnem delu teh

zadev se uveljavijo alternativne oblike kazenskega pregona, kar pomeni, da storilci ne ostajajo brez

obravnavanja ali nekaznovani.

Natančnejši podatki o odločitvah tožilcev na posameznih okrožnih državnih tožilstvih, v SDT RS in

Posebnem oddelku za preiskovanje in pregon oseb s posebnimi pooblastili so razvidni iz tabel 22p,

22m in 22po.

5.7 Razlogi za zavrženje ovadb

Državna tožilstva so tudi leta 2011 posebej analizirala razloge, zaradi katerih je, glede na možne

zakonske podlage, prišlo do zavrženja kazenske ovadbe. Državni tožilec zavrže ovadbo, če iz same

ovadbe izhaja, da naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni

dolžnosti, če je pregon zastaran ali je dejanje obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo ali če so podane

druge okoliščine, ki izključujejo pregon, ali če ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil

naznanjeno kaznivo dejanje ali če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega

dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.

Iz deleža posameznih razlogov je razvidna tudi politika pregona državnega tožilstva, predvsem iz

razlogov glede podane nesorazmernosti med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki

bi jih povzročil kazenski pregon. Opozoriti je treba, da med ovadbe, zavržene iz drugih razlogov (ki v

21

tabelah 23p, 23m in 23po niso posebej razčlenjeni), štejejo predvsem ovadbe, ki so zavržene, ker ni

bilo zadostne dokazne podlage za utemeljen sum, da je storilec storil naznanjeno kaznivo dejanje ali

če naznanjeno dejanje ni bilo kaznivo dejanje, ali so obstajale druge okoliščine, ki so izključevale

kazenski pregon. Zaradi majhnega deleža zastaranja pregona pri državnem tožilcu, ki je enak kot v

letu 2010 (2 %) ta razlog v grafičnem prikazu ni posebej zajet. Pri mladoletnikih je posebej prikazan

delež zadev, pri katerih postopek ni bil uveden ob upoštevanju narave in okoliščin dejanja ter

mladoletnikovega prejšnjega življenja in osebnih lastnosti (načelo smotrnosti).

Graf 8: Razlogi za zavrženje kazenske ovadbe (brez zastaranja) zoper polnoletne osebe, proti

mladoletnikom in zoper pravne osebe

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Pravne osebe

Mladoletniki

Polnoletne osebe

Alternativni pregon

Majhen pomen dejanja

Načelo smotrnosti

Pomankanje dokazov in procesne ovire

Statistični podatki kažejo, da je bilo 13 % (leto prej 14 %) ovadb zoper polnoletne storilce in 21 %

(leto prej 26 %) proti mladoletnikom zavrženih po poravnavanju in odloženem pregonu, kar

predstavlja prispevek državnih tožilcev k razbremenitvi sodišč. Zaradi majhnega pomena dejanja in

zaradi uporabe načela nesorazmernosti je bilo zavrženih 10 % (leto prej 11 %) ovadb zoper

polnoletne storilce in 27 % (leto prej 28 %) ovadb proti mladoletnikom. Te deleže je mogoče oceniti

kot primerne glede na strukturo in stopnjo nevarnosti obravnavane kriminalitete, pri kateri predvsem

na premoženjskem področju prevladuje bagatelna kriminaliteta.

Skupno 2338 ovadb za kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog, je bilo zavrženih zaradi umika

predloga oškodovanca (leta 2010 je bilo 2465 umikov predloga oškodovanca). Delež umikov pri

polnoletnih osebah (16 %) je višji kot leta 2010 (15 %), pri mladoletnikih (17 %) in pri pravnih

osebah (9 %) je delež ostal enak. Zaradi spremenjene odločitve oškodovanca v znatnem obsegu

postane nepotrebno celotno predhodno opravljeno delo policije, tožilstva in drugih organov, tudi

sodišča.

Delež zavrženja iz drugih razlogov (59 % zoper polnoletne osebe, 20 % proti mladoletnikom in 84 %

zoper pravne osebe) zajema primere, pri katerih zaradi vsebinskih razlogov ni bilo mogoče uspešno

nadaljevati postopka (dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ni

podan utemeljen sum, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje, procesne ovire). Odsotnost

utemeljenega suma, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, kaže na težave pri odkrivanju in

preiskovanju v predkazenskem postopku. Pri zavrženju ovadb zaradi zastaranja pa je potrebno

upoštevati, da razlogi za zastaranje, tudi če so podlaga za odločitev tožilca, praviloma ne nastanejo v

tožilskem postopku.

Predstavljeni statistični podatki, ki so podrobneje prikazani v tabelah 23p, 23m in 23po, se ustrezno

dopolnjujejo s podatki o zavrženju ovadb na podlagi opravljenega postopka alternativnega pregona, ki

so navedeni v 7. poglavju tega poročila.

22

6 Kazenski pregon


Kazenski postopek, ki se začne po uradni dolžnosti, se začne na zahtevo državnega tožilca. Državni

tožilec je dolžan, razen, kadar zakon določa drugače, začeti kazenski pregon, če je podan utemeljen

sum, da je storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Ko državni

tožilec oceni, da ima dovolj dokazov za utemeljen sum, lahko zahteva sodno preiskavo (v skrajšanem

postopku posamezna preiskovalna dejanja) ali pa pregon začne z neposredno vložitvijo obtožnega

akta: pred okrožnim sodiščem obtožnice in pred okrajnim sodiščem obtožnega predloga.

Skladno s takimi pooblastili državnega tožilca so v nadaljevanju povzeti in pojasnjeni podatki o

kazenskih postopkih, ki so po prvi odločitvi državnega tožilca prešli v fazo kazenskega pregona pred

pristojnim sodiščem.

6.2 Odstop od pregona (delež opustitve pregona)

V preiskavi se zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali ustavi

postopek, dokazi, za katere je nevarnost, da jih na glavni obravnavi ne bo mogoče ponoviti ali bi bila

njihova izvedba zvezana s težavami, in drugi dokazi, ki utegnejo biti koristni za postopek in je glede na

okoliščine primera smotrno, da se izvedejo. Državni tožilec se za preiskavo odloča praviloma v

zahtevnejših kazenskih zadevah, pri čemer sme državni tožilec za kazniva dejanja, za katera je v

zakonu predpisana kazen zapora več kot osem let, vložiti neposredno obtožnico samo s soglasjem

preiskovalnega sodnika po predhodnem zaslišanju osumljenca in ob zadostnem dokaznem gradivu. V

primerih opravljene preiskave pa državni tožilec odločitev o nadaljevanju pregona sprejme po njenem

zaključku.

Zbrani podatki za polnoletne osebe kažejo, da se državni tožilec leta 2011 v zadevah po končani

preiskavi zoper 24 % obdolžencev (leto prej 22 %) ni odločil za kazenski pregon, zoper 65 % je vložil

obtožbo (leto zadnji dve leti prej tudi 65 %), zoper 12 % (leto prej 13 %) pa je bila zadeva rešena na

drug način (odstop ali združitev zadev, dopolnitev preiskave, izjava, da odstopa od pregona, prekinitev

preiskave).

V postopku proti mladoletnikom je prišlo do ustavitve postopka po opravljenem pripravljalnem

postopku zoper 40 % mladoletnikov (34 % leta 2010), predlog za izrek ukrepa ali kaznovanja je bil

vložen zoper 55 % mladoletnikov (64 % leta 2010), medtem ko so bili 4 % zadev (3 % leto prej)

rešeni na drug način.

Pri pravnih osebah se je delež odstopov od pregona po končani preiskavi zmanjšal za 11 odstotnih

točk, delež vloženih obtožnih aktov pa se je povečal za 23 odstotnih točk. Po končani preiskavi je

prišlo do odstopa od pregona v deležu 39 % (50 % leta 2010), do vložitve obtožbe v deležu 43 % (20

% leta 2010) in do rešitve na drugačen način v deležu 32 % (30 % leta 2010) pravnih oseb od vseh,

zoper katere se je končala sodna preiskava.

23

Natančnejši statistični podatki so razvidni iz tabel 24p, 24m in 24po. Na njihovi podlagi je v

nadaljevanju tudi grafično prikazana struktura odločitev. Podatki o odstopu od pregona pri

mladoletnikih se smiselno nanašajo na ustavitev postopka, podatki o vloženih obtožbah pa na vložene

predloge za izrek ukrepa in kaznovanje. V postopkih zoper pravne osebe je vrsta odločitve tožilca

zajeta z enakim pravnim aktom kot pri polnoletnih storilcih.

Nekoliko večji delež odstopov od pregona proti mladoletnikom je pričakovana praktična posledica

širših možnosti, ki jih zakon omogoča državnemu tožilcu v postopku proti mladoletnikom za opustitev

pregona predvsem po načelu smotrnosti glede na osebne in družinske razmere.

Graf 9: Odločitev tožilca po končani preiskavi zoper polnoletne osebe, proti mladoletnikom in zoper

pravne osebe

0%

20%

40%

60%

80%

100%

Pravne osebe Mladoletniki Polnoletne

osebe


Vložena obtožba

Odstop od pregona

6.3 Obtožni akti (delež obtoževanja)

Ko je končana preiskava, kot tudi kadar se lahko vloži obtožnica brez preiskave in državni tožilec ob

obstoju utemeljenega suma oceni, da ima dovolj dokazov, vloži obtožnico na okrožno sodišče, v

skrajšanem postopku pa obtožni predlog na okrajno sodišče. Delež vloženih obtožnih aktov v razmerju

do vseh (na drug način) rešenih zadev, pri katerih je bila sprejeta končna odločitev (delež

obtoževanja), je pomemben podatek, tako za oceno kvalitete odkrivanja in preiskovanja kaznivih

dejanj in posledično kvalitete kazenskih ovadb, kot tudi za oceno politike kazenskega pregona

državnih tožilcev.

Z upoštevanjem neposredno vloženih obtožnih aktov in obtožnih aktov, vloženih po preiskavi, torej z

upoštevanjem končne odločitve o obtožbi, so pridobljeni podatki o doseženem številu oziroma deležu

ovadenih storilcev, ki bodo po tožilski preučitvi ovadbe in po potrebi tudi po opravi preiskave,

dejansko obtoženi pred sodiščem. Leta 2011 je delež obtoženih polnoletnih storilcev kaznivih dejanj v

primerjavi z vsemi polnoletnimi storilci, ki so jih državni tožilci obravnavali in glede njih sprejeli končno

odločitev, znašal 40 % (40 % leta 2010), 22 % (24 % v letu 2010) pa je znašal delež mladoletnikov,

24

zoper katere je bil vložen predlog za izrek vzgojnega ukrepa ali kazenske sankcije, v primerjavi s

številom vseh obravnavanih mladoletnikov, kjer je bila sprejeta končna odločitev. Delež obtoženih

pravnih oseb glede na vse obravnavane pravne osebe je znašal 10 % (9 % v letu 2010).

Graf 10: Delež obtoževanja zoper polnoletne osebe, proti mladoletnikom in zoper pravne osebe v

končnih odločitvah tožilca

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Odstotek

obtoženih

polnoletnih oseb

Odstotek

obtoženih

mladoletnikov

Odstotek

obtoženih pravnih

oseb

Delež obtoževanja za posamezna okrožna državna tožilstva, SDT RS in za Posebni oddelek je

natančneje razviden iz tabel 25p, 25m in 25po.

Iz statističnih podatkov je razvidna tudi struktura obtožnih aktov, ki je bila v letu 2011 enaka kot v letu

2010. Zoper polnoletne storilce je bilo vloženih 74 % obtožnih predlogov (tudi obe leti prej po 74 %),

5 % neposrednih obtožnic (leto prej 5 %) in 21 % obtožnic po preiskavi (leto prej 21 %). Zoper

pravne osebe je bilo vloženih 47 % obtožnih predlogov (leto prej 52 %), 18 % neposrednih obtožnic

(leto prej 22 %) in 35 % obtožnic po preiskavi (26 % v letu pred tem).

6.4 Sodbe (uspeh obtoževanja)

Uspešnost obtoževanja preverja državno tožilstvo z upoštevanjem izida postopkov na prvi stopnji, ki

so bili v letu poročanja končani z obsodilno sodbo. Uspeh obtoževanja smo prikazali v deležu

obsodilnih sodb, glede na vse sodbe, ki so bile izdane v letu poročanja.

Statistični podatki za leto 2011 kažejo, da so bili državni tožilci v postopku pred sodiščem prve stopnje

v postopkih zoper obtožene polnoletne osebe za eno odstotno točko uspešnejši kot v zadnjih letih, saj

so dosegli 80 % obsodilnih sodb (v zadnjih štirih letih pa je bil ta delež vselej 79 %). V postopkih proti

mladoletnikom je znašal uspeh obtoževanja 47 % (leto prej 49 %), v postopkih zoper pravne osebe

pa je delež obsodilnih sodb 28 % (40 % leta 2010).

25

Tabela 6: Delež obsojenih polnoletnih oseb, mladoletnikov in pravnih oseb po državnih tožilstvih

ODT

Polnoletni storilci Mladoletniki Pravne osebe

Skupaj prejete sodbe

Obsodilne sodbe

Odstotek obsojenih

Skupaj prejete odločbe

Izrečen ukrep ali sankcija

Odstotek obsojenih


Obsodilne sodbe

Odstotek obsojenih

ODT CE 982 732 75 84 23 27 3 1 33

ODT KK 526 419 80 31 11 35 0 0 0

ODT KP 1051 876 83 60 25 42 1 0 0

ODT KR 764 612 80 40 18 45 0 0 0

ODT LJ 2817 2229 79 262 110 42 16 3 19

ODT MB 1251 1036 83 130 68 52 3 1 33

ODT MS 836 693 83 24 24 100 2 1 50

ODT NG 392 316 81 8 5 63 0 0 0

ODT NM 571 474 83 42 32 76 3 1 33

ODT PT 603 502 83 18 12 67 5 1 20

ODT SG 367 285 78 37 17 46 7 3 43

SDT RS* 26 23 88 0 0 0 0 0 0

PO 43 26 60 0 0 0 0 0 0

Skupaj 10229 8223 80 736 345 47 40 11 28

* V tabelah in grafih je pri Specializiranem državnem tožilstvu zajeto zgolj delo samega tožilstva brez Posebnega oddelka.

Delež obsojenih polnoletnih oseb je visok in kaže na ustrezno tožilsko presojo podlage in pogojev za

pregon. Pričakovani nižji odstotek izrečenih ukrepov oziroma kazenskih sankcij proti mladoletnikom

(vendar bistveno nespremenjen glede na prejšnja leta) je treba pripisati širokim pooblastilom, ki jih

ima senat za mladoletnike, saj lahko s sklepom ustavi postopek v vseh primerih, ko spozna, da ne bi

bilo smotrno izreči mladoletniku niti kazni, niti vzgojnega ukrepa. Večkrat pride do tega tudi zaradi

dolgotrajnih postopkov pred sodiščem, ko mladoletnik do izdaje odločbe že postane polnoleten. Delež

obsodilnih sodb zoper pravne osebe (28 %) je sicer nižji kot v letu 2010, a še vedno višji kot leta

2009, ko je znašal 12 %, v letu 2008 pa je znašal 22 %. Natančnejši podatki, ki obsegajo tudi število

zavrnilnih in oprostilnih sodb ter ustavitev postopka proti mladoletnikom, so razvidni iz tabel 26p, 26m

in 26po.

6.5 Izrečene sankcije (delež kaznovanja)

Državno tožilstvo je pregledalo tudi izrečene glavne sankcije v zadevah, pri katerih je sodišče po

obtožnem aktu državnega tožilca v letu 2011 odločilo z obsodilno sodbo. Čeprav ima državni tožilec le

omejen vpliv na kaznovalno politiko sodišča (predvsem s predlogom o vrsti in višini kazni v zaključni

besedi in z možnostjo pritožbe zoper izrečeno kazen), je njihova struktura pomembna za oceno

končnega izida postopka po obtožbi državnega tožilca. Zbrani podatki ne odstopajo bistveno od

preteklih let.

V skladu z uveljavljeno kaznovalno politiko slovenskih sodišč je bil zoper polnoletne osebe izrečen

enak delež pogojnih obsodb (77 %) kot v prejšnjem letu, precej manjši je delež zapornih kazni, ki je

prav tako enak kot v letu 2010 (15 %). Tudi delež denarnih kazni (5 %) ostaja enak kot že v letih

2010 in 2009. Še nižji je delež sodnih opominov in drugih sankcij. Odstotek denarnih kazni ostaja enak

kot v prejšnjih letih, čeprav so državni tožilci to napadali v pritožbah, na kar jih je opozarjalo VDT RS.

26

Graf 11: Prikaz vrste izrečenih sankcij polnoletnim storilcem

0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000

Drugo

Sodni opomin

Pogojna obsodba

Denarna kazen

Zapor

Pri mladoletnikih je 1 % delež kazni manjši kot je bil leta 2010 (3 %), a enak kot leta 2008 (1 %).

Delež zavodskih ukrepov (11 %) je višji kot v letu 2010 (9 %). Sodišče največkrat izreče

zunajzavodske oziroma druge vzgojne ukrepe (ukor, navodila in prepovedi, nadzorstvo organa

socialnega varstva), kar kaže na manjšo represivno naravnanost sodišč v postopku proti

mladoletnikom.

Graf 12: Prikaz vrste izrečenih sankcij mladoletnikom

0 100 200 300 400 500

Drugo

Izven zavodski ukrepi

Zavodski ukrepi

Kazen

Pravnim osebam je bila v 36 % zadev izrečena denarna kazen, kar je višji delež kot v letu 2010 (19

%) in v 64 % pogojna obsodba (v letu 2010 71 %). Kazen prenehanja pravne osebe v letu 2010 ni

bila izrečena.

Statistični podatki o izrečenih kazenskih sankcijah polnoletnim storilcem, pravnim osebam in

mladoletnikom, slednjim vključno z izrečenimi vzgojnimi ukrepi, so razvidni iz tabel 27p, 27m, in 27po.

6.6 Pregled posameznih procesnih aktivnosti

Predmet posebnega statističnega spremljanja so poleg vlaganja obtožnih aktov tudi druge procesne

aktivnosti državnih tožilcev: predlogi osebnih omejevalnih ukrepov, predlogi za stvarne omejevalne

ukrepe, predlogi za odvzem predmetov in premoženjske koristi, uporaba prikritih preiskovalnih

ukrepov, udeležba na narokih in obravnavah, usmerjanje policije po 160.a členu ZKP in opravljanje

dežurne službe ter nujnih preiskovalnih dejanj.

27

Najpomembnejši so osebni omejevalni ukrepi za zagotovitev navzočnosti obdolženca (pripor, hišni

pripor, varščina, javljanje na policijski postaji, prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi,

obljuba, da ne bo zapustil prebivališča, privedba). Take ukrepe, v največjem delu pripore in hišne

pripore, so sodišča na predlog državnih tožilcev leta 2011 odredila zoper 685 obdolžencev (858 leta

2010).

Stvarni omejevalni ukrepi kot je npr. začasna prepoved razpolaganja s premoženjem ali začasna

zavarovanja premoženjske koristi so bili odrejeni zoper 41 obdolžencev (zoper 58 obdolžencev letu

2010).

V 157 zadevah (164 leta 2010) so sodišča na predlog državnih tožilcev odredila uporabo prikritih

preiskovalnih ukrepov. Povečalo se je število zadev, v katerih so državni tožilci v predkazenskem

postopku pisno usmerjali delo policije in drugih pristojnih organov in institucij. V letu 2011 je bilo

takšnih zadev 349 (302 v letu 2010). Na podlagi sprememb ZKP in novih institutov sta bili v letu 2011

ustanovljeni dve specializirani preiskovalni skupini.

Državni tožilci so se leta 2011 udeležili 29333 narokov v kazenskih zadevah (31183 leta 2010).

Tabela 7: Pregled posameznih procesnih aktivnosti po državnih tožilstvih

ODT

Usmerjanje policije ter

drugih pristojnih

organov in institucij

Ustanovitev specializirane preiskovalne

skupine

Ustanovitev skupne

preiskovalne skupine

Odrejeni stvarni

omejevalni ukrepi

Odrejeni prikriti

preiskovalni ukrepi

Udeležba na

narokih

Odrejeni osebni

omejevalni ukrepi

ODT CE 28 0 0 2 9 3678 40

ODT KK 2 0 0 2 2 1725 78

ODT KP 31 1 0 5 12 2369 50

ODT KR 4 0 0 2 4 1587 26

ODT LJ 157 0 0 6 46 9016 271

ODT MB 38 0 0 6 29 3313 38

ODT MS 6 0 0 2 3 1791 45

ODT NG 35 0 0 0 12 731 35

ODT NM 5 0 0 2 1 1711 42

ODT PT 2 0 0 0 2 1788 19

ODT SG 8 0 0 0 2 1049 9

SDT RS 33 1 0 14 33 407 24

PO 0 0 0 0 2 168 8

Skupaj 349 2 0 41 157 29333 685

V letu 2011 beležimo ustanovitev dveh (v letu 2010 nobene) specializiranih preiskovalnih skupin in

nobene skupne preiskovalne skupine, katerih pogoje za ustanovitev, sestavo in delovanje ureja 160. a.

člen ZKP in sicer ene na ODT Koper in ene na SDT RS oziroma še v Skupini.

Pod rubriko Usmerjanje policije ter drugih pristojnih organov in inštitucij navedeni podatki zajemajo

praviloma usmerjanje policije v zadevah, v katerih so v predkazenskem postopku uporabljeni prikriti

preiskovalni ukrepi, saj v teh primerih tožilec vedno usmerja predkazenski postopek.

Ob ustanovitvi specializirane preiskovalne skupine prevzame usmerjanje in vodenje predkazenskega

postopka državni tožilec. S tem pa prevzema tudi odgovornost za rezultate, čeprav v resnici nima

vpliva na člane takšne skupine, razen na policijo.

28

Sodelovanje drugih državnih organov, njihove pristojnosti in način dela je urejen z zakonskimi in

podzakonskimi akti, ki urejajo delo konkretnih organov in razen dolžnosti sodelovanja z organi

pregona in tožilstvom, kot jim ga narekuje ZKP, tožilec nima drugih pristojnosti in inštrumentov s

katerimi bi lahko vplival na delo teh organov. S tem mu je onemogočeno uspešno in učinkovito

usmerjanje predkazenskega postopka, za katerega rezultate je odgovoren.

Število ustanovljenih specializiranih preiskovalnih skupin je v letu poročanja v primerjavi z letom 2010,

večje; v letu 2010 ni bila ustanovljena nobena skupina, v letu poročanja pa dve. Očitno se tudi v letu

poročanja ni pokazala potreba po ustanavljanju specializiranih preiskovalnih skupin in so tožilci

uspešno sodelovali z ustreznimi organi tudi brez podpisov sporazumov.

Ponovno lahko vidimo, da je pogoje za uspešno sodelovanje in s tem uspešno odkrivanje in pregon

kaznivih dejanj in storilcev kaznivih dejanj treba graditi na neposrednih kontaktih, interesu za delo in

ne z vedno novim normiranjem; nobena odredba in podpisani sporazumi ne morejo voditi k

uspešnemu delu, če za to ni interesa.

29

7 Alternativne oblike kazenskega pregona

7.1 Obseg in uspešnost alternativnega reagiranja na

kazniva dejanja

ZKP daje državnemu tožilcu možnost, da se namesto za kazenski pregon odloči za oblike

alternativnega reagiranja na kazniva dejanja. To sta v prvi vrsti poravnavanje po 161.a členu ZKP in

odloženi pregon po 162. členu ZKP, ob tem pa tud še kaznovalni nalog po 445.a členu ZKP. Državni

tožilec lahko pod pogoji, ki so določeni v zakonu, zadevo (tudi če je že vložen obtožni predlog) odstopi

v postopek poravnavanja za vsa kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča in za nekatera

posamična kazniva dejanja s strožjo predpisano kaznijo, ki jih zakon posebej našteva. Podobno sme

državni tožilec pogojno odložiti kazenski pregon osumljencu, ki se je pripravljen ravnati po njegovih

navodilih in izpolniti naloge, ki mu jih določi. Tudi uporaba tega inštituta je predvidena za kazniva

dejanja iz stvarne pristojnosti okrajnega sodišča in za posamezna kazniva dejanja posebej določena v

zakonu.

Na ta način se je mogoče izogniti kazenskemu pregonu v tistih primerih, ko ta ni neizogibno potreben

in obstajajo utemeljeni razlogi za drugačno reagiranje na storjeno kaznivo dejanje. V tistih primerih,

ko poravnavanje ali pogojno odloženi pregon uspeta, državni tožilec ovadbo zavrže, kar pomeni, da

zadeva ne gre na sodišče ter je to posledično manj obremenjeno.

Tabela 8: Obseg in uspešnost alternativnega pregona

ODT

Število narokov po 163a/2 čl.

ZKP

Skupno število vseh alternativno

obravnavanih

Število zavrženih

ovadb

Odstotek zavrženih od

vseh alternativno

obravnavanih

ODT CE 257 512 379 74

ODT KK 60 405 221 55

ODT KP 147 133 88 66

ODT KR 409 317 220 69

ODT LJ 238 1414 694 49

ODT MB 50 493 311 63

ODT MS 1 309 149 48

ODT NG 13 202 142 70

ODT NM 0 161 73 45

ODT PT 34 259 58 22

ODT SG 3 257 130 51

SDT RS 0 0 0 0

PO 0 10 7 70

Skupaj 1212 4472 2472 55

V letu 2011 so državna tožilstva v postopek alternativnega pregona odstopila skupno zadeve zoper

4472 polnoletnih in mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, pri čemer so prejela kazenske ovadbe zoper

36203 polnoletne in mladoletne osebe. Torej so v okviru alternativnega pregona tožilci odločali zoper

12,5 % oseb, kar kaže rahel porast v primerjavi z letom 2010, ko so na tak način reševali ovadbe v

12,25 %. V absolutni številki je bilo leta 2011 v primerjavi z letom 2010 ovadenih 1894 manj storilcev

kaznivih dejanj in posledično tudi manj storilcev alternativno obravnavanih, in sicer 194.

30

Po uspešnem poravnanju in pogojno odloženem pregonu so bile zavržene ovadbe zoper 2472 oseb,

kar predstavlja 55 % ovadb za vse na ta način obravnavane osumljence. Ta odstotek je stabilen, kar

vodi k zaključku, da se državni tožilci odločajo za uporabo alternativnih oblik reagiranja, tudi za

vložitev kaznovalnega naloga, v izkustveno preizkušenem obsegu.

Rezultate na področju alternativnega reagiranja je moč za leto poročanja oceniti kot pozitivne, kar

potrjuje, da so alternativno reagiranje tožilci v celoti sprejeli kot kvalitetno možnost reševanja

kazenskih zadev.

7.2 Odloženi kazenski pregon

7.2.1 Uspešnost postopka odloženega pregona

V letu 2011 so državni tožilci sprožili postopek pogojno odloženega pregona zoper 2588 polnoletnih

oseb, izmed katerih jih 1050 (40 %) ni dalo soglasja za uporabo tega instituta, kar je nekoliko višji

odstotek kot v preteklih letih. Po opravljenem postopku je nalogo v celoti izvršilo 1236 oseb, kar je

enako kot v letu 2010, ko je bil sprožen postopek pogojno odloženega pregona zoper 2500 oseb.

Slednje v delu kaže na to, da je institut razumljen tudi med storilci kaznivih dejanj kot pozitivna

alternativa reagiranja tožilca, istočasno pa tudi na pravilne odločitve državnih tožilcev pri izbiri

storilcem naloženih nalog.

Tabela 9: Odloženi kazenski pregon zoper polnoletne storilce

Zavržena ovadba v postopku

odloženega pregona

ODT

Zadeve, v katerih se DT

odloči za odloženi

pregon (čl. 162/1)

Ni soglasja strank za odložitev

Pregon odložen (število

sklepov) Naloga

izvršena

Drugi razlogi za zavrženje

ovadbe v postopku

odloženega pregona

Skupaj zavrženo

Odstotek zavrženih od vseh

odstopljenih

ODT CE 259 69 190 148 45 193 75

ODT KK 361 186 175 175 24 199 55

ODT KP 75 32 43 42 0 42 56

ODT KR 249 45 204 183 0 183 73

ODT LJ 452 122 330 269 0 269 60

ODT MB 416 200 216 158 93 251 60

ODT MS 243 105 138 71 40 111 46

ODT NG 99 12 87 67 12 79 80

ODT NM 81 36 45 31 0 31 38

ODT PT 197 152 45 34 0 34 17

ODT SG 151 89 62 55 0 55 36

SDT RS 0 0 0 0 0 0 0

PO 5 2 3 3 0 3 60

Skupaj 2588 1050 1538 1236 214 1450 56

Statistični podatki za pogojno odloženi pregon pri mladoletnih storilcih kaznivih dejanj so podobni

podatkom iz prejšnjih let. Število oseb v postopku odloženega pregona je nekoliko manjše, višja pa je

uspešnost. Kot je razvidno iz tabele, gre za razmeroma majhne absolutne številke ter se je tako za

31

pozitiven premik pri uspešnosti izvršenih nalog moč, kljub posebnostim mladoletniškega postopka,

opreti na ugotovitve pri polnoletnih storilcih.

Tabela 10: Odloženi kazenski pregon proti mladoletnikom

Zavržena ovadba v postopku odloženega pregona

ODT

Zadeve, v katerih se DT odloči

za odloženi pregon (čl.

162/1)

Ni soglasja strank za odložitev

Pregon odložen (število sklepov)

Naloga izvršena


ovadbe v postopku

odloženega pregona

Skupaj zavrženo


odstopljenih

ODT CE 70 8 62 55 6 61 87

ODT KK 16 8 8 8 5 13 81

ODT KP 5 0 5 5 0 5 100

ODT KR 30 1 29 15 0 15 50

ODT LJ 13 0 13 13 0 13 100

ODT MB 62 11 51 48 8 56 90

ODT MS 22 7 15 15 3 18 82

ODT NG 12 0 12 7 0 7 58

ODT NM 13 8 5 5 0 5 38

ODT PT 13 8 5 2 0 2 15

ODT SG 8 0 8 6 0 6 75

SDT RS 0 0 0 0 0 0 0

PO 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 264 51 213 179 22 201 76

7.2.2 Naloge v postopku pogojno odloženega pregona

Storilcu je v postopku pogojno odloženega pregona moč naložiti le naloge, kot so te določene v 1.

odstavku 162. člena ZKP, jih je pa mogoče ustrezno kombinirati in kumulirati. Posamezne izmed

nalog, ki so zastavljene širše, so uporabljene pogosteje, medtem ko pridejo druge v poštev redkeje in

le pri nekaterih kaznivih dejanjih.

Graf 13: Pregled nalog pri odloženem pregonu zoper polnoletne storilce

0 100 200 300 400 500 600

Drugo

Poravnava škode

Splošno koristno delo

Poravnava preživninskih obveznosti

Vplačilo v dobrodelne namene

Vplačilo v korist javnih ustanov

Najpogosteje uporabljena naloga je bila v letu poročanja, tako kot v prejšnjem obdobju, poravnava

škode (pri 510 osebah), takoj za njo pa vplačilo v korist javne ustanove (pri 485 osebah), sledi pa

vplačilo v dobrodelne namene (pri 375 osebah). V 17 primerih je bila storilcu naložena naloga

poravnati preživninsko obveznost, 148 storilcem pa je bila naložena oprava splošno koristnega dela.

32

Prav splošno koristno delo pa je bilo kot naloga najpogosteje naloženo mladoletnikom, in sicer kar v

184 primerih. 87 mladoletnikov je izpolnilo nalogo ter poravnalo škodo, le 13 mladoletnikom pa je bila

naložena naloga vplačilo v dobrodelne namene.

Graf 14: Pregled nalog pri odloženem pregonu proti mladoletnikom

0 20 40 60 80 100 120 140 160

Drugo

Poravnava škode

Splošno koristno delo

Poravnava preživninskih obveznosti

Vplačilo v dobrodelne namene


Iz naslova odloženega pregona je bilo v korist prejemnikom vplačil v letu 2011 nakazanih dobrih

275.000 evrov, kar je znesek, ki je manjši kot v letu 2010, ko je bilo iz tega naslova nakazanih nekaj

manj kot 304.000 evrov sredstev. Tudi ta, sicer nekoliko nižji znesek, pa nikakor ni zanemarljiv in

pomeni za nekatere ustanove, ki ta sredstva prejmejo, pomemben vir prihodkov, zato je interes

potencialnih prejemnikov, da bi se uvrstili na seznam prejemnikov, velik.

Skupni zneski po državnih tožilstvih, vplačanih v postopku pogojno odloženega pregona, so razvidni iz

tabele.

Tabela 11: Vplačila pri odloženem pregonu

ODT

Skupna višina v plačil vsem prejemnikom v

letu 2011 v evrih

ODT CE 15.340,00

ODT KK 56.216,70

ODT KP 12.429,00

ODT KR 41.325,00

ODT LJ 82.508,00

ODT MB 22.967,21

ODT MS 11.200,00

ODT NG 12.600,00

ODT NM 4.760,00

ODT PT 4.489,50

ODT SG 10.379,00

SDT RS 0,00

PO 1.000,00

Skupaj 275.214,41

33

7.3 Poravnavanje

Namen poravnavanja je v primerjavi z odloženim pregonom bolj ambiciozen, saj želi udeležencema v

konfliktnem razmerju pomagati, da bi odstranila ali omilila vzroke njunega konflikta, za kar

potrebujeta aktivno vlogo nevtralne tretje osebe, to je poravnalca.

Tabela 12: Uspešnost poravnavanja v postopkih zoper polnoletne storilce

Zavržene ovadbe v postopku poravnavanja

ODT

Število vseh odstopljenih v

poravnavanje o katerih je bilo

odločeno Uspešno

poravnavanje

Odstotek uspešno

poravnanih od vseh

odstopljenih Sporazum izpolnjen

Drugi razlogi za zavrženje ovadbe

Skupaj zavrženo


odstopljenih

ODT CE 175 98 56 98 21 119 68

ODT KK 27 8 30 8 1 9 33

ODT KP 37 21 57 21 5 26 70

ODT KR 38 22 58 22 0 22 58

ODT LJ 895 326 36 326 50 376 42

ODT MB 15 4 27 4 0 4 27

ODT MS 39 16 41 16 0 16 41

ODT NG 90 53 59 53 3 56 62

ODT NM 67 37 55 37 0 37 55

ODT PT 47 21 45 21 0 21 45

ODT SG 97 68 70 68 0 68 70

SDT RS 0 0 0 0 0 0 0

PO 5 4 80 4 0 4 80

Skupaj 1532 678 44 678 80 758 49

Postopek poravnavanja je v letu 2011 stekel zoper 1532 polnoletnih oseb, kar je za 107 več kot v letu

2010. Poravnavanje je bilo uspešno pri 678 osebah, to je pri 103 osebah manj kot v letu 2010, kar

pomeni, da je uspešnost poravnavanja statistično nekoliko upadla. V postopku poravnavanja so bile

zavržene ovadbe zoper 758 oseb, v tej številki pa so vključene tudi zavržene ovadbe zoper 80 oseb (iz

drugih razlogov, npr. umik predloga za pregon storilca kaznivega dejanja s strani oškodovanca).

Razmeroma dobri rezultati, izkazani že skozi več let, bi morali veljati kot prepričljiv argument v prid

poravnavanja, tudi pri tistih državnih tožilstvih, ki ta institut še vedno uporabljajo preveč rezervirano.

Vzroki za neuspešno poravnavanje so številni: najpogosteje se eden izmed udeležencev ne odzove na

vabilo ali se s postopkom se ne strinja, včasih se osumljenec ne čuti krivega ali pa ne pristaja na

poravnavo pod pogoji, ki jih postavlja oškodovanec. V letu poročanja so bili doseženi sporazumi s

strani osumljenca vedno izpolnjeni.

Med ukrepi, ki se lahko določajo v sporazumu o poravnavi prevladujejo opravičila in povrnitev škode.

Posamezna tožilstva pa poročajo, da so uspela doseči tudi poravnave v zapletenih zadevah, s katerimi

so bili rešeni dolgotrajni in globlji konflikti med udeležencema.

34

Graf 15: Naloge pri doseženih sporazumih v postopkih zoper polnoletne storilce

0 50 100 150 200 250 300 350 400 450

Drugo

Delo v korist drugih

Delo v korist oškodovanca

Vrnitev predmetov

Odprava škode

Plačilo škode

Opravičilo

Graf 16: Naloge pri doseženih sporazumih v postopkih proti mladoletnikom

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50

Drugo

Delo v korist drugih


Vrnitev predmetov

Odprava škode

Plačilo škode

Opravičilo

Tabela 13: Uspešnost poravnavanja v postopkih proti mladoletnikom

Zavržene ovadbe v postopku poravnavanja

ODT

Število vseh odstopljenih v poravnavanje

o katerih je bilo odločeno

Uspešno poravnavanje

Odstotek uspešno

poravnanih od vseh

odstopljenih Sporazum izpolnjen

Drugi razlogi za zavrženje ovadbe

Skupaj zavrženo


odstopljenih

ODTCE 8 6 75 6 0 6 75

ODTKK 1 0 0 0 0 0 0

ODTKP 16 13 81 13 2 15 94

ODTKR 0 0 0 0 0 0 0

ODTLJ 54 34 63 34 2 36 67

ODTMB 0 0 0 0 0 0 0

ODTMS 5 4 80 4 0 4 80

ODTNG 1 0 0 0 0 0 0

ODTNM 0 0 0 0 0 0 0

ODTPT 2 1 50 1 0 1 50

ODTSG 1 1 100 1 0 1 100

SDT RS 0 0 0 0 0 0 0

PO 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 88 59 67 59 4 63 72

35

Tako kot institut pogojno odloženega pregona se tudi institut poravnavanja uporablja tudi v postopku

proti mladoletnikom, kjer so številke razumljivo manjše, saj je obravnavanih mladoletnikov znatno

manj kot polnoletnih storilcev. Če je bil institut poravnavanja pri polnoletnih storilcih v letu 2011

uporabljen večkrat kot v letu 2010, pa temu ni tako v postopku proti mladoletnikom, saj je bilo le 88

zadev odstopljenih v poravnavanje v primerjavi s 155 zadevami v letu 2010. Z uspešno izpolnitvijo

naloge je bil zaključen postopek proti 59 mladoletnikom. Razlogi za neuspešen izid postopka

poravnavanja pri polnoletnih in mladoletnih storilcih so zelo podobni in razvidni iz dveh grafov v

nadaljevanju.

Graf 17: Razlogi za neuspešno poravnavanje v postopkih zoper polnoletne storilce

0 50 100 150 200 250 300 350 400

Drugi razlogi za zavrženje ovadbe v postopku

poravnavanja

Sporazum ni izpolnjen

Sporazum ni sklenjen

Stranka ne da soglasja

Stranka se ne odzove na vabilo

Graf 18: Razlogi za neuspešno poravnavanje v postopkih proti mladoletnikom

0 10 20 30 40 50

Drugi razlogi za zavrženje ovadbe v postopku

poravnavanja

Sporazum ni izpolnjen

Sporazum ni sklenjen

Stranka ne da soglasja

Stranka se ne odzove na vabilo

7.4 Kaznovalni nalog

Kaznovalni nalog je institut, ki omogoča poenostavitev in skrajšanje kazenskega postopka. Za

polnoletne storilce kaznivih dejanj iz pristojnosti okrajnega sodišča sme državni tožilec ob vložitvi

obtožnega predloga predlagati sodišču, naj izda kaznovalni nalog, s katerim izreče obdolžencu

konkretno predlagano kazensko sankcijo ali ukrep, ne da bi opravilo glavno obravnavo. Državni tožilec

pa je pri tem omejen, saj ne more predlagati vseh sankcij, temveč le nekatere – denarno kazen,

pogojno obsodbo z določeno denarno kaznijo ali z določeno kaznijo zapora do šestih mesecev, sodni

36

opomin, prepoved vožnje motornega vozila ter odvzem predmetov ali premoženjske koristi,

pridobljene s kaznivim dejanjem.

Tabela 14: Kaznovalni nalogi

Izrečene kazenske sankcije

in ukrepi

ODT

Število predlaganih kaznovalnih

nalogov

Število izdanih

kaznovalnih nalogov

Odstotek izdanih od

predlaganih

Število pravnomočnih

kaznovalnih nalogov

Odstotek pravnomočnih

kaznovalnih nalogov od

izdanih Denarna

kazen Pogojna obsodba Drugo

ODT CE 86 80 93 79 99 0 73 6

ODT KK 197 181 92 134 74 2 132 0

ODT KP 434 392 90 375 96 62 310 3

ODT KR 246 214 87 201 94 96 102 3

ODT LJ 686 611 89 553 91 38 500 15

ODT MB 427 182 43 79 43 1 76 2

ODT MS 194 188 97 110 59 15 95 0

ODT NG 127 103 81 74 72 8 53 13

ODT NM 162 142 88 131 92 5 121 5

ODT PT 181 174 96 66 38 7 59 0

ODT SG 90 72 80 66 92 2 63 1

SDT RS 0 0 0 0 0 0 0 0

PO 5 4 80 3 75 0 3 0

Skupaj 2835 2343 83 1871 80 236 1587 48

V letu 2011 so državna tožilstva predlagala izdajo kaznovalnega naloga zoper 2835 oseb (71 manj kot

v letu 2010). Sodišča so izdala kaznovalne naloge zoper 2343 oseb (za 25 več kot v letu 2010), kar

pomeni, da so se v 83 % primerov strinjala s predlogom državnega tožilca z izdajo naloga in s

predloženimi dokazi (za 3 % več kot v letu poprej). Kaznovalni nalogi zoper 1871 oseb (80 % od

tistih, ki so jih izdala sodišča) so postali pravnomočni, kar pomeni, da zoper njih obdolženci niso vložili

ugovora. Oba podatka sta ugodna in kažeta, da je kvaliteta dela državnih tožilcev pri uporabi tega

instituta stabilna in je že tako visoka, da jo bo težko preseči. Predstavljeni podatki kaznovalnega

naloga kažejo, da je bil kazenski postopek zoper skoraj 2000 oseb pravnomočno končan, ne da bi bilo

treba opraviti glavno obravnavo, kar je pomemben prispevek k zmanjšanju obremenitev kazenskih

sodišč. Med instituti, ki jih obravnavamo v tem okviru, izkazuje tudi kaznovalni nalog dobre rezultate,

pomislek gre le neizenačeni uporabi tega instituta pri različnih okrožnih državnih tožilstvih in glede

visokega deleža pogojnih obsodb.

37

8 Pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj

8.1 Uvodno pojasnilo

Državno tožilstvo posebej spremlja gibanje in značilnosti določenih kaznivih dejanj glede na njihovo

večjo nevarnost, odmevnost in zahtevnost obravnavanja. Pri tem spremlja splošne značilnosti kaznivih

dejanj: število poskusov, motive in vzroke, značilne in nove pojavne oblike, kazniva dejanja, storjena v

hudodelski združbi, storilce in oškodovance (zlasti strukturo po starosti, izobrazbi, spolu), povratništvo,

problematiko pri odkrivanju, dokazovanju in preprečevanju ter posebej tudi najpomembnejše

obravnavane zadeve z opisom dejanskega stanja in ukrepov v okviru pregona in izrečene sankcije.

Natančnejši statistični podatki za posamezna obravnavana kazniva dejanja so razvidni iz tabel 32p,

32m in 32po.

8.2 Umori in poskusi umorov

V letu 2011 so okrožna državna tožilstva prejela ovadbe zoper 23 oseb zaradi kaznivega dejanja

umora ter zoper 21 oseb zaradi poskusa kaznivega dejanja umora, kar v primerjavi z letom 2010

pomeni pet ovadenih oseb več zaradi kaznivega dejanja umora in osem ovadenih oseb manj zaradi

poskusa kaznivega dejanja umora.

Od skupno 50 obravnavanih zadev, upoštevaje še šest prenesenih nerešenih ovadb iz prejšnjega

obdobja, so državni tožilci zoper devet oseb kazenske ovadbe zavrgli, zoper 42 oseb vložili zahteve za

preiskavo, po opravljeni preiskavi pa zoper 21 oseb vložili obtožne akte.

Sodišča so na prvi stopnji izrekla sodbe zoper 29 oseb, od tega sta bili dve osebi oproščeni. Državni

tožilci so zoper izrečene sodbe vložili 15 pritožb, od katerih je bilo osmim pritožbam ugodeno, osem

pritožb je bilo zavrnjenih kot neutemeljenih, prvostopna sodba pa ni izrečena še 29 obtoženim

osebam.

Število oseb, zoper katere je bil odrejen pripor, se je od leta 2010, ko je bilo priprtih 30 oseb,

zmanjšalo na 25 oseb.

Med ovadenimi storilci so tudi v letu 2011 prevladovali moški. Motivi za storitev kaznivih dejanj so bili

predvsem koristoljubnost, maščevanje in družinski spori. Za izvršitev dejanj sta bila uporabljena

strelno orožje in nož.

ODT v Novi Gorici je vložilo obtožbo zoper storilca, ki je v parku pri avtobusni postaji v Novi Gorici,

kjer se zadržujejo odvisniki in brezdomci, v treh različnih dneh napadel štiri oškodovance, tako da jih

je z nožem zabodel oziroma porezal v predelu vratu. Motiv za dejanje je bilo maščevanje za smrt

prijatelja, ki je umrl zaradi zaužitja prevelike doze mamila, ki naj bi ga kupil prav v tem parku.

ODT v Ljubljani je vložilo obtožbo zoper storilca v dveh zadevah, v katerih je do kaznivega dejanja

uboja oziroma umora prišlo ob storitvi kaznivega dejanja ropa pošte oziroma zlatarne.

38

Okrožno sodišče v Murski Soboti je storilcu kaznivega dejanja umora po 4. točki 116. člena KZ-1

izreklo kazen zapora 20 let.

Višje sodišče v Ljubljani je ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca zoper oprostilno sodbo

Okrožnega sodišča v Celju, ter storilca naročenega umora in napeljevalca k temu kaznivemu dejanju,

obsodilo vsakega na kazen 30 let zapora, ki jo je Vrhovno sodišče RS potrdilo.

Med storilci prevladujejo moški, med oškodovanci pa so tako moški kot ženske. Največ dejanj je bilo

storjenih z uporabo strelnega orožja; pištole, prirejene vojaške puške, avtomatske puške, sicer pa so

bili uporabljeni še sekira, gedora ključ, izpušni plin, močni udarci, zadušitev in davljenje.

8.3 Ropi in poskusi ropov

Zaradi kaznivih dejanj ropov in poskusov ropov so državna tožilstva v letu 2011 prejela ovadbe zoper

206 oseb, tako da so, upoštevaje nerešene zadeve iz prejšnjega obdobja, obravnavala 250 oseb, kar

je kar 39 več kot v letu 2010.

Zoper 15 oseb so bile kazenske ovadbe zavržene, zoper šest oseb so bile vložene neposredne

obtožbe, zoper 143 oseb pa je bila vložena zahteva za preiskavo. Po opravljeni preiskavi je bil kazenski

postopek ustavljen zoper pet oseb, vložen obtožni akt pa zoper 94 oseb.

V letu 2011 so sodišča izrekla sodbe 104 osebam, od tega tri zavrnilne sodbe, 15 oprostilnih sodb in

86 obsodilnih sodb, na sodbo sodišča prve stopnje pa čaka še 173 obtoženih oseb.

Število priprtih oseb se je, v primerjavi z letom 2010, iz 39 zmanjšalo na 33 oseb.

Med storilci prevladujejo moški, večinoma so nezaposleni, v več primerih pa so storilci odvisniki od

prepovedanih drog. Dejanja so velikokrat storjena v sostorilstvu,. Tožilstva pri storitvi teh kaznivih

dejanj pogosto zaznavajo povratništvo. Večkrat je bilo pri izvršitvi kaznivih dejanj uporabljeno orožje

oziroma nevarni predmeti ter izražena dokajšnja stopnja brutalnosti storilcev, v dveh primerih pa je

bilo med ropom storjeno še kaznivo dejanje umora oziroma uboja.

ODT v Kopru je vložilo obtožbo zoper dva italijanska državljana, ki sta izvršila rop na škodo banke in si

pridobila za skupno okoli 260.000,00 evrov premoženjske koristi. Eden od storilcev je z avtomatsko

pištolo streljal proti policistom in enega ranil. Tarča večjega števila dejanj ropa oziroma poskusa ropa

so bile banke in bencinski servisi.

8.4 Izsiljevanja in poskusi izsiljevanj

V letu 2011 so okrožna državna tožilstva prejela kazenske ovadbe zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja

zoper 194 oseb ter zoper 44 oseb zaradi poskusa kaznivega dejanja izsiljevanja kar, primerjalno z

letom 2010, ko je bilo ovadenih 210 oseb zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja in 70 zaradi poskusa

izsiljevanja, pomeni rahel upad.

39

Okrožna državna tožilstva so tako skupaj z nerešenimi zadevami iz prejšnjega obdobja, obravnavala

285 oseb zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja in 65 oseb zaradi poskusa kaznivega dejanja

izsiljevanja.

Od prejetih ovadb so državna tožilstva ovadbe zoper 96 oseb zavrgle, zoper pet oseb je bila vložena

neposredna obtožba, zoper 113 oseb pa je bila vložena zahteva za preiskavo. Po opravljeni preiskavi

je bil postopek ustavljen zoper 15 oseb, zoper 69 oseb pa je bil vložen obtožni akt.

Sodišča so izrekla sodbe zoper 65 oseb, od tega je bilo obsojenih 43 oseb, 15 oseb je bilo oproščenih,

zavrnilne sodbe pa so bile izrečene zoper sedem oseb.

Okrožni državni tožilci so se pritožili zoper sodbe izrečene 13 osebam, od katerih je bilo ugodeno

štirim pritožbam, pritožbe zoper sodbe zoper 12 oseb, pa so višja sodišča zavrnila. Na prvostopno

sodbo čaka še 173 obtoženih oseb.

Pripor zaradi kaznivih dejanj izsiljevanj in poskusov izsiljevanj je bil odrejen zoper 19 oseb, torej zoper

sedem oseb več, kot v letu 2010.

Med storilci kaznivih dejanj se pojavljajo tako moški kot ženske, so pa moški v večini. Številni med

njimi so povratniki kaznivih dejanj. Med načini izsiljevanja se pojavljajo tudi grožnje z objavo zasebnih

podatkov preko spleta oziroma z objavo v različnih medijih.

ODT v Mariboru je vložilo obtožbo zoper dva obtoženca, zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja in

kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 2. odstavku 314. člena KZ-1, saj je eden od

storilcev oškodovanki pred stanovanjsko hišo odvrgel ročno bombo, ki je eksplodirala; storilca sta od

oškodovanke zahtevala 350.000 evrov.

8.5 Kazniva dejanja na škodo otrok

Poročilo, tako kot v letu 2010, zajema kazenske ovadbe zoper storilce kaznivih dejanj z elementi

nasilja nad otroki kot primarnimi in sekundarnimi oškodovanci.

Ta kazniva dejanja so:

nasilništvo po 299. členu KZ in po 296. členu KZ-1,

zanemarjanje otroka in surovo ravnanje po 201. členu KZ in po 192. členu KZ-1,

spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, po 183. členu KZ in po 173. členu KZ-1,

kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja po drugem odstavku 174. člena KZ-1,

prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva po tretjem odstavku 187. člena

KZ in po 176. členu KZ-1,

sprememba rodbinskega stanja po 189. členu KZ-1,

odvzem mladoletne osebe po 190. členu KZ-1 in

neplačevanje preživnine po 194. členu KZ-1.

Število ovadenih oseb zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja nad otroki je v letu 2011 ostalo na

enakem nivoju kot v letih 2010 in 2009, ko beležimo skokovit porast tovrstnih kaznivih dejanj, ki pa

gre v dobršni meri na račun nove inkriminacije nasilja v družini, kot je ta opredeljena v 191. členu KZ-

1.

40

Okrožna državna tožilstva so v letu 2011 prejela ovadbe zoper 1568 oseb (leto prej 1647). Skupaj z

ovadbami zoper 572 oseb, ki so ostale nerešene iz leta 2010, so državni tožilci skupno obravnavali

2140 oseb (leto prej pa 2122). Sprejeli so odločitve o ovadbah zoper 1671 oseb (leta 2010 zoper

1356), izmed teh zavrgli ovadbe zoper 687 oseb (722 v letu 2010), vložili neposredne obtožne

predloge zoper 333 oseb (leto prej 315), zoper 22 oseb (v letu 2010 13) pa neposredne obtožnice.

Zoper 338 oseb (leto prej 293) so zaradi enega ali več izmed navedenih kaznivih dejanj zahtevali

opravo preiskave, po končani preiskavi odstopili od pregona zoper 89 oseb (72 v letu 2010), zoper 194

oseb ( leta 2010 zoper 149) pa vložili obtožbo.

Sodišča so v večjem obsegu sledila predlogu državnega tožilca za odreditev pripora in tako je bil

slednji odrejen zoper 32 storilcev (leto prej 14) vsaj enega kaznivega dejanja iz skupine kaznivih

dejanj na škodo otrok, praviloma pa je bilo teh dejanj, ob drugih dejanjih družinskega nasilja, več.

Povečanemu številu odločitev državnih tožilcev v zvezi s storilci kaznivih dejanj na škodo otrok so

sledila tudi sodišča in odločila o večjem številu obtožnih aktov in sicer zoper 339 obdolžencev.

Obsodilne sodbe so bile izrečene 240 obdolžencem (227 leta 2010), 33 obdolžencev je bilo

oproščenih, 56 pa so bile izrečene zavrnilne sodbe. Ob zaključku leta sodišča niso sprejela odločitve v

zadevah zoper 608 oseb.

Otrok kot najbolj nemočen in najbolj občutljiv člen v družbi in v družini je pogosto žrtev vseh oblik

nasilja: psihičnega, fizičnega in spolnega, tako v krogu družine kakor izven nje. Na to, da so otroci

najpogosteje žrtev kaznivega dejanja zanemarjenja otroka in surovega ravnanja, kaže podatek, da je

prav zaradi tega kaznivega dejanja ovadenih največ oseb. Drugače kot pri vseh drugih dejanjih so pri

tem kaznivem dejanju storilci tako moški kot ženske, žrtve pa tako dečki kot deklice v vseh obdobjih

svojega otroštva. Kaznivo dejanje ni lastno le določenemu socialnemu okolju in ni vezano na

izobrazbeno strukturo storilcev, je pa vendarle treba poudariti, da ga hitreje prepoznamo pri družinah

z nižjim socialnim standardom in storilcih, pri katerih je prisotna osebnostna ter čustvena nezrelost in

odvisnost od alkohola. Slednje narekuje dinamiko družinskih odnosov in gre praviloma za kontinuirano

ravnanje pogosto specialnih povratnikov, ki z različnimi izvršitvenimi oblikami izpolnijo dejanske

stanove, včasih tudi več kaznivih dejanj.

V letu 2011 je največjo medijsko odmevnost imela zadeva, v kateri je bilo storilcu očitano kaznivo

dejanje odvzema mladoletne osebe, pri čemer ni mogoče mimo tega, da je dinamiko odnosov med

sicer urejenima staršema zaznamovala širša družina, v kasnejšem obdobju pa tudi civilna družba in

ravnanja različnih državnih organov.

8.6 Otroška internetna pornografija

V letu 2011 so okrožna državna tožilstva prejela kazenske ovadbe zoper 40 storilcev kaznivega dejanja

prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po 176. členu KZ-1, medtem

ko je bilo v letu 2010 ovadenih le 18 oseb.

Tudi v letu 2011 se je nadaljevalo uspešno mednarodno sodelovanje pri odkrivanju in pregonu tega

kaznivega dejanja, ki praviloma sega preko državnih meja. Tako so bile kazenske ovadbe zoper pet

storilcev podane potem, ko je predkazenski postopek stekel v sodelovanju s tujimi organi odkrivanja.

41

Zoper osem oseb so okrožni državni tožilci zahtevali uvedbo preiskave, zoper devet oseb pa je bila

vložena obtožba.

Razsežnost, problematika in narava tega kaznivega dejanja je prišla do popolnega izraza v kazenski

zadevi, v kateri smo v obdobju poročanja prejeli kazensko ovadbo, iz katere je izhajal sum, da je

storilec storil tri kazniva dejanja po 2. odstavku 176. člena KZ-1, tri kazniva dejanja po tretjem v zvezi

s 1. odstavkom 176. člena KZ-1, dva poskusa kaznivih dejanj po 2. odstavku 176. člena KZ-1, poskus

kaznivega dejanja po 3. v zvezi z 2. odstavkom 176. člena KZ-1 in 35 kaznivih dejanj spolnega napada

na osebo, mlajšo od petnajst let, po 4. in 1. odstavku 173. člena KZ-1. Storilec je po spletnih portalih

in po mobilnem telefonu nagovarjal tri mladoletna dekleta, naj se v zameno za to, da jim napolni mobi

račun, pred spletno kamero slečejo in gole pozirajo v pornografskih pozah ter mu o tem pošljejo slike

zato, da bi jih na spletni kameri svojega računalnika opazoval, kar so te tudi storile. Podobno je

nagovarjal še dve mladoletni dekleti, obe sta dejanje zavrnili, enemu mladoletnemu dekletu pa je

preko spletne kamere 35-krat kazal svoje spolovilo in se samozadovoljeval ter od nje zahteval, da se

pred kamero sleče in samozadovoljuje. Zoper storilca je okrožna državna tožilka predlagala odreditev

pripora, sodišče je temu sledilo, zadeva je bila obravnavana prednostno in za vsa kazniva dejanja je

bila storilcu – obtožencu izrečena obsodilna sodba – pet let zapora.

Ob predstavljeni sodbi je bilo izrečenih še 12 sodb, pri tem velja opozoriti, da so sodišča, upoštevaje

težo kaznivega dejanja (količino nosilcev podatkov s pornografsko vsebino), sledila predlogom

državnih tožilcev ter izrekala zaporne kazni. Tako je obtoženemu, zoper katerega je bila obtožba

vložena aprila 2011 zaradi posesti 41000 fotografij in 3314 videotek, ki so vse vključevale mladoletne

osebe, izreklo kazen dve leti in štiri mesece zapora. Sodba je že pravnomočna. Dvema obtoženima je

sodišče v novembru 2011 izreklo vsakemu štiri leta zapora zaradi posesti otroške pornografije, ker sta

od julija 2006 do njune aretacije otroško pornografijo prodajala preko elektronskih medijev ter v

trenutku aretacije posedovala šestnajst naprav in 163 DVD-jev z otroško pornografijo, imela pa sta

tudi dva studia za presnemavanje kaset in 84 CD/DVD zgoščenk.

8.7 Kazniva dejanja, povezana z mamili

V sklop kaznivih dejanj, povezanih z mamili, štejemo kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in

prometa z mamili po 196. členu KZ in kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil po 197. členu KZ,

kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi

v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu KZ-1 ter kaznivo

dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po 187. členu KZ-1. V

statističnih tabelah smo podatke o kaznivih dejanjih, povezanih z mamili, prikazali ločeno za

inkriminaciji po 196. in 197. členu KZ ter posebej za inkriminaciji po 186. in 187. členu KZ-1, v

tekstovnem delu pa zaradi lažje primerjave s preteklim obdobjem o njih poročamo skupaj.

Okrožna državna tožilstva in Skupina so v letu 2011 prejela ovadbe zoper 984 polnoletnih oseb ter so

tako, skupaj z nerešenimi ovadbami zoper 318 oseb iz prejšnjega obdobja, obravnavala ovadbe zoper

1266 polnoletnih oseb. V to število so vključene tudi ovadbe zaradi kaznivih dejanj storjenih v

organiziranih hudodelskih združbah. Navedeno predstavlja upad v primerjavi z letom poprej, ko so

državna tožilstva obravnavala ovadbe zoper 1187 oseb (skupaj z nerešenimi ovadbami zoper 321 oseb

iz prejšnjega obdobja, pa ovadbe zoper 1508 polnoletnih oseb).

42

Državni tožilci so ovadbe zoper 104 polnoletne osebe zavrgli (leta 2010 zoper 174 oseb), zoper 772

oseb so zahtevali uvedbo preiskave (v letu 2010 zoper 875 oseb), po opravljeni preiskavi so vložili

obtožbe zoper 551 oseb (leto poprej zoper 729 oseb), zoper 41 pa neposredno obtožnico (leta 2010

zoper 21 oseb).

V letu 2011 je bilo zaradi kaznivih dejanj, povezanih z mamili, priprtih 114 polnoletnih oseb (leta 2010

pa 135).

Primerjava s preteklimi leti (leta 2007 so državna tožilstva obravnavala 1040, leta 2008 1100, leta

2009 1354, leta 2010 pa 1187 polnoletnih oseb) pokaže, trend upadanja tovrstnih kaznivih dejanj. Ta

je zlasti izrazit na območju okrožnega državnega tožilstva v Krškem, kjer je število kaznivih dejanj v

primerjavi z letom pred tem upadlo za 11%. Tudi ODT na Ptuju poroča o zmanjšanju pripada

kazenskih ovadb za kazniva dejanja, povezana z mamili. Okrožni državni tožilstvi v Celju in Ljubljani

medtem poročata o povečanju števila tovrstnih kazenskih ovadb, v Celju za 26,6 %, v Ljubljani pa za

18,5 %.

Sodišča so v letu 2011 odločila o 599 obdolžencih (leta 2010 o 560), 1097 (leta 2010 o 1223) pa jih še

čaka na izrek prvostopne sodbe. Obsodilna sodba je bila izrečena 509 obdolžencem (leto prej 455),

oprostilna 44 (v letu 2010 pa 73), v 46 primerih pa je bila izrečena zavrnilna sodba (leta 2010 v 32

primerih). Delež obsodilnih sodb je tako 85%, torej nad nivojem preteklega obdobja (v letu 2010 je bil

81%), rahlo je zrasel tudi delež zavrnilnih sodb (s 6% leta 2010) na 8%, delež oprostilnih sodb pa je

močno upadel (z 13% leta 2010) na slabih 8 %.

Okrožna državna tožilstva poročajo, da sodišča pri izreku kazni večinoma sledijo predlogu državnega

tožilca glede vrste kazni, manj pa glede njene višine, kar je tudi primarni razlog tožilskih pritožb.

Državni tožilci so v letu 2011 zoper odločitve sodišča prve stopnje vložili 28 pritožb (leta 2010 je bilo

110 pritožb) in v 13 primerih z njimi tudi uspeli. V 41 primerih sodišča pritožbam niso ugodila.

V obdobju poročanja so državni tožilci obravnavali tudi kazenske ovadbe proti 85 mladoletnikom in

sicer 71 novo prejetih in 14 prenesenih iz preteklega obdobja. Gre za upad zadev v primerjavi z letom

prej, ko so državni tožilci odločali o ovadbah proti 93 mladoletnikom. Ovadbe proti devet

mladoletnikom so zavrgli (leta 2010 proti šestim), proti 56 mladoletnikom pa vložili zahtevo za uvedbo

pripravljalnega postopka (leta 2010 proti 59 oseb). Po njegovem zaključku je bil v 19 primerih (leto

prej v 13) postopek ustavljen, v 38 (leta 2010 v 45) so državni tožilci sodišču predlagali izrek

vzgojnega ukrepa, v dveh (leta 2010 v prav tako v dveh) pa kaznovanje mladoletnika.

Sodišče v 17 primerih še ni izreklo prvostopne sodbe, v 16 (leta 2010 v 25) je izdalo sklep o ustavitvi

postopka, v 26 (leto prej v 28) pa mladoletnikom izreklo sankcijo. V vseh primerih razen dveh, ko je

sodišče mladoletniku izreklo kazen, je bil izrečen vzgojni ukrep. Tožilci so se z odločitvami sodišč

strinjali in se tudi v letu 2010, enako kot leto poprej, zoper njihove odločbe niso pritožili.

Okrožna državna tožilstva in Skupina (sedaj SDT RS) o kakšni novi problematiki v zvezi z

obravnavanimi kaznivimi dejanji ne poročajo, ugotavljajo pa značilnosti, ki se ponavljajo že skozi vrsto

let. Kazniva dejanja, povezana z mamili pretežno izvršujejo storilci moškega spola, čeprav število

žensk vseskozi narašča, povprečna starost je od 20 do 35 let (najstarejši jih je imel 66), večinoma so

brezposelni, nižje izobraženi in tudi sami odvisniki od prepovedanih drog. Prav to je razlog, da je med

storilci tovrstnih kaznivih dejanj veliko povratnikov, pa tudi, da je dejanja sorazmerno težko dokazati,

43

saj klasičnih oškodovancev ni, vsi vpleteni v trgovanje z mamili, pa se med seboj ščitijo. Med storilci

kaznivih dejanj je razmeroma visok delež tujcev. Ti večinoma prihajajo z območja nekdanje

Jugoslavije, zlasti iz Srbije in Kosova, Bolgarije, Nemčije, Turčije in Albanije. Zelo raznolike so tudi

izvorne in namembne države droge, med katerimi velja primeroma omeniti Švico, Italijo, Nemčijo,

Nizozemsko, Belgijo in Španijo. Od prepovedanih drog še vedno prevladuje konoplja, ki ji sledita

heroin in kokain, pojavljajo pa se še metadon, amfetamini in zdravila (predvsem pomirjevala, pojavila

se je velika prisotnost tablet Dormicum). Državna tožilstva poročajo tudi o primerih prometa z

nedovoljenimi snovmi v športu, in sicer z anaboličnimi androgenimi steroidi (testosteron, stanozolol,

efedrin).

Okrožna državna tožilstva so leta 2011 obravnavala več hudodelskih združb, ki so se ukvarjale s

prodajo heroina. V vseh primerih so se dokazi zbrali z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov.

ODT v Murski Soboti je poročalo o pravnomočno končanem kazenskem postopku zoper člane

hudodelske združbe, ki so zaradi nadaljnje prodaje prenašali s Kosova v Švico preko Slovenije tri

kilograme heroina, ki je bil skrit v zadnjih vratih osebnega avtomobila in zasežen na avstrijsko-

švicarski meji, obtožba pa je bila vložena v obdobju prejšnjega poročanja. Sodišče je prvemu

obdolžencu za to kaznivo dejanje izreklo kazen šest let zapora, nato pa enotno kazen za še druga

kazniva dejanja sedem let in deset mesecev zapora. Tudi ODT v Celju poroča o obravnavanju

hudodelske združbe, v kateri se devet oseb ukvarja s preprodajo mamil.

V letu poročanja so tožilstva v različnih fazah postopkov obravnavala štiri primere, v katerih so

obdolženci v prirejenih laboratorijih, opremljenih za hitro rast, gojili konopljo. ODT v Slovenj Gradcu je

poročalo o sodnem epilogu zadeve, o kateri so že poročali v predhodnem letu, in sicer, ko je bil odkrit

posebej prirejen laboratorij z vso opremo in z lučmi za hitro rast rastlin, z v folijo ovitimi stenami, skrit

za steno podstrešja stanovanjske hiše. Zaseženih je bilo 148 sadik konoplje. Sodišče je prvemu

obtožencu izreklo kazen tri leta zapora, ostalima dvema pa eno leto oziroma deset mesecev zapora.

Pritožbeno sodišče je pritrdilo sodbi prvostopnega sodišča in je torej zadeva pravnomočna. Tudi ODT v

Krškem je obravnavalo srbskega državljana, ki je v eni od hiš v Krškem skrbel za rast več kot 1000

sadik konoplje. Prostori v hiši so bili predelani in prilagojeni gojenju konoplje, saj so bili opremljeni z

napravami za gretje, osvetljevanje, zalivanje in zračenje. Ugotovljeno je bilo, da je obdolženec do

aretacije pridelal kakšnih 16 kilogramov konoplje. ODT v Ljubljani je obravnavalo obdolženca, ki je v

kletnih prostorih v Medvodah, v opremljenem laboratoriju za gojenje konoplje, vzgojil 18 sadik in

zaradi prodaje hranil dva kilograma posušene konoplje. Po vloženi obtožbi je obtožencu s sodbo

izrečena kazen eno leto in pet mesecev zapora.

ODT v Novi Gorici je obravnavalo zadevo, v kateri sodišče ob obsodbi dveh obdolžencev zaradi

prevoza heroina v enem primeru v predelu armaturne plošče, v drugem pa pod prevleko sedeža,

obdolžencema ni izreklo predlaganega odvzema vozil, ki sta bili uporabljeni za izvršitev kaznivega

dejanja. Po pritožbi okrožne državne tožilke je Višje sodišče v Kopru obema obsojencema odvzelo

vozili. Zoper pravnomočno sodbo je bila s strani obrambe vložena zahteva za varstvo zakonitosti na

Vrhovno sodišče RS, ki je odločilo, da je bil odvzem vozil zakonit. Vrhovno sodišče RS je v svoji sodbi

obrazložilo, da je odvzem vozila, uporabljenega za prevoz mamil, tudi če ni last storilca, obvezen, kar

pa ne vpliva na pravico tretjih od obsojencev terjati odškodnino.

ODT na Ptuju že vrsto let poroča o tujcih, ki preko mejnega prehoda Gruškovje v Slovenijo, praviloma

iz Turčije ali Albanije, tihotapijo velike količine mamil. V mesecu novembru 2011 so obravnavali

44

albanskega državljana, ki je preko tega mejnega prehoda v svojem tovornem avtomobilu prevažal 298

kilogramov konoplje. Zoper tega storilca je bil odrejen pripor, mamilo je bilo odvzeto, konec leta pa je

bila vložena obtožba.

Specializirani oddelek (sedaj Posebni oddelek) poroča, da so obravnavali zadevo, v kateri je storilec –

uradna oseba s policijskimi pooblastili – sodeloval pri izvršitvi kaznivega dejanja po 1. odstavku 186.

člena KZ-1. Zoper storilca je bil odrejen pripor, zadeva se je odkrila z izvajanjem prikritih ukrepov.

Tako zoper uradno osebo kot tudi zoper osebe, ki nimajo policijskih pooblastil in so sodelovale pri

kaznivem dejanju, je bila opravljena preiskava ter vložena obtožnica.

Največje in najtežje zadeve, tako po številu obdolžencev kot tudi z vidika dokazovanja, pa je

obravnavala Skupina. Tako je obravnavala zadevo, v kateri so se izvajali prikriti ukrepi, pri čemer se je

organizator v Sloveniji neposredno dogovarjal z organizatorji v Nemčiji, na Nizozemskem in v

Ekvadorju za prevoz in tihotapljenje treh kovčkov z mamili iz Peruja v Madrid, nato pa naprej v Bruselj

ali Milano in v Slovenijo. Po opravljeni preiskavi je bila zoper pet oseb vložena obtožnica, ki je tudi že

pravnomočna.

Skupina je po opravljeni preiskavi zoper sedem oseb vložila obtožnico zaradi kaznivih dejanj

neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po tretjem v zvezi s 1. odstavkom 186. člena KZ-1.

Storilci so v hudodelski združbi enkrat tajnim delavcem prodali 500 gramov kokaina in trikrat to

poskušali storiti, dvakrat po pol kilograma in enkrat kilogram kokaina. Pri storilcih je bilo pri hišnih

preiskavah najdeno pol kilograma heroina, 100 gramov kokaina, več elektronskih tehtnic in snovi za

pripravo ter povečanje volumna prepovedanih drog.

8.8 Pranje denarja

Poročilo, ki se nanaša na pranje denarja, je prav tako kakor za leto 2010, treba pričeti z oceno in

priporočili posebnega odbora Sveta Evrope Moneywal, ki je Slovenijo kot prvo državo, članico Sveta

Evrope, ocenil že četrtič in pri tem v svojem poročilu (na strani 66 slovenskega prevoda pod točko

273) ugotovil, da so se ohranili visoki standardi in stopnja neoporečnosti in primerne usposobljenosti

državnih tožilcev. V ocenjevalnem obdobju ni Slovenija prejela nobene negativne ocene (49% pa je

bilo ocen »v veliki meri skladno«). VDT RS je leta 2011 zaradi ocenjevanja napredka pripravilo

poročilo, ki ga je leta 2012 zagovarjalo pred plenumom Moneywala. V skladu s priporočili Moneywala

je tožilstvo doseglo, da je prišlo do obravnave kaznivih dejanj pranja denarja tudi pred Vrhovnim

sodiščem RS, ki je v konkretnem primeru (sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 308/2009 z dne

16. 9. 2010) poudarilo samostojno naravo tega kaznivega dejanja. Eno izmed priporočil mednarodnih

ocenjevalcev je namreč bilo, da naj tožilstva v Sloveniji poskrbijo za sodno prakso vrhovnega sodišča

glede upoštevanja predhodnega dejanja, iz katerega storilec pere denar.

Od 11 storilcev leta 2010 se je povečalo število vloženih zahtev za preiskavo na 24, obtožnice po

preiskavi so zajele osem storilcev (v letu poprej 11), obsodilne sodbe so bile izrečene v dveh primerih.

Takšni rezultati so primerljivi z državami z mnogo večjim številom prebivalstva. Toda treba je vendarle

poudariti, da se problematika števila pravnomočno zaključenih primerov seli na sodišča, ker se je

število primerov (po obdolžencih), v katerih še ni bila izrečena pravnomočna sodba, zmanjšalo le od

32 (po osebah) na 28.

45

Okrožna državna tožilstva za leto 2010 ne poročajo o t. i. avtonomnih pranjih denarja, to je o primerih

brez jasno definiranega in z obsodbo potrjenega predhodnega kaznivega dejanja. Skupina (sedaj SDT

RS) poroča o treh zadevah, pri katerih pranje denarja izvira iz prefinjeno organiziranih zlorab sistema

davka na dodano vrednost, preko neobstoječih ali v gospodarskem pogledu povsem nepotrebnih

gospodarskih družb t. i. missing traderjev. Podoben je primer v zvezi z navideznimi pogodbami o

svetovanju v povezavi z off shore firmami, katerih dejanski lastnik (beneficial owner) je bil hkrati

napeljevalec. S finančnimi transakcijami pa so storilci denar porabili za nakup delnic pomembnih

gospodarskih družb. Pomembno je, da je sodišče na predlog državnih tožilcev zaseglo nepremičnine in

vrednostne papirje.

Okrožni državni tožilstvi v Celju in Kopru sta poudarili povezavo kaznivega dejanja pranja denarja z

organiziranim kriminalom, predvsem s klasičnimi kaznivimi dejanji, ki imajo za posledico tudi pranje

denarja, to je s trgovino z orožjem in z mamili. ODT v Celju poroča o pridobitvi premoženjske koristi

na podlagi pranja denarja v višini 739.622,46 evrov. Po drugi strani pa tožilstva (npr. ODT na Ptuju)

poročajo o zlorabi leasing razmerij v zvezi z večjo količino dražjih strojev in strojne opreme, ki so pri

posameznih storilcih dosegle tudi 900.000,00 evrov, denar pa je bil kasneje nakazan na račune

missing traderjev.

Analiza osebnostnega profila posameznih storilcev kaže, da gre praviloma za moške storilce, stare

okoli 40 let, ki se odločajo za pretvorbo nezakonito pridobljene gotovine v drugo obliko premoženja,

prikrivanje resničnega izvora lastništva nelegalno pridobljenega dohodka in ustvarjanje navidezno

legalnega vira lastništva.

Kot v letu 2010, je tudi v letu 2011 prišlo do dveh obsodilnih sodb, ODT v Murski Soboti pa je poročalo

še o enem dodatnem primeru obsodilne sodbe. S povečanjem števila obravnav na sodiščih, ki se

nanašajo na kazniva dejanja pranja denarja, pa lahko tožilstva pričakujejo tudi večje število

pravnomočno zaključenih zadev za tovrstna kazniva dejanja.

8.9 Korupcijska kazniva dejanja

V skupino korupcijskih kaznivih dejanj spadajo: nedovoljeno sprejemanje daril po 241. členu KZ-1

(247. člen KZ), nedovoljeno dajanje daril po 242. členu KZ-1 (248. člen KZ), jemanje podkupnine po

261. členu KZ-1 (267. člen KZ), dajanje podkupnine po 262. členu KZ-1 (268. člen KZ), sprejemanje

daril za nezakonito posredovanje po 264. členu KZ-1 (269. člen KZ) in dajanje daril za nezakonito

posredovanje po 264. členu KZ-1 (269.a člen KZ). Med ta dejanja spadajo še kazniva dejanja kršitev

proste presoje volivcev iz 151. člena KZ-1 (162. člen KZ) in sprejemanje podkupnine pri volitvah iz

159. člena KZ-1 (168. člen KZ), ki pa na tožilstvih niso bila obravnavana.

V letu 2011 smo za navedena kazniva dejanja prejeli ovadbe zoper 137 fizičnih oseb. V primerjavi z

letom 2010 se je število ovadenih oseb opazno povečalo, saj smo v letu 2010 prejeli ovadbe zoper 82

oseb. Državna tožilstva so v tem letu prejela še kazenske ovadbe tudi zoper 21 pravnih oseb, o katerih

odločitve v tem letu še niso bile sprejete. Glede ovadb s tega področja zoper fizične osebe je treba

omeniti še, da so bile v delu na državnih tožilstvih še ovadbe iz leta pred tem, ki so ostale nerešene ob

koncu leta 2010. Teh je bilo zoper 72 oseb in so tako državni tožilci v letu 2011 obravnavali ovadbe

zoper skupno zoper 209 oseb. Glede ovadb zoper pravne osebe niso sprejeli nobene odločitve. Glede

fizičnih oseb so zoper 40 oseb ovadbe zavrgli, zoper 64 oseb so zahtevali uvedbo preiskovalnega

postopka, zoper 33 oseb pa so vložili obtožne akte. Sodišča so izrekla sodbe zoper šest fizičnih oseb,

46

od tega zoper dve osebi obsodilno, zoper šest oseb oprostilno in zoper dve osebi zavrnilno sodbo.

Zoper 62 fizičnih oseb sodišče odločitve še ni sprejelo.

Način odkrivanja tovrstnih kaznivih dejanj je specifičen in zahteva poseben pristop ter aktivno

angažiranje v fazi odkrivanja in pridobivanja dokazov. Pri tovrstnih kaznivih dejanjih ponavadi ni

materialnih dokazov ter prič ali pa so te nezanesljive. Pri dejanju običajno sodelujeta dva storilca

(dajalec in prejemnik), ki se v sodnem postopku praviloma branita z molkom in se medsebojno ne

bremenita. Učinkovita metoda za odkrivanje in pridobivanje dokazov pri korupciji je uporaba prikritih

preiskovalnih ukrepov. Pri tem je potrebna ustrezna priprava, načrtovanje in sodelovanje med

pristojnimi organi, predvsem med policijo in tožilstvom. Za uspešno izvedbo postopka je potrebno

predhodno zbiranje obvestil, posvet s tožilcem, izbira ustreznih ukrepov, obveščanje med izvajanjem

ukrepa, reagiranje na spremenjeno stanje, načrtovanje in izvedba zaključne akcije.

V letu 2011 se je intenziteta odkrivanja tovrstnih kaznivih dejanj nekoliko povečala, saj so državni

tožilci prejeli kazenske ovadbe zoper 55 fizičnih oseb več kot v letu pred tem. Obseg obtoževanja se je

nekoliko povečal, saj so v primerjavi z letom 2010 državni tožilci vložili obtožne akte zoper osem oseb

več. Tudi za to obdobje je še vedno značilno nizko število sodnih odločitev.

Pri korupcijskih kaznivih dejanjih so še vedno relativno pogoste ovadbe, ki jih podajo stranke v

različnih postopkih, ker niso zadovoljne z delom ali odločitvijo pristojnega organa (sodnika, tožilca…) v

tem postopku. Tovrstne ovadbe ali naznanila vlagajo osebe nezadovoljne s postopki, v katerih so bile

udeležene. V takih zadevah se najpogosteje ne potrdijo znaki naklepnega korupcijskega kaznivega

dejanja.

V tem poročilu bomo predstavili tudi nekaj posameznih primerov s področja korupcijskih kaznivih

dejanj, ki si jih v letu 2011 obravnavali na posameznih okrožnih državnih tožilstvih in v SDT RS.

Okrožno državno tožilstvo je pri preiskovalnemu sodniku zoper direktorja gospodarske družbe

zahtevalo uvedbo preiskave zaradi kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril po drugem in prvem

odstavku 248. členu KZ, ker je odgovorni osebi v Družbi za avtoceste RS (v nadaljevanju: DARS) kot

nagrado za pomoč pri pridobivanju podizvajalskih pogodb za izgradnjo avtocest v neomejeno uporabo

izročil osebni avto BMW X5 in mu plačeval tudi stroške vzdrževanja in goriva., v zameno pa je tudi res

dobil več poslov pri izgradnji avtocest. Za odgovorno osebo na DARS-u je bila vložena zahteva za

preiskavo zaradi kaznivega dejanja sprejemanja daril po drugem in prvem odstavku 247. člena KZ.

Okrožno državno tožilstvo je vložilo neposredno obtožnico zoper gradbenega inšpektorja in njegova

pomočnika zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine po 261. členu KZ-1, ker je od samostojnega

podjetnika zahteval in dobil 5.000 evrov podkupnine zato, da, da ga ni oglobil za 66.000 evrov.

Eno od okrožnih državnih tožilstev je v letu 2011 obravnavalo korupcijska kazniva dejanja zaposlenih

na občini in na upravnih enotah v povezavi z gradnjo objektov. Tako je bila zoper vodjo oddelka za

okolje in prostor na upravni enot vložena zahteva za preiskavo zaradi kaznivega dejanja jemanja

podkupnine po 261. členu KZ-1, ker je pri gradnji objektov zahteval podkupnino zato, da ni vodil

upravnih postopkov v skladu z zakonom o graditvi objektov in zahtevami Zavoda za varstvo kulturne

dediščine ter zaradi kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po 263. členu

KZ-1, ker je posredoval pri uradnih osebah na svojem oddelku, da so te opravile uradno dejanje, ki se

ne bi smelo opraviti. Zoper župana občine je bila vložena zahteva za preiskavo zaradi kaznivega

47

dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po 263. členu KZ-1, ker je v zvezi s prodajo

zemljišča posredoval pri uradnih osebah, da so zemljišče prodali v nasprotju z določili Zakona o

stvarnem premoženju države, pokrajin in občin ter Zakona o lokalni samoupravi po bistveno nižji ceni

od cene primerljivih zemljišč, za kar naj bi prejel obljubo kupca za podporo na volitvah.

Vložena je bila obtožnica zoper občinskega svetnika zaradi kaznivega dejanja dajanja podkupnine po

268. členu KZ, ker je preko znanca izročil občinski svetnici 100 evrov, da se ne bi udeležila prve seje

občinskega sveta in ne bi glasovala. Pred tem je bila v zadevi opravljena tudi sodna preiskava.

V poročilu za leto 2010 smo poročali o kazenski zadevi zoper več osumljencev zaradi korupcijskih

kaznivih dejanj v zvezi z postopkom javnega naročila za izgradnjo novega Centra za kontrolo zračnega

prometa na letališču Ljubljana, ko je bila v tej zadevi vložena obtožnica, ki je postala pravnomočna in

je od oktobra 2010 potekalo sojenje. Tudi v letu 2011 se je sojenje v tej zadevi nadaljevalo in do

konca leta ni bilo zaključeno in odločitev sodišča o tej obtožnici še vedno ni sprejeta. Zadevo je

obravnavala Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, od novembra 2011 naprej

pa jo zaradi spremembe zakonodaje obravnava Specializirano državno tožilstvo.

8.10 Zatajitve davčnih in drugih finančnih obveznosti

Slovenska državna tožilstva so v letu 2011 prejela ovadbe zoper 269 oseb, kar je bistveno manj kot v

letu 2010, ko so tožilstva prejela ovadbe zoper 370 oseb. Skupaj z ovadbami, ki so na koncu leta 2010

ustavljene in rešene so slovenska tožilstva obravnavala v letu 2011 skupno 602 osumljenca kaznivih

dejanj zatajitve davčnih in drugih finančnih obveznosti. Državni tožilci so zavrgli ovadbe zoper 133

fizičnih in 73 pravnih oseb, zoper 39 fizičnih in štiri pravne osebe je bil vložen obtožni predlog, zoper

šest fizičnih in pet pravnih oseb neposredna obtožba, zoper 158 fizičnih in 26 pravnih oseb pa je bila

zahtevana preiskava. Po končani preiskavi so tožilstva vložila obtožbe zoper skupno 39 fizičnih in dve

pravni osebi, zoper 31 fizičnih in sedem pravnih pa so predlagale ustavitev postopka. Sodišča so v tem

obdobju izrekla skupno 53 sodb fizičnim osebam in sicer so 29 oseb obsodila, devet oprostila, zoper

15 oseb pa so obtožne akte zavrnila, največkrat zaradi umika s strani državnega tožilca. Pravnim

osebam je bila za navedeno kaznivo dejanje v letu 2011 izrečena le ena obsodilna in sedem zavrnilnih

sodb. Tožilstva so vložila 27 pritožb, ugodeno je bilo devetim. Na slovenskih sodiščih je vloženih 222

obtožnih aktov, pri katerih zoper obdolžence še ni bila izrečena prvostopna sodba.

V večini primerov kazenske ovadbe poda davčni organ, vendar jih je pogosto treba dopolnjevati in

izvesti predkazenski postopek. Ovadbe davčnih organov ne vsebujejo vseh elementov, potrebnih za

ugotovitev, da sta fizična oziroma pravna oseba uresničile znake kaznivega dejanja. ODT v Ljubljani za

ovadbe policije ugotavlja, da kriminalisti v večini primerov pridobijo le davčne odločbe ter izpiske iz

sodnega registra za davčne zavezance in opravijo razgovor z zakonitimi zastopniki davčnih

zavezancev. Kazenske ovadbe je potrebno dopolnjevati zaradi ugotavljanja naklepa storilcev,

razčiščevanja okoliščin poslovanja osumljenih družb in vloge posameznikov pri zatrjevanih storitvah

davčnih zatajitev. Zaradi potrebe po dopolnjevanju ovadb davčnega organa in policije včasih prihaja

do zamud pri reševanju, pa tudi do številnih zavrženj kazenskih ovadb ter ustavitev že uvedenih

postopkov.

Ugotavljamo, da je še vedno največ kaznivih dejanj zatajitve davčnih in drugih finančnih obveznosti

storjeno pri trgovanju z osebnimi in tovornimi vozili, pri katerih se kot vstopni DDV uveljavlja DDV

obračunan na računih, ki jih je davčni zavezanec prejel od missing trader družb, ki DDV-ja niso plačale

48

oziroma ga v obračunih sploh niso izkazale, zato gospodarske družbe neupravičeno uveljavljajo

vstopni DDV. Pri kaznivih dejanjih zatajitve davka in drugih obveznosti pri prodaji rabljenih vozil,

največkrat uvoženih iz države Evropske unije, je v večini primerov vpleteno večje število gospodarskih

subjektov, skupna značilnost pa je, da prikazujejo poslovne dogodke, ki jih ni bilo in izdajajo fiktivne

račune gospodarskim subjektom, ki te listine uporabljajo za črpanje denarnih sredstev iz gospodarskih

družb, prejemniki računov pa DDV kot vstopni davek odštejejo oziroma zahtevajo njegovo vrnitev.

Slamnate družbe povečini vodijo osebe, ki so slovenskim organom pregona pogosto nedosegljive

oziroma se na dokumentih ne pojavljajo in ostajajo zakrite. Tožilstva ugotavljajo tudi, da padec

skupnega števila ovadb in skupne višine utajenih obveznosti v letu 2011, v primerjavi s tistim v letu

2010, ne gre pripisati manjšemu številu teh kaznivih dejanj temveč dejstvu, da gre za obsežne in

zahtevne zadeve, v katerih kriminalisti ne uspejo v kratkem času zbrati vseh potrebnih obvestil in

dokazov.

Izstopa primer ovadbe zoper gospodarsko družbo, ovadene zaradi storitve kaznivega dejanja zatajitve

finančnih obveznosti po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 254. člena KZ, pri kateri je davčni

zavezanec organiziral nakup nepremičnine tako, da je bila lažno navedena višina DDV-ja, s tem pa je

kupcu omogočil, da si je višji znesek DDV odbil kot vstopni DDV, s tem pa se je gospodarska družba

izognila plačilu davka in pridobila premoženjsko koristi znesku preko 1,6 milijonov evrov.

Šestim obdolžencem vložena zahteva za preiskavo očita, da so prek družbe z omejeno odgovornostjo

organizirale in speljale uvoz rabljenih osebnih avtomobilov iz držav članic Evropske skupnosti in

prodajo vozil na območju Republike Slovenije tako, da družba preko katere se je organiziral uvoz,

davčni upravi ni oddajala obrazcev za obračun DDV-ja, s čimer se je izognila plačilu DDV-ja, davku na

motorna vozila in okoljskim dajatvam v skupnem znesku preko 1,2 milijona evrov.

ODT v Kopru je zahtevalo preiskavo zoper devet oseb, zoper dve pa je bil vložen obtožni predlog, ker

so po dogovoru v Luko Koper spravljali v Evropsko unijo (v nadaljevanju: EU) kitajsko blago,

predvsem tekstil, na ta način, da so v dokumentih carinskim organom prikazovali, da gre za tranzit,

dejansko pa so blago, ne da bi bile plačane dajatve z uporabo dvojne dokumentacije odpeljali

neposredno v Republiko Italijo, ponavadi slamnatim družbam v lasti Kitajcev, ki so blago prodajali

naprej. ODT v Kranju je zoper dve osebi vložilo obtožnico, ker je družba A kupila kurilno olje in ga

prodala družbi B kot plinsko olje D2, trošarina pa je bila obračunana za kurilno olje, z neplačanimi

trošarinami pa je bila dosežena premoženjska korist nekaj manj kot 300.000 evrov. SDT RS obravnava

več zadev, pri katerih je bilo oškodovanje državnega proračuna izvršeno po vnaprej organiziranem

sistemu zlorabe sistema davka na dodano vrednost, uporabljeno pa je bilo večje število podjetij

misssing traderjev, slamnatih direktorjev družb, pa tudi leasing hiš, pri preprodaji luksuznih predmetov

velike vrednosti. V drugi zadevi je gospodarska družba dala davčnemu organu lažne podatke o

vrednosti opravljenih nabav blaga in storitev po fiktivnih računih za delo in dobave, ki niso bile

opravljene, pri čemer se je gospodarska družba izognila plačila davku na dodano vrednost v višini

preko 300.000 evrov.

8.11 Zlorabe v javnem in zasebnem sektorju

V skupini kaznivih dejanj zlorab v javnem in zasebnem sektorju so predvsem preslepitve pri pridobitvi

posojila ali ugodnosti po 230. členu KZ-1 (235. člen KZ), preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi

papirji po 231. členu KZ-1 (236. člen KZ), zlorabe notranjih informacij po 238. členu KZ-1 (243. člen

KZ), zlorabe položaja ali pravic oziroma zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po

49

240. členu KZ-1 (244. člen KZ), poneverbe po 245. členu KZ in poneverbe v službi po 263. členu KZ

oziroma poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1 ter zlorabe

uradnega položaja ali pravic po 257. členu KZ-1 (261. člen KZ).

Državna tožilstva so za zgoraj našteta kazniva dejanja v letu 2011 prejela ovadbe zoper 1384 oseb,

kar je nekoliko manj kot prejšnje leto, ko so prejela ovadbe zoper 1516 oseb.

Tudi v letu 2011 sta bili s tega področja najpogosteje obravnavani kaznivo dejanje zlorabe uradnega

položaja ali pravic po 257. členu KZ-1 (261. člen KZ) ter kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja

pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1 (244. člen KZ). Sedanja določba 240. člena KZ-1

nadomešča določbo 244. člena KZ, ki je opredeljevala kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic.

Glede kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic po 257. členu KZ-1 (261. člen KZ) so

državna tožilstva prejela ovadbe zoper 573 oseb, skupaj z ovadbami iz prejšnjih let pa so državni

tožilci obravnavali ovadbe zoper 817 oseb.

Zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1

(244. člen KZ) je bilo v letu 2011 prejetih kazenskih ovadb zoper 260 oseb, skupaj z ovadbami iz

prejšnjih let pa je bilo obravnavanih 721 oseb.

Naslednja skupina najpogosteje obravnavanih kaznivih dejanj so kazniva dejanja poneverbe po 245.

členu KZ in poneverbe v službi po 263. členu KZ, ki so sedaj v zakonu zajeta v okviru kaznivega

dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1. Na državna

tožilstva je bilo za kaznivo dejanje poneverbe po 245. členu KZ prejetih ovadb zoper 7 oseb, za

kaznivo dejanje poneverbe v službi po 263. členu KZ zoper tri osebe ter za kaznivo dejanje poneverbe

in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1 ovadbe zoper 320 oseb. Skupaj s

prenesenimi ovadbami iz prejšnjih let pa so državni tožilci v preteklem letu v zvezi z navedenimi

kaznivimi dejanji obravnavali ovadbe zoper 534 oseb.

Nadaljuje se trend povečevanja števila obravnavanih kazenskih ovadb zaradi kaznivega dejanja

nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 (262. člen KZ). V letu 2011 je bilo za tovrstna kazniva

dejanja obravnavanih 192 oseb, skupaj z ovadbami iz prejšnjih obdobij pa 272 oseb.

Ostala kazniva dejanja s tega področja so bila obravnavana v manjšem številu. Za kaznivo dejanje

preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po 230. členu KZ-1 (235. člen KZ), je bilo prejetih

ovadb zoper 18 oseb, skupaj z ovadbami iz prejšnjih obdobij pa so bile v delu ovadbe zoper 39 oseb,

za kaznivo dejanje preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji po 231. členu KZ-1 (236. člen KZ)

ovadbe zoper tri osebe, skupaj v delu zoper devet oseb, za kaznivo dejanje zlorabe notranje

informacije po 238. členu KZ-1 (243. člen KZ) pa ovadbe zoper dve osebi, skupaj pa so imeli tožilci v

delu ovadbe zoper šest oseb.

8.12 Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic

Kot je že navedeno, je bilo med najpogosteje obravnavanimi kaznivimi dejanji v tej skupini tudi v letu

2011 kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1 (261. člen KZ).

Okrožna državna tožilstva so prejela ovadbe zoper 573 oseb, kar pomeni porast pripada glede na leto

2010, ko so prejela ovadbe zoper 551 oseb.

50

Pregled rešitev pri navedenih zadevah pa pokaže, da je bila skoraj polovica kazenskih ovadb zavržena.

Tožilci so skupaj s prenesenimi ovadbami iz prejšnjih let obravnavali ovadbe zoper 817 oseb, pri tem

pa zavrgli kazenske ovadbe zoper 409 oseb. Kljub temu, da odstotek zavrženih ovadb bistveno ne

presega povprečja zavrženih kazenskih ovadb za vsa kazniva dejanja (44 %), pa je vendarle za

tovrstna kazniva dejanja število zavrženih kazenskih ovadb visoko. Predvsem je to posledica dejstva,

da so mnoge kazenske ovadbe vložene laično in brez ustreznih dokazil. Kljub temu jih je treba z vso

resnostjo obravnavati, na koncu preverjanj pa se izkaže, da je šlo za ovadbe posameznikov, ki so se

zaradi odločitve o njihovih pravicah, čutili oškodovani in prikrajšani ter podali kazensko ovadbo zoper

uradno osebo, ki je o njihovi pravici odločala. Ugotovilo pa se je, da je šlo za uradne osebe, ki so pri

izvajanju svojih nalog ravnale zakonito in v njihovem ravnanju niso podani znaki kaznivega dejanja in

so bile zato ovadbe zavržene.

Državni tožilci so v letu 2011 v tovrstnih zadevah vložili zoper 25 oseb obtožne predloge, zoper dve

osebi neposredno obtožbo, zoper osem oseb obtožbe po opravljeni preiskavi, zoper 31 oseb pa so

zahtevali uvedbo preiskave. Sodišča so izdala sodbe za 16 oseb, od tega za devet oseb obsodilne, za

tri osebe oprostilne in za štiri osebe zavrnilne sodbe.

Iz poročil in opisanih primerov je moč zaključiti, da se struktura storilcev tovrstnih kaznivih dejanj ne

spreminja in je odvisna predvsem od narave kaznivih dejanj, ki jih store uradne osebe pri izvrševanju

uradnih dolžnosti ali druge osebe, ki so pri teh dejanjih udeležene. Gre za osebe z višjo izobrazbo,

pretežno moškega spola. Tako so bili obravnavani župani, sodniki, državni tožilci, notarka, odvetnica,

itd.

Spodaj opisani primeri kažejo značilnosti tovrstnih kaznivih dejanj.

Sodišče je izreklo obsodilno sodbo obdolžencu zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja pomoči h

kaznivemu dejanju zlorabe uradnega položaja ali pravic po 3. in 4. odstavku 261. člena KZ v zvezi s

27. členom KZ. Izrečena je bila petletna zaporna kazen, stranska denarna kazen v višini 20.000 evrov,

obdolžencu pa je bila odvzeta tudi protipravno pridobljena premoženjska korist v višini 43.767,44

evrov, sodišče pa mu je naložilo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka in stroške povezane z

izročitvenim postopkom iz tujine. V isti zadevi je bilo treba zaradi absolutnega zastaranja kazenskega

pregona v enem delu obtožnico umakniti, ko se je očitalo obdolžencu nadaljevano kaznivo dejanje

napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe položaja po 1. odstavku 240. člena KZ-1 v zvezi s 26.

členom KZ-1 in kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 1. odstavku 240. člena KZ.

Šlo je za primer, ko je obdolženec pomagal državnemu sekretarju pri storitvi zlorabe uradnega

položaja in sicer pri dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za subvencioniranje obrestnih mer za

kratkoročne in dolgoročne kredite in za sofinanciranje razvojnih projektov in prestrukturiranje podjetij.

Obdolženi je preko svojih poslovnih poznanstev in različnih položajev, ki jih je imel v gospodarskih

družbah, bodisi kot v prokurist, bodisi je z gospodarskimi družbami poslovno sodeloval, seznanil

državnega sekretarja, katere izmed gospodarskih družb, ki so se kot prosilke prijavile na razpise, so se

v primeru pridobitve finančnih sredstev na razpisu pripravljene delu teh sredstev odreči. Kasneje je z

izdajo fiktivnih računov prek družbe, ki je imela sedež na Floridi in katere dejanski poslovodja je bil, ki

so bili plačani s strani gospodarskih družb, ki so prejele subvencije, realiziral nakazilo denarja, ki si ga

je prilastil. V končni fazi pa je bil iz floridske gospodarske družbe določen denar nakazan na švicarski

račun državnemu sekretarju. Obdolženi je izdajal tudi fiktivne račune v imenu svoje družbe v Ljubljani,

katere solastnik je bil.

51

Državni tožilec je vložil obtožnico zoper župana občine zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe

uradnega položaja ali pravic po 3. odstavku 261. člena KZ. Obtožnica županu očita, da je v letu 2007,

v šestih primerih kot uradna oseba, vsakič istima pravnima osebama, ki imata sedež na območju te

občine, ter sta lastniško med seboj povezani, zastopa pa ju tudi isti direktor, na pogodbah o odkupu

terjatev, podpisal in ožigosal z žigom občine, ter s tem potrdil izjavo, da so seznanjeni z vsebino

pogodbe in potrjujejo, da bo občina obveznosti iz odkupljenih terjatev po teh pogodbah ob zapadlosti

izpolnila, ter s tem omogočil odkup terjatev in nakazilo kupnine tema družbama. To je storil kljub

temu, da je vedel, da so bili računi, ki sta jih družbi izstavili občini, lažni ter da terjatve do občine

sploh ne obstajajo in da tudi niso zavedene v njenih poslovnih knjigah. Tako je omogočil, da sta

navedeni družbi pridobili: prva družba v štirih primerih skupaj 94.925,81 evrov protipravne

premoženjske koristi, druga družba pa v dveh primerih skupaj 73.447,89 evrov protipravne

premoženjske koristi.

Tožilstvo je zahtevalo preiskavo zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic

po 3. v zvezi s 1. odstavkom 261. člena KZ. Obstaja namreč utemeljen sum, da je osumljeni kot župan

občine v notarski pisarni podpisal notarski zapis in pogodbo o odkupu terjatve, na podlagi katerih je

občina kot dolžnica družbe izplačala 2.500 evrov, pri tem pa je vedel, da sta bila kot osnova za podpis

omenjenega notarskega zapisa in pogodbe o odkupu terjatev fiktivna računa, z navedenim pa občino

oškodoval za 2.500 evrov. Ista oseba je kot župan podpisala poroštveno izjavo in menično izjavo ter v

imenu občine izročila bianco menico kot kritje za obveznosti po pogodbi o finančnem leasingu, ki ga je

najela zadruga z omejeno odgovornostjo za nabavo različne opreme, čeprav je vedela, da lahko

občina izdaja poroštvo za izpolnitev obveznosti le javnim podjetjem in javnim zavodom, katerih

ustanoviteljica je, ker pa zadruga kot leasingojemalec svojih mesečnih obveznosti ni izpolnjevala, je

občina poravnala znesek 18.518,98 evrov, za kolikor je bil oškodovan proračun občine.

8.13 Zloraba položaja ali pravic

Državna tožilstva so v letu 2011 prejela ovadbe zoper 260 oseb za kazniva dejanja zlorabe položaja ali

pravic po 244. členu KZ in kazniva dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po

240. členu KZ-1. Pri tem gre za dejanji, opredeljeni v različnih zakonih (KZ in KZ-1), vendar

pravzaprav za enaki kaznivi dejanji, s tem, da je krog storilcev pri kaznivem dejanju po 240. členu KZ-

1 nekoliko zožen. Skupaj s prenesenimi zadevami iz prejšnjih let so državni tožilci obravnavali 721

ovadenih oseb.

Poleg velike aktivnosti pri zbiranju podatkov in dokazov v predkazenskem postopku in s preiskovalnimi

dejanji, so državni tožilci ovadbe zoper 145 oseb zavrgli, zoper pet oseb so bili vloženi obtožni

predlogi, zoper tri osebe neposredna obtožba, zoper 59 oseb je bila vložena obtožba po opravljeni

preiskavi, zoper 90 oseb pa je bila zahtevana preiskava. Sodišča so izrekla 48 sodb, od tega 23

obsodilnih, 16 oprostilnih in devet zavrnilnih.

Struktura storilcev tovrstnih kaznivih dejanj se v letu 2011 ni bistveno spremenila. Gre za osebe, ki

imajo srednješolsko, pogosto pa tudi višješolsko in univerzitetno izobrazbo. Starost storilcev se v

večini primerov giblje nad štiridesetim letom, saj so to osebe, ki so dosegle vodstvene in nadzorstvene

funkcije v gospodarskih družbah.

52

Pri tovrstnih kaznivih dejanjih gre v veliko primerih za zahtevna pravna in dejanska vprašanja.

Nekateri primeri so zelo obsežni, prav tako pa je prepoznavnost kaznivih dejanj lahko zelo zapleteno

vprašanje. Gre za nekatere tipične načine izvrševanja kot so tako imenovani »missing trader-ji«

oziroma »slamnate« družbe, fiktivni posli in nezakonitosti pri prevzemih gospodarskih družb itd.

Obravnavanje tovrstnih kaznivih dejanj lahko zahteva sodelovanje več organov: državnega tožilstva,

Policije, DURS, CURS, Računskega sodišča RS, itd., kar sedanja kazensko procesna zakonodaja tudi

omogoča. Materialni zakon pa je bil z zadnjo spremembo KZ-1 spremenjen in je sedaj tovrstno dejanje

drugače opisano, in sicer tako, da je zožen krog subjektov (storilci so le tisti, ki opravljajo vodstvene in

nadzorstvene funkcije). S tem problemom se tožilci pogosto srečujejo, saj se pri tistih zadevah, ko je

bila obtožnica vložena pred spremembo zakona, vsebina obtožbe ponovno preizkuša glede tega

vprašanja. Sodna praksa je prinesla v nekaterih primerih odločitve, ki imajo za posledico oprostilno

sodbo.

V nadaljevanju so navedeni nekateri primeri tovrstnih kaznivih dejanj.

Sodišče je na prvi stopnji izreklo obsodilno sodbo zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic

po 2. in 1. odstavku 244. člena KZ. Izrečena je bila pogojna obsodba, poleg tega pa tudi stranska

denarna kazen v višini 15.000 evrov. V obravnavanem primeru je bila že pred tem izrečena oprostilna

sodba in je bila kazenska zadeva zaradi pritožbe s strani tožilca vrnjena v ponovno sojenje. V

obravnavani zadevi je obdolženi preprodajal delnice in pri tem zlorabil svoj položaj v PID-u, kjer je bil

zakoniti zastopnik.

Državni tožilec je vložil obtožnico zoper tri fizične osebe in eno pravno osebo, zaradi kaznivega dejanja

zlorabe položaja in pravic po 1. in 2. odstavku 244. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ. Obtožnica vsem

obdolženim očita, da so kot generalni direktor, pomočnik generalnega direktorja in član nadzornega

sveta gospodarske družbe zlorabili položaj pri lastninjenju te gospodarske družbe.

Sodišče je izdalo obsodilno sodbo, zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 1. odstavku

244. člena KZ zoper direktorja družbe, ki je pri opravljanju gospodarske dejavnosti z namenom, da bi

delavcu te družbe pridobil protipravno premoženjsko korist, izrabil svoj položaj s tem, da je v letu

2004 s tem delavcem podpisal predlog medsebojne kompenzacije v skupnem znesku 10.763,92 evrov,

kar predstavlja znesek, ki naj bi ga ta družba dolgovala delavcu, čeprav je vedel, da znesek ni

resničen in da je dolg manjši in je na ta način delavcu pridobil 5.007,50 evrov premoženjske koristi, za

kolikor je oškodoval gospodarsko družbo.

Državni tožilec je vložil zahtevo za preiskavo zoper dva obdolženca zaradi kaznivega dejanja po 2. v

zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ. Prvemu obdolžencu se očita, da je kot direktor družbe z

namenom, da bi drugemu obdolžencu pridobil veliko premoženjsko korist, ki je bila tudi pridobljena,

izrabil svoj položaj s tem, da je od 1. 1. 2004 do 31. 5. 2005, kot direktor družbe z drugo obdolženim

sklenil sporazum o dodelitvi 10% lastniškega deleža družbe v last drugo obdolženemu, tako da je po

vnaprejšnjem dogovoru izdal potrdilo o ustnem dogovoru, s katerim je drugo obdolženemu priznal

10% lastniški delež, nato pa z njim sklenil sporazum, s katerim sta se dogovorila, da sta družba,

katere direktor je bil prvo obdolženi in drugo obdolženi solastnika družbe, pri čemer je vedel, da drugo

obdolženi ni upravičen do solastniškega deleža, saj je imela družba z njim sklenjeno pogodbo o

poslovodenju družbe in je zato drugo obdolženi izdajal račune, ki jih je družba tudi redno poravnavala

ter je tako za poslovodenje družbe že prejel plačilo, tako pa je z zlorabo prvo obdolženega direktorja,

53

drugo obdolženi pridobil veliko premoženjsko korist v višini 700.000 evrov, saj do deleža ni bil

upravičen. Drugo obdolženi pa je k temu dejanju naklepoma napeljal prvo obdolženega.

Zoper direktorja pravne osebe je državni tožilec vložil obtožbo zaradi kaznivega dejanja po 2. in 1.

odstavku 244. člena KZ, zloraba položaja ali pravic. Direktorjem in poslovnim partnerjem je pisno in po

telefonu sporočil novo številko transakcijskega računa družbe, na katerega so ti partnerji nakazali

skupno 203.587,66 evrov, čeprav je dejansko šlo za transakcijski račun osebe, ki je po naročilu

osumljenega direktorja s tega računa dvigovala nakazana sredstva in jih izročali direktorju, delno pa

jih je s tega računa dvigoval direktor sam in si tako navedeni znesek prilastil.

Vložena je bila obtožba zoper direktorja gradbenega podjetja, ki je pri opravljanju gospodarske

dejavnosti zlorabil direktorski položaj in s tem povzročil veliko premoženjsko škodo oziroma pridobil

veliko premoženjsko korist. V letu 2003 je namreč kot odgovorna oseba s svojim očetom sklenil

kupoprodajno pogodbo za zemljišča, ki so bila v času prodaje oziroma nakupa vredna po oceni

izvedenca okoli 46.000 evrov, plačal pa je kupnino v višini 2.000.000 evrov.

Obtožba za tovrstna kazniva dejanja je bila vložena tudi zoper tri storilce, ki so kot odgovorne osebe v

družbah sklenili pogodbe o leasingu za stroje in opremo, ki družbi sploh ni bila dobavljena, pač pa so

dobavo prikazali z lažnimi dokumenti. Družba je v pogodbenem odnosu z leasingodajalcem plačevala

pogodbene obveznosti iz sklenjene pogodbe, čeprav stroji in oprema v resnici niso bili dobavljeni in so

bile družbe oškodovane za znesek, ki presega 800.000 evrov.

Z nepravnomočno sodbo je bil obsojen direktor gospodarske družbe zaradi zlorabe položaja po 1.

odstavku 240. člena KZ na pogojno kazen eno leto zapora s preizkusno dobo treh let in denarno

kaznijo 5.160 evrov ter ob posebnem pogoju, da oškodovani družbi povrne škodo 15.000 evrov.

Obdolženi je tik pred odhodom v pokoj mimo pravil o prodaji svoji ženi prodal stanovanje podjetja pod

realno ceno in družbo oškodoval za 15.000 evrov.

Vložena je bila obtožba zoper direktorja velikega gradbenega podjetja zaradi negospodarne prodaje

delnic. Kljub nekaterim nasprotnim dokazom je državna tožilka zaključila, da je bilo podjetje

oškodovano in se odločila za vložitev obtožbe, saj naj bi podjetju nastala premoženjska škoda v višini

1.404.679 evrov, obdolženi drugi vodilni posamezniki iz te iste družbe pa naj bi si pridobili za 115.120

evrov premoženjske koristi.

Sodišče je izdalo oprostilno sodbo obdolženi direktorici dveh gospodarskih družb, ki je bila obtožena

zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 2. v zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ. Očitek

direktorici je bil, da je po nerealno nizki ceni prodala delnice ene od slovenskih bank, ki so bile v lasti

dveh gospodarskih družb, katerih direktorica je bila in je tema družbama na ta način povzročila škodo

v višini 104.857,29 evrov in 33.112,12 evrov. Ta znesek predstavlja razliko med prodajno ceno delnic

in ceno po kateri je kupec le štiri dni oziroma en dan kasneje delnice prodal naprej. Delnice je namreč

kupil po ceni 3.500 SIT, prodal pa jih je po ceni 15.000 SIT za delnico. Nadalje naj bi obdolžena

neupravičeno in samoiniciativno povečala osnovo za izračun trinajste plače in s tem gospodarsko

družbo oškodovala za 5.087,98 evrov. Sodišče je kot navedeno obdolženko oprostilo, državna tožilka

pa je vložila pritožbo o kateri višje sodišče še ni odločilo.

54

8.14 Poneverba

V letu 2011 so državna tožilstva prejela kazenske ovadbe zoper sedem oseb za kaznivo dejanje

poneverbe po 245. členu KZ, ovadbe zoper tri osebe zaradi kaznivega dejanja poneverbe v službi po

263. členu KZ in ovadbe zoper 320 oseb zaradi kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe

tujega premoženja po 209. členu KZ-1. Skupaj s prenesenimi ovadbami iz prejšnjih let so državni

tožilci v letu 2011 za tovrstna kazniva dejanja obravnavali ovadbe zoper 556 oseb.

Zoper 170 oseb so državni tožilci kazenske ovadbe zavrgli, zoper 17 oseb so zahtevali uvedbo

preiskave, zoper 139 oseb so bili vloženi obtožni predlogi, zoper tri osebe neposredne obtožnice in

zoper dvanajst oseb obtožnice po opravljeni preiskavi. Sodišča so izdala sodbe za 110 oseb, od tega

88 obsodilnih, 14 oprostilnih in osem zavrnilnih.

Kot kazniva dejanja poneverjanja štejemo zgoraj navedena kazniva dejanja, ki jih sedaj v spremenjeni

določbi zakona predstavlja 209. člen KZ-1. Ta inkriminira kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene

uporabe tujega premoženja kot prilaščanje denarja, premičnih stvari ali drugih delov tujega

premoženja, ki je posameznikom zaupano v zvezi z zaposlitvijo pri opravljanju gospodarskih, finančnih

ali poslovnih dejavnosti, pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali jim je prepuščeno kot uradnim osebam v

službi.

Vsa leta poročanja se struktura storilcev tovrstnih kaznivih dejanj ne spreminja. Gre za osebe, ki so

zaposlene v gospodarskih družbah, trgovinah, bankah, zavarovalnicah, gre za blagajničarje, ki jim je

zaupan denar ali druge osebe, ki so jim zaupane druge premične stvari z določeno vrednostjo. Tak

položaj storilcev se povezuje z njihovo značilnostjo oziroma stopnjo izobrazbe, ki se zahteva za

opravljanje tovrstnih del, pri katerem je storilcem zaupano premoženje. Zato je prevladujoča stopnja

izobrazbe storilcev srednješolska, v enakem obsegu pa izvršujejo tovrstno kaznivo dejanje tako moški

kot ženske.

V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov poneverb, ki prikazujejo temeljne značilnosti zadev, ki so

jih obravnavala posamezna državna tožilstva.

Državni tožilec je vložil obtožbo po opravljeni preiskavi zoper računovodkinjo zaradi kaznivega dejanja

poneverbe po 1. in 2. odstavku 245. člena KZ in kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene

uporabe tujega premoženja po 1. odstavku 209. člena KZ-1, ki ju je ta storila tako, da si je v obdobju

od 2. 12. 2003 do 21. 1. 2009 na škodo osnovne šole skupaj prilastila 136.450,51 evrov. Dejanja je

storila tako, da je, ko je pripravljala virmanske naloge in plačilna navodila za izplačilo denarja na razne

naslovnike, dobavitelje, pri sestavi dokumentov v računalniškem programu listine sestavila tako, da je

namesto tekočega računa naslovnika napisala enega od svojih dveh računov pri banki, na katera je bil

nato nakazan denar.

Po opravljeni preiskavi je bila vložena obtožba zoper knjigovodjo, ki je bila zadolžena za računovodske

in administrativne storitve, in sicer zaradi storitve kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene

uporabe tujega premoženja po 4. in 1. odstavku 209. člena KZ. Dejanje je storila tako, da je denar

družbe namesto dobaviteljem na njihov transakcijski račun nakazovala na svoj osebni račun in pri tem

ponarejala tudi listine. Na škodo delodajalca si je pridobila protipravno premoženjsko korist v višini

341.210,37 evrov.

55

V letu 2011 je bil vložen tudi obtožni predlog zoper osem oseb zaradi kaznivega dejanja poneverbe in

neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1. Obtožni akt je bil vložen zoper delavce

javnega podjetja in njihove družinske člane, ki so jim pomagali pri tem kaznivem dejanju. Obdolženi

so si kot vozniki tovornih vozil pri tem podjetju oziroma kot vodja deponije in sortirnice protipravno

prilaščali kovinske surovine na ta način, da so v času od 17. 1. 2007 do 27. 7. 2010 namesto, da bi

kovinske surovine oddali lastniku, javnemu podjetju, ki je zase postavil zabojnik za zbiranje odpadkov

ter zase za nadaljnjo porabo zbiral kovinske surovine, te surovine odpeljali v prodajo konkurenčnemu

podjetju, kjer so jih prodali, iztržek pa si prisvojili in sicer v zneskih od 1.766 evrov do 30.341,42

evrov, denar je bil nakazovan na račune družinskih članov voznikov, javno podjetje pa je bilo skupaj

oškodovano za 72.549,33 evrov.

Pravnomočno je bila obsojena oseba, ki je v gospodarski družbi na podlagi pooblastila različnih

zavarovalnic, za te zavarovalnice sklepala s fizičnimi osebami zavarovalne pogodbe, in sicer za

obvezna zavarovanja motornih vozil. Od posameznikov, s katerimi je sklepala pogodbe je prejela tudi

denar v gotovini, potem pa tega denarja ni odvedla naprej upravičeni zavarovalnici, ampak si ga je

prilastila.

Zoper delavko v fotokopirnici sodišča je bil vložen obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja poneverbe

in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1, ker si je ta v času od aprila 2003 do

avgusta 2004 prilastila za skupno 30.094,55 evrov sodnih kolkov.

Sodišče je izdalo obsodilno sodbo za kaznivo dejanje poneverbe neupravičene uporabe tujega

premoženja po 209. členu KZ-1 zoper bančno uslužbenko, ki je neupravičeno dvigovala denarna

sredstva z osebnih računov in deviznih varčevalnih knjižic komitentov banke ter ustavljala fiktivne

račune, na katerih je v nasprotju z internim pravili odobrila izredne limite, sredstva teh limitov pa si je

prilaščala in si tako v času od decembra 2002 do januarja 2004 prilastila skupno 157.864,47 evrov.

8.15 Kazniva dejanja na škodo upnikov in potrošnikov

Med kazniva dejanja na škodo upnikov in potrošnikov štejemo zlasti kaznivo dejanje lažnega stečaja

po 226. členu KZ-1 (232. člen KZ), povzročitev stečaja z nevestnim gospodarjenjem po 233. členu KZ,

oškodovanja upnikov po 227. členu KZ-1 (234. členu KZ), poslovne goljufije po 228. členu KZ-1 (234.a

člen KZ) ter organiziranja denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo po 212. členu KZ-1 (234.b člen

KZ).

Državna tožilstva v Republiki Sloveniji so v letu 2011 prejela za zgoraj navedena kazniva dejanja

kazenske ovadbe zoper 2241 oseb (od tega zoper 1677 fizičnih oseb in zoper 564 pravnih oseb). Tako

se tudi v letu 2011 nadaljuje trend povečevanja števila ovadenih oseb za tovrstna kazniva dejanja. V

letu 2010 so namreč tožilstva prejela kazenske ovadbe zoper 1255 oseb (od tega zoper 1622 fizičnih

oseb in 533 pravnih oseb). Skupaj s prenesenimi zadevami iz prejšnjih let so tožilci obravnavali

ovadbe zoper 3544 oseb.

Za 1026 oseb so državni tožilci kazenske ovadbe zavrgli, zoper 629 oseb zahtevali preiskavo, zoper 48

oseb vložili obtožne predloge, zoper 130 oseb neposredne obtožnice in zoper 355 oseb obtožbe po

opravljeni preiskavi. V zvezi s kaznivim dejanjem na škodo upnikov in potrošnikov so sodišča v letu

2011 izdala sodbe za 316 oseb, od tega 219 obsodilnih, 51 oprostilnih in 46 zavrnilnih.

56

Največje število kazenskih ovadb v letu 2011 je bilo prejetih zaradi kaznivega dejanja poslovne

goljufije in sicer 2075, za ostala kazniva dejanja s tega področja pa je bilo prejetih kazenskih ovadb

zoper 166 oseb, 77 zaradi kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, skupaj v delu je bilo ovadb zoper

148 oseb, 69 je bilo ovadenih zaradi kaznivega dejanja organiziranja denarnih verig in nedovoljenih

iger na srečo, pri čemer so imeli tožilci v delu skupaj ovadbe za 108 oseb, zoper deset zaradi

kaznivega dejanja lažnega stečaja, v delu pa skupaj zoper 19 oseb, in zoper pet oseb zaradi kaznivega

dejanja povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem, skupaj pa v delu ovadb zoper 14 oseb.

8.16 Poslovna goljufija

Poslovna goljufija je opredeljena v 228. členu KZ-1 in 234.a členu KZ. Za to kaznivo dejanje je bilo v

letu 2011 ovadenih 2.075 oseb, od tega 1.526 fizičnih oseb in 549 pravnih oseb.

Glede poslovnih goljufij so državni tožilci ovadbe zoper 931 oseb zavrgli, za 603 osebe vložili zahtevo

za preiskavo, vložili pa so 45 obtožnih predlogov, 116 neposrednih obtožb in 346 obtožnic po

opravljeni preiskavi. Sodišča so izrekla sodbe za 289 oseb, od tega 208 obsodilnih, 43 oprostilnih in 38

zavrnilnih sodb.

V letu 2011 se tako obseg kot vsebina obravnavanih kazenskih zadev s področja poslovnih goljufij ni

bistveno spremenil. Storilci so tako samostojni podjetniki, direktorji gospodarskih družb in prokuristi

gospodarskih družb, ki v okviru opravljanja svoje dejavnosti naročajo blago ali storitve, po dobavi

blaga oziroma izvedbi storitev pa le-teh, v nasprotju s prej sklenjenim dogovorom, ne plačajo. Še

vedno ostaja problematika pri obravnavanju tovrstnih kaznivih dejanj enaka in se nanaša predvsem na

razmejitev med civilno-pravnim dolžniško-upniškim razmerjem in znaki kaznivega dejanja poslovne

goljufije. Pogosto so podane kazenske ovadbe zato, ker oškodovanci želijo tudi na ta način priti do

povrnitve dolgovanih zneskov. Vložena kazenska ovadba pogosto služi kot sredstvo pritiska na

dolžnike, da bi čim prej plačali dolgovane zneske, s čimer bi se upnik izognil postopkom prisilne

izterjave dolga.

Ko ocenjujemo rešitve oziroma ukrepanje državnih tožilcev vidimo, da obstaja velik odstotek zavrženj

kazenskih ovadb tudi pri tovrstnih kaznivih dejanjih. Pogosto je namreč zelo težko dokazati naklep, ki

mora obstajati za storitev tega kaznivega dejanja. Tožilstva so tudi v letu 2011 prejela največje število

tovrstnih ovadb, ki so povezane s področjem gradbeništva in z njim povezanih dejavnosti in s področja

leasing pogodb. Skupaj s prenešenimi ovadbami s prejšnjih obdobij so v letu 2011 tožilci obravnavali

za tovrstno kaznivo dejanje kar 3248 oseb. Pogost razlog za zavrženje kazenskih ovadb, ko gre za

ovadene pravne osebe je tudi v tem, da pogosto pravna oseba nima premoženja ali pa je to tako

majhno, da ne bi zadoščalo niti za pokritje stroškov postopka ali pa, da je zoper njo začet stečajni

postopek, ko je v njem lastnik, storilec kaznivega dejanja, edini družbenik pravne osebe ali pa je bila

pravna oseba že zbrisana iz sodnega registra in tako se tožilci odločajo, da kazenske ovadbe v takih

primerih zavračajo iz razloga po 28. členu ZOPOKD zaradi nesmotrnosti postopka.

Spodaj navedeni primeri so značilni primeri za tovrstna kazniva dejanja.

V letu 2011 je bila vložena obtožnica po končani preiskavi zoper enega obdolženca in pravni osebi,

zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije po 2. in 1. odstavku 234.a člena KZ. Očitek

obdolžencu je, da je kot direktor dveh družb, ki sta med seboj lastniško povezani, pri opravljanju

gospodarske dejavnosti pri sklenitvi posla, preslepil odgovorne osebe v dveh družbah, in sicer

57

družbah, ki sta od njegovih družb, katerih direktor je bil, odkupovali terjatve, na ta način, da je v letu

2007 podpisal s prvo družbo štiri pogodbe o odkupu terjatev, za drugo družbo pa dve pogodbi o

odkupu terjatev, to pa je storil na ta način, da je kljub temu, da so bili računi, na katerih so temeljile

pogodbe o nakupu terjatev ponarejeni, torej da obveznost po teh računih sploh ni obstajala, ob

pomoči tretje osebe, in sicer z župana občine, ki je s svojo privolitvijo garantiral za neizpolnjene

obveznosti družb, katerih direktor je bil obdolženi, in oškodovani družbi spravil v zmoto, s čimer je

pridobil svojima družbama, in sicer prvi protipravno premoženjsko korist v znesku 294.925,81 evrov,

drugi družbi pa 73.447,89 evrov protipravne premoženjske koristi.

Na sodišču poteka glavna obravnava zaradi kaznivih dejanj poslovnih goljufij po 1. in 2. odstavku

234.a člena KZ in 1. in 2. odstavku 228. člena KZ-1 ter goljufije po 1. in 2. odstavku 217. člena KZ.

Obdolženi je v priporu že od 18. 12. 2008. Obdolženi se je ukvarjal s trgovino z vozili in leta 2007 je

prodajal osebna vozila ceneje kot pooblaščeni prodajalci osebnih vozil, saj je bila njegova cena nižja

zaradi obdolženčeve kalkulacije, da bo s strani davčnega organa prejel vračilo DDV-ja. Obdolženi je

vozila uvažal preko »missing traderjev«, predvsem preko ene družbe, ki jo je v celoti obvladoval. V

letu 2008 je davčni organ vrnil vračilo DDV-ja in mu izdal odločbo za vračilo za približno 4.000.000

evrov. Takrat se je obdolženec začel prekomerno zadolževati od fizičnih in pravnih oseb in kot

zastopnik svoje družbe ni izpolnjeval prevzetih obveznosti. V letu 2011 mu je bila izrečena

prvostopenjska obsodilna sodba in sicer je bil obsojen na sedem let in šest mesecev zaporne kazni,

nato pa še koncem leta 2011 obsodilna sodba na eno leto in osem mesecev zapora, za tisti del

postopka, ki je bil pred tem izločen.

Za kaznivo dejanje poslovne goljufije je tožilec vložil zahtevo za preiskavo zoper direktorico

gospodarske družbe, ki je sklenila več pogodb s podizvajalci za opravo različnih gradbenih del, z

zagotavljanjem, da jim bodo dela plačana v skladu s sklenjenimi pogodbami, vendar na to do plačila

opravljenih del ni prišlo, s čimer so bili oškodovanci oškodovani za 276.437 evrov.

Vložena je bila tudi obtožba zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem in prvem odstavku

234.a člena KZ, zoper direktorja gospodarske družbe, ki je sklenil več pogodb o pitanju mladega

goveda in več pogodb o dolgoročni nabavi krme za živino in drugega blaga za potrebe pitanja živali,

nato pa niso bili poravnani računi za prevzeto blago, niti niso bila goveda dopitana, ter je tako

oškodovani gospodarski družbi nastala premoženjska škoda v skupnem znesku 293.780 evrov.

Zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po 2. in 1. odstavku 234.a člena KZ je bila vložena tudi

obtožba zoper obdolženega direktorja gospodarske družbe s sedežem v Italiji, ki je zagotavljal

gospodarski družbi v Republiki Sloveniji, da bo dobavljene jeklene nosilce naročnik poravnal v

dogovorjenem roku, do česar pa nato ni prišlo in je tako oškodovani gospodarski družbi nastala

premoženjska škoda v višini 191.807 evrov.

Za kaznivo dejanje poslovne goljufije je bil obtožen direktor gospodarske družbe, ki je pri sklenitvi in

izvajanju kreditne pogodbe zagotavljal, da bo kredit poravnal, sklenil z banko še sporazum o

zavarovanju terjatev in obljubil vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi na kreditojemalca, saj takšen

vpis še ni bil opravljen, nato pa kljub takšnim zagotovilom nepremičnino, na kateri naj bi banka

pridobila zastavno pravico prodal tretji osebi in je oškodovana banka utrpela škodo v višini 198.214

evrov.

58

Državni tožilec je tudi vložil zahtevo za preiskavo v primeru poslovne goljufije, ki naj bi jo storil

direktor dveh družb, ki je v času od junija 2010 do konca 2011 preko spletnih strani in v imenu teh

družb ponujal naprodaj mobilne telefone in tablične računalnike po izjemno nizki ceni in pri tem lažno

navajal, da je uvoznik le-teh in da jih ima na zalogi ter da jih bo dobavil v roku treh do desetih dni po

prejemu plačila. Preslepil je številne kupce iz cele Slovenije, ki so mu na račun družb nakazovali denar,

pri tem pa telefonov in tabličnih računalnikov sploh ni imel in jih tudi ni uvozil. Zaradi vlaganja

številnih novih ovadb oškodovancev, ki so se odzvali na javni poziv, je bila dvakrat vložena zahteva za

razširitev preiskave, po opravljeni preiskavi, pa je bila v septembru 2011 vložena obtožnica, ki pa je

bila zaradi novih ovadb trikrat razširjena in spremenjena, tako da je končno število oškodovancev

naraslo na 175, skupna protipravna premoženjska korist, ki si jo je na zgoraj opisan način pridobil

storilec pa znaša 38.769 evrov. Tožilec je predlagal tudi začasno zavarovanje zahtevka za odvzem

premoženjske koristi, čemur je sodišče sledilo.

Pogosta so tudi kazniva dejanja v zvezi z leasing pogodbami. Tako je bila vložena obtožnica zaradi

nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije po 2. v zvezi s 1. odstavkom 234.a člena KZ in

kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavku 256. člena KZ ter kaznivega dejanja ponareditve

ali uničenja poslovnih listin po 1. in 2. odstavku 240. člena KZ zoper obtoženo prokuristko

samostojnega podjetnika, ki se je ukvarjal s trgovino in komisijsko prodajo rabljenih vozil, pri čemer je

s preslepitvijo v zvezi z nakupi avtomobilov sedem oškodovancev fizičnih oseb oškodovala s 53.092,14

evrov in v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti po sklenjenih leasing pogodbah še šest pravnih oseb za

40.644,08 evrov in 13.325,64 evrov.

Za poslovno goljufijo po 2. v zvezi s 1. odstavkom 228. člena KZ-1 je bila osumljena in zoper njo tudi

vložena zahteva za preiskavo, direktorica pravne osebe družbe z omejeno odgovornostjo, ki je sklenila

z drugo pravno osebo faktor družbo, štiri faktoring pogodbe, s katerimi je slednja prodajala terjatve v

skupni višini 1.169.291,69 evrov, ki naj bi jih imela do svojih kupcev iz naslova neplačila dobavljenega

blaga, faktor družbo pa je o obstoju teh terjatev preslepila na ta način, da je poslala 52 fiktivnih

računov za dobavljeno blago. Zaradi celotne neizpolnitve in delne neizpolnitve obveznosti po

posameznih sklenjenih faktoring pogodbah, pa je faktor družbi nastala velika premoženjska škoda v

skupni višini 1.147.203,58 evrov.

8.17 Druga kazniva dejanja na škodo upnikov in

potrošnikov

Druga kazniva dejanja na škodo upnikov in potrošnikov niso tako pogosta kot poslovna goljufija.

Za kaznivo dejanje lažnega stečaja po 226. členu KZ-1 (232. člen KZ) so državni tožilci v letu 2011

prejeli kazenske ovadbe zoper deset oseb, skupaj z ovadbami iz prejšnjega obdobja pa so obravnavali

19 oseb. Zavrgli so osem kazenskih ovadb in vložili eno obtožnico po preiskavi. Sodišče je izreklo eno

zavrnilno sodbo.

Za povzročitev stečaja z nevestnim gospodarjenjem po 233. členu KZ so bile na novo prejete kazenske

ovadb zoper pet oseb, skupaj z ovadbami iz prejšnjih obdobij pa je bilo obravnavanih 14 oseb. Tožilci

so ovadbe zoper pet oseb zavrgli. Sodišče pa je izreklo eno oprostilno sodbo.

59

Za kaznivo dejanje oškodovanja upnikov po 227. členu KZ-1 (243. člen KZ) so bile v letu 2011 prejete

ovadbe zoper 77 oseb, tožilci pa so obravnavali skupaj 148 oseb, upoštevaje še ovadbe iz prejšnjih

obdobij. Zavrgli so ovadbe zoper 48 oseb, vložili tri obtožne predloge in devet zahtev za preiskavo.

Sodišča so izrekla 13 sodb od tega tri obsodilne, pet oprostilnih in pet zavrnilnih.

Organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo kot kaznivo dejanje opredeljuje 212. člen

KZ-1 (234.b člen KZ). Za tovrstno kaznivo dejanje je bilo ovadenih 69 oseb, skupaj z ovadbami iz

prejšnjih obdobij pa obravnavanih 108 oseb. Za 33 oseb so bile ovadbe zavržene, vložena sta bila dva

obtožna predloga, 14 neposrednih obtožb in šest obtožnic po preiskavi. Izrečenih je bilo deset sodb,

od tega šest obsodilnih, dve oprostilni in dve zavrnilni sodbi.

8.18 Kazniva dejanja zoper človečnost in mednarodno

pravo

Novih ovadb za kazniva dejanja kaznivih dejanj genocida in hudodelstvo zoper človečnost v letu 2011

nismo obravnavali.

ODT na Ptuju, ki je od leta 2006 obravnavalo osumljenca kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno

prebivalstvo po 1. odstavku 374. člena KZ, ki naj bi kot pristojni organ OZN-e v taborišču Strnišče v

času od maja do septembra 1945 organiziral in vodil poboje najmanj 200 oseb, ki so jih postrelili

pripadniki KNOJ-a je po končani preiskavi odstopilo od pregona. Tožilstvo je namreč oktobra 2011

preiskovalnemu sodniku posredovalo izjavo o odstopu od pregona, ker je ugotovilo, da ni dovolj

dokazov, da bi ovadeni storil očitano kaznivo dejanje. V razlogih je navedlo, da med preiskavo

preiskovalni sodnik ni uspel zbrati dovolj dokazov za očitek, da je ovadeni v taborišču Kidričevo odrejal

poboje civilnega prebivalstva. Tožilstvo ugotavlja, da ob tem, ko se obdolženec ni zagovarjal tudi

izpovedbe ključnih prič niso bile dovolj določne in jasne, da bi obremenile osumljenega. Sodišče kljub

zahtevi tožilstva ni odredilo izkopov, s tem pa tudi ni omogočilo izdelavo izvedenskega mnenja o

vzrokih smrti pokopanih žrtev, žrtev pa ni bilo mogoče identificirati ne po spolu, ne po starosti, pa tudi

ne določiti časa njihove usmrtitve, onemogočeno pa tudi, da bi se določilo približno število usmrčenih.

Glede na to, da so dejanja odmaknjena več kot 60 let in glede na opisano stanje po preiskavi, tožilstvo

ni uspelo pridobiti dovolj zanesljivih dokazov, s katerimi bi imelo možnost vložiti obtožbo.

ODT v Murski Soboti je v letu 2008 vložilo obtožnico zoper dve osebi, ki sta kot odgovorni osebi v

vojski v času od 27. 6. do 3. 7. 1991 med oboroženim spopadom SFRJ in Republike Slovenije ravnali v

nasprotju s pravili mednarodnega vojnega in humanitarnega prava in zaradi tega povzročili smrt dveh

civilistov in veliko premoženjsko škodo na različnih stanovanjskih in poslovnih objektih v Gornji

Radgoni. V zadevi je bilo v mesecu oktobru razpisana obravnava in se je začelo sojenje obema

obdolžencema v njuni nenavzočnosti.

ODT v Mariboru je prejelo ovadbo zoper osumljenca, z očitkom, da je storil kaznivo dejanje ogrožanje

oseb pod mednarodnim varstvom po 1. odstavku 371. člena KZ-1. Tožilstvo je vložilo zahtevo za

preiskavo, v katerem je osumljencu očitalo, da je ogrozil varnost uslužbencev Veleposlaništva

Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji, ki so v skladu z 29. členom Dunajske konvencije o

diplomatskih odnosih pod mednarodnim pravnim varstvom. Dejanje naj bi bilo storjeno z resno

grožnjo, da bo napadel njihove uradne prostore na Prešernovi cesti v Ljubljani, ko je na spletno stran

Bele hiše v Washington poslal elektronsko sporočilo, v katerem je zapisal, da bo razstrelil njihovo

60

Veleposlaništvo v Sloveniji in na koščke razbil stavbo. Po zaslišanju osumljenca je sodišče tožilstvu

odstopilo spis na vpogled, državna tožilka pa je nato po oceni zagovora osumljenca, zahtevo za

preiskavo umaknila, sodišče pa je izdalo sklep o zavrženju zahteve za preiskavo.

8.19 Kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne

dobrine

Leta 2011 so okrožna državna tožilstva na področju kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne

dobrine vložila 56 obtožnih predlogov, pet neposrednih obtožnic ter štiri obtožnice po opravljeni

preiskavi, 28 zahtev za preiskavo, v 69-ih primerih pa ovadbo zavrgla. Sodišča so izrekla 53 obsodilnih

sodb, osem oprostilnih ter štiri zavrnilne sodbe. Okrožni državni tožilci so se v sedmih primerih

pritožili, v enem primeru pa je bilo pritožbi ugodeno. Prvostopenjska sodišča v 53 zadevah še niso

izrekla sodbe. Tožilstva so zavrgla dve ovadbi, vloženi zoper pravne osebe, v enem primeru je bila

vložena zahteva za preiskavo, v eni zadevi pa še ni bila izrečena prvostopenjska sodba.

Največ prejetih ovadb je bilo zaradi kaznivega dejanja mučenja živali. Na novogoriškem območju so

obravnavali štiri kazenske ovadbe zaradi tega kaznivega dejanja, na murskosoboškem območju štiri

storilce tega kaznivega dejanja, zoper dva storilca so ovadbo zavrgli, zoper dva storilca pa vložili

obtožni predlog. Na mariborskem območju so zaradi omenjenega kaznivega dejanja prejeli sedem

kazenskih ovadb, dve ovadbi pa sta bili preneseni iz prejšnjega obdobja. Na koprskem tožilstvu so

zaradi kaznivega dejanja mučenja živali prejeli dve ovadbi, ena ovadba pa je bila prenesena iz leta

2010. Na krškem tožilstvu so prejeli pet ovadb, storilci so v štirih primerih moške osebe, v enem pa

ženska, stari od 39 do 55 let, slovenski državljani, z osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo.

Omeniti velja primer, kjer je prišlo do uboja psa na posebno krut način in kjer je sodišče že razsodilo

ter obdolžencu izreklo pogojno obsodbo, ki pa še ni pravnomočna. Največjo skupino obdolženih oseb

pa je zaradi tega kaznivega dejanja obravnavalo celjsko tožilstvo, in sicer je prejelo osem ovadb zaradi

tega kaznivega dejanja. Na ptujskem tožilstvu so prejeli tri ovadbe, dve ovadbi pa so prenesli iz

prejšnjega leta, en storilec je moški, star 61 let, brez zaposlitve, s končano osnovnošolsko izobrazbo,

dve storilki pa sta ženski, stari 44 in 46 let, ena brez zaposlitve, s končano srednjo šolo. Na ODT v

Ljubljani so prejeli pet ovadb, eno ovadbo pa prenesli iz leta 2010, na novomeškem tožilstvu pa so

zaradi tega kaznivega dejanja obravnavali tri ovadbe.

Kot je bilo že omenjeno, je zaskrbljujoč podatek, da gre za zelo kruto ravnanje storilcev ter da so ta

kazniva dejanja očitno v porastu. Dejstvo, katerega je treba omeniti, pa je, da je bilo veliko ovadb

zavrženih, in sicer kar 19, vloženih je bilo 16 obtožnih predlogov, v enem primeru pa je bila zahtevana

preiskava. Izrečenih je bilo že 11 obsodilnih sodb, ena oprostilna sodba, v enem primeru pa je državni

tožilec vložil pritožbo. V 12 zadevah še ni izrečena prvostopenjska sodba.

Veliko zadev je tudi zaradi kaznivega dejanja protipravnega zavzetja nepremičnine. Vloženih je bilo kar

18 obtožnih predlogov, pet ovadb je bilo zavrženih, izrečena je bila ena obsodilna sodba, štiri

oprostilne ter dve zavrnilni sodbi. Državni tožilec se je pritožil v petih zadevah, 11 zadev pa še ni

doživelo sodnega epiloga.

Na tretjem mestu po številu obravnavanih zadev je kaznivo dejanje obremenjevanja in uničevanja

okolja po 332. členu KZ-1, kjer je bilo vloženih 11 obtožnih predlogov, osem zahtev za preiskavo ter

61

dve obtožbi po preiskavi, zavrženih pa je bilo 13 ovadb. Za to kaznivo dejanje je bilo izrečenih osem

obsodilnih sodb, ena oprostilna sodba, šest zadev pa še ni končanih.

ODT v Ljubljani je v letu 2011 prejelo zaradi kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine

ovadbe zoper 43 storilcev, iz prejšnjega obdobja pa so bile prenešene ovadbe zoper 16 storilcev.

Glede na leto 2010, ko so prejeli le ovadbe zoper 13 storilcev, se je število kaznivih dejanj na tem

področju precej povečalo. Predvsem se je zopet močno povečalo število ovadb zoper storilce kaznivih

dejanj tatvin gramoza oziroma mineralnih surovin. Obravnavajo zadevo, kjer sta si storilca z

izkopanimi mineralnimi surovinami od leta 2009 do leta 2011 pridobila za najmanj 500.000 evrov

protipravne premoženjske koristi ter povzročila tudi popolno poškodbo okolja. Storilcu je bil zasežen

delovni stroj in tovorno vozilo, vendar mu ga je sodišče vrnilo, zoper tak sklep pa je okrožna državna

tožilka vložila pritožbo.

Obravnavali so tudi zadevo zaradi kaznivega dejanja obremenjevanja in uničenja okolja ter kaznivega

dejanja zaposlovanja na črno, kjer se osumljencema očita, da sta delavcem odredila, ali pa sta sama

obdelovala, skladiščila in prevažala nevarne odpadke ter druge snovi, katere so pri tem prosto iztekale

na nezavarovano površino deponije in celo na sosednje parcele, ki so namenjene kmetijski dejavnosti.

Tudi ODT v Mariboru je v primerjavi z letom 2010, ko niso prejeli nobene kazenske ovadbe za kazniva

dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine (32. poglavje KZ), v letu 2011 obravnavalo več zadev

s tega področja ter zoper tri osebe vložilo obtožni predlog za kaznivo dejanje obremenjevanja in

uničenja okolja in prostora po 333. členu KZ. Pet storilcev več kot v letu 2010, skupno torej 29, pa so

obravnavali zaradi kaznivih dejanj iz 32. poglavja KZ – 1.

Na ODT v Celju so v letu 2011 prejeli zaradi kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine

ovadbe zoper 20 oseb, največ, kar osem oseb pa je bilo ovadenih zaradi kaznivega dejanja mučenja

živali po 341. členu KZ-1. Ovadb zoper pravne osebe niso prejeli, prav tako ne beležijo tatvin

mineralnih snovi. Glede na leto 2010, ko je bilo ovadenih le pet oseb, se je njihovo število v letu 2011

močno povečalo. Tudi na celjskem območju se pojavlja problem protipravnega odlaganja nevarnih

snovi na kmetijskem zemljišču. Storilec je brez dovoljenja skladiščil stare osebne avtomobile, namesto

da bi zagotovil predelavo in njihovo odstranitev. Obravnavali so tudi storilca kaznivega dejanja

mučenja živali, ki je tako surovo ravnal z živaljo, da je povzročil njen pogin.

ODT v Kopru je s področja kaznivih dejanj zoper okolje in prostor prejelo ovadbe zoper pet oseb. Vsi

storilci so moškega spola, njihova povprečna starost pa je 45 let.

ODT v Krškem je v letu 2011 prejelo pet ovadb zoper štiri osumljence ter eno osumljenko, in sicer

zaradi storitve kaznivega dejanja mučenja živali, eno ovadbo zaradi kaznivega dejanja uničenja

gozdov ter šest ovadb zaradi kaznivega dejanja nezakonitega lova. Obravnavali so tudi kazensko

ovadbo zaradi kaznivega dejanja protipravnega zavzetja nepremičnine. Kot zanimivost velja omeniti,

da v lanskem letu ni bilo podane nobene ovadbe zaradi kraje naravnih dobrin gramoza in uničenja

okolja v zvezi z nelegalnim črpanjem gramoza. Ta dejanja so bila prejšnja leta v porastu.

Na ODT v Novem mestu so v letu 2011 zaradi kaznivega dejanja protipravnega zavzetja nepremičnine

po 338. členu KZ-1 prejeli ovadbe zoper 23 oseb, zaradi kaznivega dejanja obremenjevanja in

uničevanja okolja po 332. členu KZ-1 so obravnavali dve ovadbi, preneseni iz leta 2010, zaradi

kaznivega dejanja uničevanja gozdov po 340 členu KZ-1, 1 ovadbo zoper eno osebo, zaradi kaznivega

62

mučenja živali po 341 členu KZ-1, tri ovadbe zoper tri osebe, ter zaradi kaznivega dejanja

nezakonitega lova po 342 členu KZ-1 eno ovadbo zoper eno osebo. Tudi za lansko leto ugotavljajo, da

so storilci kaznivega dejanja protipravnega zavzetja nepremičnine izključno Romi, saj so njihova

naselja zgrajena na tuji zemlji. Problem je zaskrbljujoč, saj število dejanj in ovadb narašča. Zanimivo

je tudi, da niso prejeli nobene ovadbe zaradi tatvine mineralnih snovi – gramoza. Zoper pravno osebo

niso imeli v delu nobene ovadbe. Iz 32. poglavja KZ pa so prejeli eno ovadbo zoper eno osumljeno

osebo.

ODT v Kranju je prejelo kazenske ovadbe zoper štiri osebe, dve od teh zaradi kaznivega dejanja

nevestne veterinarske pomoči po 347 členu KZ-1.

ODT v Slovenj Gradcu v lanskem letu ni prejelo nobene nove kazenske ovadbe s področja kaznivih

dejanj zoper okolje in prostor.

Na ODT v Murski Soboti so obravnavali 14 storilcev: enega zaradi tatvine gramoza, enega zaradi

kaznivega dejanja onesnaženja morja in voda z ladij (zadeva prenesena iz prejšnjega obdobja), tri

zaradi kaznivega dejanja protipravnega zavzetja nepremičnine, štiri zaradi kaznivega dejanja mučenja

živali, enega zaradi kaznivega dejanja nezakonitega lova, štiri pa zaradi kaznivega dejanja

nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi in rastlinami. Splošna značilnost je, da so storilci v večini

primerov osebe moškega spola, da je glavni motiv koristoljubje, pri kaznivem dejanju mučenja živali

pa je pri storilcih prisotna surovost, grobost in brezčutnost. Število teh dejanj je enako kot v letu

2010.

ODT na Ptuju je v lanskem letu prejelo ovadbe zoper pet storilcev kaznivih dejanj zoper okolje, prostor

in naravne dobrine. Storilci so v treh primerih moškega spola, v dveh pa ženskega. Tudi na Ptuju

beležijo prejem treh ovadb zaradi kaznivega dejanja mučenja živali.

Na ODT v Novi Gorici so obravnavali ovadbo zoper eno osebo zaradi kaznivega dejanja vnašanja

nevarnih snovi v državo in protipravnega odlaganja nevarnih snovi, vendar je državna tožilka ovadbo

zavrgla, ker je ugotovila, da ne gre za nevarne snovi. Beležijo tudi kaznivo dejanje tatvine gramoza,

kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine ter štiri kazenske ovadbe zaradi kaznivega

dejanja mučenja živali. Prejeli so tudi ovadbo zaradi kaznivega dejanja nevestne veterinarske pomoči

ter ovadbo zaradi kaznivega dejanja nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi. V zadnjem primeru

naj bi ovadena oseba iz tujine v Slovenijo prinesla večje število čebeljih matic ter jih razširila po

čebeljih panjih med avtohtono slovensko kranjico, čeprav je vnos tujih čebel in matic prepovedan. Ker

pa naznanjeno dejanje nima znakov kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni

dolžnosti, so ovadbo zavrgli ter jo posredovali Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS,

saj gre v konkretnem primeru za prekršek po 70. členu Zakona o živinoreji.

Policisti Posebnega oddelka so v letu 2011 podali eno kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja

nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi in rastlinami po 344. členu KZ-1. Dejanje je bilo strojeno v

službi.

SDT RS je v leti 2011 prejelo dve ovadbi s področja kaznivih dejanj zoper okolje in prostor, obe zaradi

kaznivega dejanja velike tatvine po členu 205 KZ-1. Obe zadevi sta priporni; zoper storilca je vložena

obtožnica po opravljeni preiskavi:

63

8.20 Trgovina z ljudmi

Tudi v letu poročanja organiziranost državnih tožilcev, ki so z letnimi razporedi določeni za področje

boja zoper trgovino z ljudmi, ostaja nespremenjena. Da bi zagotovili večjo učinkovitost pregona, isti

državni tožilci praviloma preganjajo tudi kazniva dejanja, katerih elementi se vsebinsko prepletajo s

kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1, in sicer kazniva dejanja spravljanja v

suženjsko razmerje po 112. členu KZ-1, zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1 ter prikazovanja,

izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po 176. členu KZ-1. Leta 2011 lahko

govorimo o trendu povečanja števila odkritih storilcev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, pri čemer

pa je številka v absolutnem še vedno zelo majhna. Tako je policija podala kazenske ovadbe zoper 13

oseb zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1 in kazenski ovadbi zoper dve osebi

zaradi kaznivega dejanja spravljanja v suženjsko razmerje po 112. členu KZ-1. Kot zanimivost pa

vendarle velja omeniti, da so bile ovadbe podane le na območju štirih okrožnih državnih tožilstev,

kljub temu, da je moč glede na naravo kaznivega dejanja utemeljeno pričakovati, da se tovrstna

kazniva dejanja dogajajo na ozemlju celotne države.

Državni tožilci so tako v letu 2011 odločali o ovadbah zoper 13 oseb zaradi kaznivega dejanja po 113.

členu KZ-1 in 2 osebi po 112. členu KZ-1, podanih v tem letu, in o ovadbah zoper 7 oseb, prenesenih

iz leta 2010. Kazenske ovadbe zoper dve oseb so zavrgli, kazensko preiskavo zahtevali zoper 11 oseb

zaradi kaznivega dejanja po 113. členu KZ-1 in dve osebi po 112. členu KZ-1 ter vložili obtožbe zoper

pet oseb.

V eni izmed zadev je kazenski postopek stekel zoper štiri osebe zaradi kaznivega dejanja trgovine z

ljudmi po 113. členu KZ-1 in kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1. Obe kaznivi

dejanji sta izredno močno prepleteni, ravnanja vseh štirih storilcev vsebujejo znake obeh kaznivih

dejanjih in razmejitev je izredno težko dejansko vprašanje, posledično pa tudi pravno. V tej zadevi se

prvič srečamo tudi z izjemno velikim številom žrtev, gre za tuje državljanke z vzhodne Evrope in iz

Južne Amerike (dekleta iz Ukrajine in Dominikanske republike) z urejenimi delovnimi dovoljenji in z

drugimi potrebnimi dokumenti za bivanje v naši državi, kar izpričuje izjemno organiziranost storilcev.

Storilci so tako moški kot ženske, oblika udeležbe pri izvršitvi kaznivih dejanj pa je različna, ne le po

vlogi, temveč tudi po kriminalni aktivnosti, med njimi srečamo tudi specialne povratnike.

V zadevi, ko je bila kazenska ovadba podana zoper štiri osebe (dva storilca izmed njih sta specialna

povratnika v postopku zaradi kaznivega dejanja zlorabe prostitucije) in gospodarsko družbo, število

žrtev – tujk, zaposlenih v različnih lokalih v Sloveniji kot plesalke, snažilke ali pomožno osebje, je

veliko. Sodišče ni sledilo predlogu državnega tožilca za odreditev pripora in tudi še ni odločilo o uvedbi

preiskave zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi.

Nadaljuje se trend, pogojen tako z objektivnimi razlogi izjemno težkega dokazovanja kot tudi s

subjektivnimi razlogi neobčutljivosti in neozaveščenosti akterjev, vpetih v boj zoper trgovino z ljudmi,

ki ima za posledico, da se vrsta predkazenskih in kazenskih postopkov, kjer ravnanja storilcev

vsebujejo elemente kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, ne razvije v smeri pregona tega kaznivega

dejanja, temveč v smeri kaznivega dejanja zlorabe prostitucije. Kazenski postopki praviloma trajajo

nesorazmerno dolgo, kar krepi storilce kaznivega dejanja, katerih se tveganje primerne obsodbe s

potekom časa močno zmanjšuje.

V letu 2011 je postala pravnomočna sodba, s katero sta bila obdolženca spoznana za kriva kaznivega

dejanja spravljanja v suženjsko razmerje po 1. odstavku 387. člena KZ, izvršenega v letu 2001. Zaradi

64

izjemne časovne odmaknjenosti in pozitivne prognoze je bila obema izrečena pogojna obsodba.

Pravnomočna je postala tudi sodba zoper tri obdolžence zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi

zaradi izkoriščanja prostitucije po 113. členu KZ-1, vse tri obdolžence pa je sodišče spoznalo za krive

kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1.

Zaradi prepričanja, da je uspešnost boja proti trgovini z ljudmi v največji meri odvisna od našega

znanja in sodelovanja, se je VDT RS vključilo v projekt Ministrstva za notranje zadeve RS:

Vzpostavljanje pogojev za ustanavljanje skupnih preiskovalnih skupin za potrebe boja proti trgovini z

ljudmi v Jugovzhodni Evropi (JIT THB). Projekt je osredotočen na vzpostavitev t. i. strateških

aktivnosti, ki bodo nudile potrebno logistično platformo nadaljnjemu operativnemu delovanju. Jedro

celotnega projekta predstavljajo delavnice, katerih cilj je spodbuditev strokovnjakov k uporabi skupnih

preiskovalnih skupin, kar lahko prinese dodano vrednost k njihovim preiskavam ter pomaga pri razvoju

mednarodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Projekt načrtuje pet delavnic, v letu 2011 so bile

izvedene tri; aktivno je bila v vse tri vključena okrožna državna tožilka SDT RS.

8.21 Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države

Trend upadanja ovadb zaradi kaznivih dejanj povezanih s prepovedanim prehajanjem meje ali ozemlja

države po členu 308 KZ-1 oziroma členu 311 KZ se nadaljuje. V letu 2011 so namreč okrožna državna

tožilstva in SDT RS prejeli ovadbe zoper 68 oseb, kar je 41% manj kot v letu 2010, ko so bile prejete

ovadbe zoper 115 oseb. Upoštevaje ovadbe zoper 67 oseb, ki so bile kot nerešene prenesene iz

prejšnjega obdobja, so državni tožilci v letu 2011 obravnavali ovadbe zoper skupno 135 oseb. Ovadbe

zoper 18 oseb so zavrgli, zoper 67 oseb so zahtevali uvedbo preiskave, zoper 26 oseb pa so bile

vložene obtožbe (18 neposrednih in osem po opravljeni preiskavi). Zoper osem oseb je bil v letu 2011

tudi odrejen pripor.

Sodišča so v letu 2011 izrekla sodbe 25 osebam, in sicer 23 osebam oprostilne sodbe ter dvem

osebam zavrnilni sodbi.

Zoper izrečene sodbe pritožb državnih tožilcev v letu 2011 ni bilo, so pa pritožbena sodišča ugodila

dvem pritožbam okrožnih državnih tožilcev iz prejšnjega obdobja.

Poleg dejstva, da se število tovrstnih kaznivih dejanj manjša, je opaziti tudi, da se tovrstna kazniva

dejanja ne izvršujejo več pretežno v organiziranih skupinah, temveč so v večjem številu storilci

posamezniki. Velika večina storilcev je moškega spola, več je tudi tujih državljanov. Ugotoviti je, da je

upad števila tovrstnih kaznivih dejanj pripisati spremembam mejnih režimov za nekatere države

jugovzhodne Evrope (odprave vizumov).

Izpostaviti je primer ODT v Novi Gorici, ki poroča, da je prejelo ovadbo zoper 11 oseb, pri čemer je

bila zoper 2 izmed njih že v letu 2010 podana kazenska ovadba zaradi istovrstnega kaznivega dejanja.

Gre za novo izvršitveno obliko storitve kaznivega dejanja, ki je bila izpostavljena že v poročilu za leto

2010. V konkretni zadevi so štirje ovadeni na podlagi pooblastil tujcev opravili registracijo 57 fiktivnih

gospodarskih družb v Sloveniji, pri čemer so predložili vse potrebne fiktivne dokumente in tako

omogočili 26 tujcem nezakonito preselitev v Slovenijo, 21 tujcem pa so to poskusili omogočiti. Zoper

štiri osebe je bil že izdan sklep o uvedbi preiskave, zoper sedem oseb, ki se jim očita pomoč, pa je bila

zahteva za opravo preiskave zavrnjena. Zoper odločitev o zavrnitvi zahteve se je pritožila okrožna

državna tožilka, o pritožbi pa še ni odločeno.

65

O istovrstnem načinu storitve kaznivega dejanja poroča tudi ODT v Ljubljani.

8.22 Nedovoljena proizvodnja in promet orožja in

eksplozivov

V letu 2011 so okrožna državna tožilstva in SDT RS, zaradi kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje

in prometa orožja in eksplozivov po členu 307 KZ-1 oziroma členu 310 KZ, prejeli ovadbe zoper 83

oseb. Gre za bistven, 34 % padec števila tovrstnih kaznivih dejanj, saj so bile v letu 2010 prejete

ovadbe zoper 126 oseb. Skupaj z nerešenimi ovadbami zoper 38 oseb iz prejšnjih let, so okrožna

državna tožilstva in SDT RS v letu 2011 obravnavali ovadbe zoper 121 oseb.

Državni tožilci so ovadbe zoper 21 oseb zavrgli, zoper 25 oseb so zahtevali uvedbo preiskave, zoper 16

oseb so vložili obtožne predloge, zoper 45 oseb pa obtožnice (zoper 17 oseb neposredne, zoper 28

oseb pa po preiskavi). Zoper dve osebi je bil v letu 2011 odrejen pripor.

Sodišča so v tovrstnih zadevah izdala obsodilne sodbe zoper 62 oseb. Oprostilne sodbe so bile izdane

zoper štiri osebe, zavrnilne sodbe zoper pet oseb, med tem ko 99 osebam prvostopna sodba še ni bila

izrečena.

Državni tožilci so vložili štiri pritožbe, upoštevaje pritožbe iz preteklega obdobja, pa je bilo ugodeno

pritožbam državnih tožilcev zoper tri osebe, pritožbam zoper osem oseb pa ne.

Zbrani podatki kažejo, da gre večinoma za manjše količine orožja, najdenega pri hišnih preiskavah, ki

so bile opravljene v zvezi z kakšnim drugim kaznivim dejanjem.

V veliki večini primerov so storilci moškega spola, ODT v Krškem pa poroča, da so prejeli ovadbo tudi

zoper dve pravni osebi. V konkretni zadevi je bila ovadba podana zoper dve fizični in dve pravni osebi,

ki so na mejnem prehodu Obrežje skušali iz države iznesti, brez ustreznega dovoljenja Ministrstva za

obrambo RS in ustreznih dovoljenj EU, digitalni preprečevalec signala (Frequency Yammer), ki naj bi

omogočal motenje sistemov za globalno satelitsko navigacijo, in je na seznamu obrambnih proizvodov

EU. Zadeva je še v fazi ovadbe, saj je v izdelavi strokovno mnenje za navedeno napravo.

Izstopa primer ODT v Kopru, ki je obravnavalo dva tujca, katera sta imela pri sebi štiri kose strelnega

orožja, storila pa sta še dve kaznivi dejanji ropa po 2. odstavku 206. člena KZ-1 in poskusa kaznivega

dejanja uboja po 115. členu KZ-1.

Izpostaviti je tudi primer ODT v Ljubljani, ki poroča, da je Višje sodišče v Ljubljani razveljavilo sodbo

prvostopnega sodišča, s katero je bila ena oseba oproščena kaznivega dejanja nedovoljene

proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po 1. odstavku 307. člena KZ-1 in kaznivega dejanja

povzročitve splošne nevarnosti po 1. odstavku 314. člena KZ-1. O zadevi smo poročali že leta 2009 in

2010.

66

8.23 Mladoletniško prestopništvo

Trend upada ovadenih mladoletnikov se nadaljuje tudi v letu 2011, ko so okrožna državna tožilstva

prejela kazenske ovadbe proti 2428 mladoletnikom (leta 2010 proti 2619 mladoletnikom). Število

ovadenih mladoletnikov je manjše na večini državnih tožilstev, opazen pa je porast na ODT v Novem

mestu, kjer so prejeli ovadbe proti 265 mladoletnikom (leto prej 210). Skupaj z iz leta 2010

prenesenimi ovadbami proti 677 mladoletnikom so tako državni tožilci reševali ovadbe proti 3139

mladoletnikom in sprejeli odločitve v zvezi z ovadbami proti 2483 mladoletnikom. Število nerešenih

zadev ob koncu leta, in sicer 656, predstavlja pričakovano in stalno številko zadev, v kateri državni

tožilci do izteka leta poročanja ne sprejmejo državnotožilske odločitve. V tej številki so vključene

zadeve, ki so dejansko nerešene pri državnem tožilcu (374, kar predstavlja približno šest tedenski

pripad), v dopolnitvi na policiji (37) ali v dopolnitvi pri drugih organih, najpogosteje pri pristojnih

centrih za socialno delo (245).

Okrožni državni tožilci so zavrgli kazenske ovadbe proti 1124 mladoletnikom; 300 izmed teh ob

uporabi načela sorazmernosti, 163 iz razlogov smotrnosti, 194 zaradi umika predloga oškodovanca ter

le proti enemu mladoletniku zaradi zastaranja kazenskega pregona. V uspešno zaključenem postopku

poravnavanja oziroma odloženega pregona, torej ob uporabi alternativnega reagiranja, pa so

kazenske ovadbe zavrgli proti 238 mladoletnikom, iz drugih razlogov pa so bile zavržene proti 228

mladoletnikom. Tako so ovadbe zavrgli v 45 % (enako kot v letu 2010) in sicer v 27 % ob uporabi

načela sorazmernosti, v 21 % pa v okviru alternativnega reagiranja.

V letu poročanja so po končanih pripravljalnih postopkih državni tožilci prejeli v odločanje kazenske

zadeve proti 982 mladoletnikom ter v 40 % oziroma proti 395 mladoletnikom predlagali ustavitev

postopka, proti 543 mladoletnikom pa so vložili predlog za izrek vzgojnega ukrepa oziroma predlog za

kaznovanje. Senati za mladoletnike so o vloženih predlogih za izrek vzgojnega ukrepa oziroma

predlogih za kaznovanje odločali glede 736 mladoletnikov ter izrekli 341 mladoletnikom vzgojni ukrep,

štirim mladoletnikom kazensko sankcijo, proti 391 mladoletnikom pa so postopek ustavili. Izmed

vzgojnih ukrepov so bili zavodski ukrepi izrečeni 38 mladoletnikom, izvenzavodski ukrepi pa 303

mladoletnikom.

Struktura kaznivih dejanj ne pokaže posebnih odstopanj od preteklih let in tudi v letu poročanja ne

beležimo posebej izstopajoče problematike. Še vedno močno izstopajo kazniva dejanja zoper

premoženje, pri čemer pa je vendarle potrebno poudariti, da gre kljub pravnim opredelitvam teh

dejanj kot hudih kaznivih dejanj (npr. ropi, poskusi ropov, izsiljevanja in poskusi izsiljevanj), za

dejanja, pri katerih mladoletniki zasledujejo pridobitev manjše vsote denarja in predmetov manjše

vrednosti, pogosto mobilnih telefonov. Značilnost storilcev teh kaznivih dejanj pa je njihovo specialno

povratništvo, praviloma so bili predhodno že obravnavani zaradi manjših kaznivih dejanj, in njihova

kriminalna aktivnost se stopnjuje. Prav vsa državna tožilstva v letošnjem letu poročajo tudi o kaznivih

dejanjih, povezanih z mamili, in sicer so državna tožilstva skupno prejela ovadbe proti 84

mladoletnikom (leta 2010 proti 93 mladoletnikom). Za ta kazniva dejanja so državni tožilci podali 32

predlogov za izrek vzgojnega ukrepa ter dva predloga za kaznovanje, sodišča so predlogom za izrek

vzgojnega ukrepa sledila pri 24 mladoletnikih, sledila pa so tudi obema predlogoma za kaznovanje ter

izrekla mladoletnikoma kazni.

Velik del kazenskih ovadb proti mladoletnikom so okrožni državni tožilci reševali z alternativnimi

metodami, in sicer z uporabo obeh institutov, tako poravnavanja kot odloženega pregona. Slednjega

so državni tožilci ocenili kot uspešnejšega in so se tako tudi v letu 2011 zanj pogosteje odločali. Tako

67

so proti 264 mladoletnikom začeli s postopkom odloženega pregona, ki v 51 primerih ni bil uspešen,

saj zanj niso pridobili soglasja strank. Pregon so odložili proti 213 mladoletnikov, izmed katerih jih je

179 v celoti izvršilo naloženo jim nalogo. Najpogostejša naloga, naložena mladoletnikom, je bilo

splošno koristno delo, in sicer kar 154 mladoletnikom, 87 mladoletnikom je bila naložena poravnava

škode, 13 mladoletnikom vplačilo v dobrodelne namene in trem mladoletnikom vplačilo v korist javnih

ustanov. V poravnavanje so bile odstopljene ovadbe proti 88 mladoletnikom, v 8 zadevah se stranke

na vabilo poravnalca niso odzvale, v 10 zadevah stranke poravnavi niso dale soglasja, v štirih primerih

sporazum v okviru poravnave ni bil sklenjen, v sedmih zadevah pa sporazum ni bil izpolnjen. 55

mladoletnikov je v poravnavi sklenjen sporazum tudi izpolnilo. Najpogostejša oblika poravnave je

izrečeno opravičilo s strani mladoletnika, sledi plačilo škode, v občutno premajhnem obsegu pa

pomeni izpolnitev sporazuma delo v korist drugega, ki je bilo v okviru sporazuma dogovorjeno le

dvakrat.

68

9 Specializirano državno tožilstvo RS

ZDT-1 je bil sprejet avgusta 2011, čas začetka uporabe pred sprejetjem zakona pa skrajšan s šestih

na tri mesece tako, da se je ZDT-1 pričel uporabljati 6. 11. 2011; s tem dnem je pričelo delovati SDT

RS. Dotedanja vodja Skupine je postala začasna vodja in to do izbire novega vodje SDT RS. Tožilci

Skupine so postali tožilci, dodeljeni na državnotožilska mesta, določena v drugem odstavku 193. člena

ZDT-1 za čas do časa izteka njihove dodelitve v Skupino in ne na mesta imenovanih tožilcev, kar bi

bilo nedvomno najbolj ustrezno in kar je bilo v predlogu ZDT-1 dolgo tudi zapisano in nato pred

njegovim sprejetjem spremenjeno.

Na dan 31. 12. 2011 je bilo na SDT RS sedem tožilcev in višji pravosodni svetovalec III, v Posebnem

oddelku, kot organizacijski enoti Skupine, pa so bili trije tožilci.

Število ovadenih storilcev kaznivih dejanj je v letu 2011 upadlo na 56 odstotkov ovadenih v

predhodnem letu. Upad je popolnoma razumljiv in pričakovan; zoper v letih 2009 in 2010 ovadene

storilce kaznivih dejanj so v letu poročanja stekli kazenski postopki, kar pomeni, da so bile vložene

zahteve za preiskavo, sodišča so uvedla preiskave in razpisni so bili naroki tako za zaslišanja v

preiskavi kot tudi naroki na glavne obravnave. Udeležba tožilcev na narokih se je v letu poročanja

povečala za skoraj 150 odstotkov ( v letu 2009 - 185, 2010 - 184, 2011 - 407).

Število ovadb, ki so bile v letu poročanja vrnjene v dopolnitev na policijo, je glede na vse obravnavane

ovadbe nizko; praviloma vse predkazenske postopke v zadevah, ki jih je delala Skupina oziroma SDT

RS usmerjajo tožilci. Če policija usmeritvam tožilstva sledi, dopolnitve kazenskih ovadb niso potrebne.

V letu poročanja so bile na sodišča vložene zahteve za preiskavo zoper 75 oseb in 34 pravnih oseb, 42

neposrednih obtožb in obtožnih predlogov zoper fizične osebe in sedem zoper pravne osebe, od vseh

rešenih ovadb pa je bilo devet ovadb zoper fizične osebe zavrženih in nobena zoper pravno osebo.

Po opravljeni sodni preiskavi v letu poročanja ni bilo odstopljeno od pregona v nobeni zadevi, vloženih

pa je bilo 46 obtožb zoper fizične osebe in 14 obtožb zoper pravne osebe.

V letu poročanja je Skupina oziroma SDT RS prejela sodbe zoper 26 oseb in sicer 23 obsodilnih, dve

oprostilni in eno zavrnilno sodbo. V 70 % obsodilnih sodb je bila izrečena zaporna kazen.

Osebni omejevalni ukrepi so bili s strani sodišča izrečeni 24 osebam, v 33 zadevah so se uporabljali

prikriti preiskovalni ukrepi, na predlog Skupine oziroma SDT RS pa odrejenih 14 ukrepov začasnega

zavarovanja odvzema premoženjske koristi po 502. členu ZKP.

Kot doslej je bilo sodelovanje z Uradom za preprečevanje pranja denarja, Davčno upravo Republike

Slovenije (v nadaljevanju: DURS), Carinsko upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju: CURS),

Uradom za varstvo konkurence ter Agencijo za trg vrednostnih papirjev učinkovito in dobro. Vedno več

je sodelovanja z drugimi evropskimi državami, predvsem pri odkrivanju in pregonu klasičnega

organiziranega kriminala, vedno več je sodelovanja in dobrih povezav z Italijo, Avstrijo, ZDA

(predvsem DEA in ICE) katerih pomoč je vedno dobrodošla in, ki so jo vedno tudi pripravljeni ponuditi.

69

Skupina oziroma SDT RS je v letu poročanja v predkazenskih postopkih sodelovala s policijo in drugimi

organi; samo v enem primeru je bilo to formalizirano z ustanovitvijo specializirane preiskovalne

skupine po 160.a. čl. ZKP (v letu 2011 sta bili v Sloveniji ustanovljeni dve tovrstni skupini). Tako tožilci

Skupine in očitno tudi drugi tožilci v Sloveniji, kot tudi predstavniki organov, ki so sodelovali v

predkazenskem postopku, niso čutili potrebe po ustanavljanju specializiranih preiskovalnih skupin

oziroma so takšne skupine dejansko delovale in sodelovale, le da to ni bilo formalizirano. Ponovno je

treba poudariti, da je kakovostno tisto sodelovanje, ki temelji na skupnem cilju, vzajemnem

spoštovanju in nudenju strokovne pomoči v okviru pristojnosti in avtonomnosti vsakega od sodelujočih

organov.

Posamezne pomembnejše zadeve, ki jih je obravnavala Skupina oziroma SDT RS v letu 2011 so

vsebinsko predstavljene v poročilu Skupine oziroma SDT RS za leto 2011.

V letu poročanja je Skupina oziroma SDT RS delovala zelo dobro. Množica predkazenskih postopkov,

številne vložene zahteve za preiskavo, obtožbe in neposredne obtožbe, ki so bile rezultat dolgotrajnih

in zahtevnih predkazenskih postopkov kažejo na uspešno delovanje; kljub obremenjenosti in

nenehnim pritiskom javnosti, so v letu poročanja prišle v fazo glavnih obravnav, zaključile so se

preiskave ali predkazenski postopki.

V letu 2011 se odnos javnosti do Skupine oziroma SDT RS ni v ničemer spremenil. K temu je

nedvomno veliko prispevalo tudi neprestano ponavljanje predlagatelja novega zakona o državnem

tožilstvu, da se bo šele s sprejetjem ZDT-1 in s tem z ustanovitvijo SDT RS omogočen pregon

gospodarskega in organiziranega kriminala. S tem je javnost s strani države dobivala neprestane

signale, da Skupina, v katere pristojnosti je bil pregon najhujšega gospodarskega in organiziranega

kriminala, ne opravlja svojega dela. Vsi zgoraj navedeni podatki pa kažejo na drugačno sliko.

Skupina je delovala petnajst let, na način in v obliki, ki sta se izkazala za uspešno. Po vzoru Skupine je

bil oblikovan Nacionalni preiskovalni urad, ustanovljena pa tudi sodišča oziroma posebna skupina

sodnikov, ki sodi zadeve s področja organiziranega in gospodarskega kriminala. S sprejetjem ZDT-1 je

zakonodajalec Skupino preimenoval v SDT RS; število članov se je povečalo na 21 tožilcev, spremenile

pa so se tudi pristojnosti. SDT RS bo obravnavalo kataloška kazniva dejanja, s tem pa se bo močno

povečal tudi obseg dela. Slednje zagotovo, povečanje števila članov SDT RS pa ni tako gotovo dejstvo,

predvsem zaradi siceršnje kadrovske podhranjenosti slovenskih tožilstev pa tudi zaradi premajhnega

interesa za delo na tako izpostavljenih mestih.

Skupina je v svojem petnajstletnem obstoju delovala zelo dobro, pokazala veliko dobrih rezultatov, v

zadnjih letih v javnost, kljub vsemu, postala prepoznavna prav zaradi odmevnih primerov, ki jih je

obravnavala; vsi člani Skupine so delali z entuziazmom, odgovornostjo in občutkom pripadnosti, s

svojo pokončno držo pa varovali ugled Skupine in s tem tožilstva v javnosti.

9.1 Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s

posebnimi pooblastili (Posebni oddelek)

Dne 1.11.2007 je začel izvrševati svoje pristojnosti, naloge in pooblastila Specializirani oddelek v

Skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri VDT RS, ki je po določbi 158. a člena

ZKP izključno krajevno in stvarno pristojen za pregon kaznivih dejanj, ki jih v službi ali zunaj službe

70

storijo uradne osebe s pooblastili policije v predkazenskem postopku. V Specializiranem oddelku so

delovali policisti in državni tožilci; kljub temu, da je bil ob ustanovitvi umeščen v Skupino, je bil

oddelek organizacijsko in prostorsko ločen od Skupine in samostojen.

Specializirani oddelek je v taki obliki deloval do začetka uporabe ZDT-1, to je do 6. 11. 2011. Z

uveljavitvijo in začetkom uporabe ZDT-1 je prenehala delovati Skupina in Specializirani oddelek kot

njena notranja organizacijska enota, ustanovljeno pa sta bila SDT RS in Posebni oddelek. Posebni

oddelek je bil ustanovljen kot samostojna notranja organizacijska enota s posebnim položajem, za

katerega zakon določa, da deluje po načelu strokovne in operativne avtonomnosti.

Do začetka uporabe ZDT-1 je bila zagotovljena formalna popolna organizacijska in siceršnja ločenost

Specializiranega oddelka, zlasti v razmerju do policije in Ministrstva za notranje zadeve RS, kar je

zagotavljalo razmere za neodvisno, nepristransko in učinkovito preiskovanje kaznivih dejanj in pregon

storilcev. Policisti - preiskovalci Specializiranega oddelka, ki niso prišli zgolj iz vrst policije, opravljajo

naloge odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pod neposrednim vodstvom, usmerjanjem in

nadzorom specializiranih državnih tožilcev. Tako je preprečeno, da bi prišlo do nekaznovanosti ob

zlorabi policijskih pooblastil. Z določbami ZDT-1 je taka neodvisnost vprašljiva, saj po določbi 201.

člena ZDT-1 naloge odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj iz pristojnosti Posebnega oddelka

opravljajo osebe s pooblastili policije v predkazenskem postopku, začasno premeščene na delovna

mesta policistov v posebnem oddelku.

Zakon še naprej določa, enako kot je veljalo za Specializirani oddelek, da zato, da policisti ne bi

preiskovali sami sebe, Posebni oddelek preiskuje tudi kazniva dejanja, ki jih policisti storijo zunaj

službe (med katerimi so najpogostejši primeri prometnih nesreč ali nasilništva), saj je tudi pri

odkrivanju in preiskovanju teh kaznivih dejanj nujno zagotoviti neodvisno, nepristransko in učinkovito

preiskavo. Ni utemeljenih razlogov, da bi ta oddelek v prihodnosti ne bil več pristojen za kazniva

dejanja, storjena zunaj službe. To bi namreč pomenilo, da bi policisti znova odkrivali in preiskovali

sami sebe, na primer pri povzročitvi prometne nesreče, ko se policist s pobegom s kraja nesreče

izogne preizkusu alkoholiziranosti.

Na podlagi števila prejetih zadev, opravljenih predkazenskih postopkov, podanih kazenskih ovadb

policistov Posebnega oddelka in prejetih kazenskih ovadb policije, ter vloženih obtožnic in obtožnih

predlogov, ocenjujemo, da je Posebni oddelek (prej Specializirani oddelek) v letu 2011 deloval dobro.

Statistično gledano, se je struktura kazenskih ovadb, ki jih obravnava Posebni oddelek, tudi v letu

2011 nadaljevala in je bila podobna kot že v letu poprej.

V letu 2011 je Specializirani oddelek obravnaval nove zadeve zoper 360 oseb, iz prejšnjega obdobja so

bile prenesene ovadbe zoper 142 oseb in je oddelek tako obravnaval skupaj ovadbe zoper 502 osebi s

pooblastili policije v predkazenskem postopku. Vse obravnavane uradne osebe so bile zaposlene v

policiji.

Sta pa v nekaterih primerih državni tožilki Posebnega oddelka usmerjali predkazenski postopek v

zadevah, kjer so preiskovanje opravljali policisti Posebnega oddelka in policije. V dveh primerih gre za

uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov zoper osumljence v predkazenskem postopku, in sicer za

kazniva dejanja po 186. členu KZ-1, ter po 175. členu KZ-1 in po 176. členu KZ-1. V teh primerih je

bilo vzpostavljeno sodelovanje med policisti Posebnega oddelka in policijo pri uporabi prikritih ukrepov

tajnega prisluškovanja po 150. členu ZKP in tajnega opazovanja po 149. a členu ZKP, postopek pa je v

71

celoti usmerjala državna tožilka Posebenga oddelka, ki je po realizaciji zadeve tudi v celoti prevzela

pregon, tudi zoper osebe, ki nimajo policijskih pooblastil.

V enem primeru pa je bila v zadevi v predkazenskem postopku preiskava v celoti dodeljena

Posebnemu oddelku, tudi za osebo, ki nima policijskih pooblastil, gre pa za sostorilstvo pri kaznivem

dejanju po 192. členu KZ-1, ki sta ga nad mladoletnim oškodovancem izvrševala partnerja, od katerih

je eden uradna oseba s policijskimi pooblastili.

V enem primeru gre za zadevo, v kateri je policist sodeloval pri izvrševanju kaznivega dejanja po 186.

členu KZ-1 z osumljenci, zoper katere je policija izvajala prikrite preiskovalne ukrepe. Državna tožilka

je po prevzemu zadeve na Posebnem oddelku, usmerjala v predkazenskem postopku tako policiste

posebnega oddelka, ki so preiskovali udeležbo policista pri kaznivem dejanju, prav tako pa tudi

policijo, ki je obravnavala ostale udeležence pri izvršitvi kaznivega dejanja, ki nimajo policijskih

pooblastil. Po zaključku predkazenskega postopka so policisti oddelka podali kazensko ovadbo zoper

osumljenega policista, policija pa zoper ostale osumljence, zaradi kaznivega dejanja po 1. odstavku

186. člena KZ-1, državna tožilka Posebnega oddelka pa je predlagala pripor zoper štiri osebe, med

njimi zoper eno osebo s policijskimi pooblastili, nato pa zoper vse – šest oseb – vložila zahtevo za

preiskavo in obtožbo. Na enak način je bil usmerjan kazenski postopek tudi v zadevi zaradi kaznivega

dejanja po 175. členu KZ-1 in po 176. členu KZ-1, v katerem je bila udeležena pri storitvi ena uradna

oseba s policijskimi pooblastili, ter štiri osebe, ki teh pooblastil nimajo.

Ob koncu leta 2011 so bile rešene ovadbe zoper 275 oseb: ovadbe zoper 203 osebe so državni tožilci

zavrgli, zoper 26 oseb so na sodišču zahtevali preiskavo in preiskovalna dejanja, zoper 45 oseb so

vložili neposredne obtožnice ali obtožni predlog. Tožilci Posebnega oddelka so ob vložitvi obtožnega

predloga v petih primerih predlagali izdajo kaznovalnega naloga, sodišča pa so jim sledila s štirimi

izdanimi kaznovalnimi nalogi. V osmih primerih je bil zoper obdolžence odrejen pripor, v dveh primerih

so bili uporabljeni prisilni preiskovalni ukrepi. Postopek zoper tri osumljence je bil uspešno zaključen z

odloženim pregonom. Zoper pet oseb je bilo odstopljeno v postopek poravnavanja. Zoper štiri osebe

je bil poravnalni postopek uspešen.

Po opravljeni preiskavi v 11 zadevah so tožilci v osmih zadevah vložili obtožnico.

Med 43 sodbami prejetimi v letu 2011, je bilo kar 26 obsodilnih, med njimi ena z izrečeno kaznijo

zapora in dve z denarnimi kaznimi. Pogojno obsodbo je sodišče izreklo 23 obdolžencem, oprostilno

sodbo je izreklo osmim obdolžencem in zoper devet obdolžencev je bila izdana zavrnilna sodba.

V dveh zadevah iz pristojnosti Posebnega oddelka so bili odrejeni prikriti preiskovalni ukrepi. Gre za

zadevo zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami,

nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 1.

odstavku 186. člena KZ-1, ter za zadevo zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali

uradnih pravic po 1. odstavku 257. člena KZ-1 in kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov po 1.

odstavku 260. člena KZ-1. V obeh primerih je bil odrejen ukrep tajnega prisluškovanja in nadzora

telekomunikacije po 1. točki 1. odstavka 150. člena ZKP.

Pripor je bil v zadevah iz pristojnosti Posebnega oddelka odrejen zoper osem oseb in sicer v zadevah

zaradi kaznivega dejanja po 1. odstavku 186. člena KZ-1, po 1. odstavku 191. člena KZ-1, po 1.

72

odstavku 135. člena KZ-1, 1. odstavku 160. člena KZ-1, in 1. odstavku 191. člena KZ-1, po 266. členu

KZ-1 ter po 1. odstavku 192. člena KZ-1.

V dveh primerih je bilo kaznivo dejanje storjeno na delu, v vseh ostalih primerih pa je osumljeni

policist dejanje storil v času, ko ni bil v službi.

Za odloženi pregon so se državni tožilci odločili v dveh zadevah zaradi kaznivega dejanja po 1.

odstavku 259. člena KZ-1 in v dveh zadevah zaradi kaznivega dejanja po 1. odstavku 323. člena KZ-1.

V letu 2011 so bile na Posebnem oddelku v postopek poravnavanja odstopljene zadeve zoper pet

storilcev; poravnavanje je bilo uspešno v štirih zadevah, kar predstavlja 80 %. V štirih zadevah je bil

namreč sporazum izpolnjen in zato kazenska ovadba zavržena iz razloga po 6. odstavku 161. a člena

ZKP. V postopek poravnanja so bile odstopljene zadeve zaradi kaznivih dejanj po 1. odstavku 299.

členu KZ, 370. člena KZ, 1. in 2. odstavka 143. člena KZ, 266. člena KZ-1, 1. odstavka 285. člena KZ-1

in 1. odstavka 299. člena KZ-1.

V letu 2011 je bila le v petih zadevah predlagana izdaja kaznovalnega naloga, v štirih primerih ga je

sodišče izdalo in v treh primerih je postala sodba pravnomočna. V vseh treh primerih je bila izrečena

pogojna obsodba. Kaznovalni nalog pa je bil izdan tudi v zadevi zaradi kaznivega dejanja neupravičene

osebne preiskave po 1. in 2. odstavku 136. člena KZ-1, v tem primeru je bil izrečen sodni opomin,

zadeva pa še ni pravnomočna.

Iz sklopa kaznivih dejanj na škodo otrok, je iz poročila o delu policistov Posebnega oddelka razvidno,

da so v letu 2011 podali šest ovadb zaradi kaznivih dejanj, storjenih na škodo otrok; od tega tri zaradi

kaznivega dejanja po 192. členu KZ-1, dve zaradi kaznivega dejanja po 299. členu KZ, in eno po 190.

členu KZ-1. Vsa kazniva dejanja so bila storjena izven delovnega časa, v petih primerih je bil zoper

storilce odrejen pripor.

Izmed pravih korupcijskih kaznivih dejanj so policisti Posebnega oddelka v letu 2011 podali dve

ovadbi: v enem primeru zaradi kaznivega dejanja po členu 241 KZ-1, ko je bilo dejanje storjeno izven

službe in v enem primeru zaradi kaznivega dejanja po členu 261 KZ-1, ko je bilo dejanje storjeno v

službi.

Posebni oddelek je imel v letu 2011 po podanih kazenskih ovadbah policistov tega oddelka v

obravnavanju največ kaznivih dejanj po 257 KZ-1 in sicer so podali 16 kazenskih ovadb, ter dve

kazenski ovadbi po členu 261 KZ. Skupaj so podali 18 ovadb v teh zadevah. Po naravi stvari je

logično, da so vsa ta kazniva dejanja bila storjena v službi.

Tem dejanjem po številčnosti podanih ovadb sledijo ovadbe zaradi kaznivega dejanja kršitve

človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali pravic po 266. členu KZ-1, teh je bilo 15, ter

kazenske ovadbe zaradi kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali

arhivskega gradiva po 259. členu KZ-1 in po 265. členu KZ, ovadb v teh primerih je bilo 13.

Nadalje so policisti podali pet kazenskih ovadb zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po

258. členu KZ-1.

73

Poleg navedenih najpogostejših primerov, so policisti Posebnega oddelka v letu 2011 po

predkazenskih postopkih podali kazenske ovadbe še zaradi naslednjih kaznivih dejanj:

nasilja v družini po 191. členu KZ-1 (šest primerov),

ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 (štiri primeri),

povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu KZ-1 (štiri primeri),

zanemarjanje otroka in surovo ravnanje po 192. členu KZ-1 (tri primeri),

nasilništva po 299. členu KZ (dva primera),

neplačevanja preživnine po 194. členu KZ-1 (dva primera).

74

10 Pritožbeni postopki

V Pritožbenem oddelku VDT RS je 6. 11. 2011, ko je bil zaradi uveljavitve ZDT-1 oddelek ukinjen, bilo

11 višjih državnih tožilcev. Po ukinitvi Pritožbenega oddelka se je delo v pritožbenih zadevah preneslo

na novoustanovljene Pritožbene oddelke pri okrožnih državnih tožilstvih na sedežnih enotah višjih

sodišč, ki pa so še vedno nepopolno zasedeni. Kar štirje višji državni tožilci iz Pritožbenega oddelka na

sedežu oziroma iz zunanjih oddelkov v Mariboru, Celju in Kopru so se namreč upokojili ob uveljavitvi

ZDT-1.

Po določbah 445. člena in 377. člena ZKP so višji državni tožilci podajali predloge glede vloženih

pritožb okrožnih državnih tožilcev oziroma obdolžencev in odvetnikov zoper odločbe sodišč prve

stopnje. Na podlagi odredb generalne državne tožilke oziroma generalnega državnega tožilca so

opravljali splošne nadzorstvene preglede (67. člen ZDT v zvezi s 67. členom Državnotožilskega reda),

posamične nadzorstvene preglede (68. člen ZDT v zvezi z 68. členom Državnotožilskega reda), ter

preglede dela državnega tožilca za potrebe Državnotožilskega sveta, ko je odločal glede napredovanja

državnih tožilcev po 67. členu ZDT v zvezi z 69. členom Državnotožilskega reda.

Pritožbeni oddelek je v letu 2011 prejel v odločanje 2774 zadev (leta 2010 2824 zadev) zoper 3226

obdolžencev (leta 2010 3431 obdolžencev). Okrožni državni tožilci (v enem primeru pa višja državna

tožilka z VDT RS) so vložili 886 pritožb (leta 2010 902), od tega zaradi odločbe o kazenskih sankcijah

371 (leta 2010 363), iz drugih pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvene kršitve določb ZKP, zaradi

kršitve kazenskega zakona in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa 515 pritožb

(leta 2010 539). Obdolženci oziroma njihovi zagovorniki so se pritožili kar 2845-krat (leto prej 2889),

1013-krat zaradi odločbe o kazenskih sankcijah (leta 2010 910), 1832 obdolžencev oziroma njihovih

zagovornikov pa je pritožbo vložilo iz drugih pritožbenih razlogov (leta 2010 1979). Glede na leto 2010

je torej Pritožbeni oddelek prejel nekaj manj zadev (50), vendar je padec pripada precej manjši kot

leto prej (320) zadev.

Tabela 15: Pritožbe v letu 2011

ODT Število zadev

Število obdolžencev

Vlagatelj pritožbe Pritožba zaradi

kazni Pritožba iz

drugih razlogov

Odt Obd Ošk Odt Obd Ošk Odt Obd Ošk

ODT CE 408 511 77 438 4 23 21 0 54 417 4

ODT KK 117 133 42 115 2 28 105 0 14 10 2

ODT KP 248 303 58 297 1 7 16 0 51 281 1

ODT KR 182 215 72 171 0 33 150 0 39 21 0

ODT LJ 606 699 224 610 2 121 517 0 103 93 2

ODT MB 385 430 91 374 3 33 16 0 58 358 3

ODT MS 257 312 66 276 0 13 7 0 53 269 0

ODT NG 108 135 51 92 1 3 12 0 48 80 1

ODT NM 163 211 125 147 1 76 131 0 49 16 1

ODT PT 146 173 21 164 7 6 8 4 15 156 3

ODT SG 112 121 12 117 0 2 12 0 10 105 0

SDT RS 22 59 39 29 0 26 12 0 13 17 0

PO 19 22 6 15 0 0 6 0 6 9 0

VDT RS 1 2 2 0 0 0 0 0 2 0 0

Skupaj 2774 3326 886 2845 21 371 1013 4 515 1832 17

75

Tožilci Pritožbenega oddelka so v letu 2011 izdelali predloge o pritožbah, vloženih s strani okrožnih

državnih tožilcev v 677 zadevah (12 več kot leta 2010), zoper 884 obdolžencev (leta 2010 pa 902).

Zaradi odločbe o kazenskih sankcijah so vložili tožilci 371 pritožb, v 270 primerih so bili s pritožbo

uspešni (leto prej v 228 primerih), iz drugih pritožbenih razlogov (bistvene kršitve določb ZKP, zmotne

in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi kršitve kazenskega zakona) pa so tožilci vložili

513 pritožb in bili v 141 primerih uspešni (v letu 2010 v 180 primerih). Delo je na Pritožbenem

oddelku potekalo tekoče, nerešenih zadev, starejših od 30 dni, praviloma ni bilo.

Tabela 16: Uspešnosti pritožb državnih tožilcev v letu 2011

ODT Število zadev

Število obdolžencev

Pritožba zaradi kazni Pritožba iz drugih razlogov

Število pritožb

Število ugodenih

Še nerešeno

Število pritožb

Število ugodenih

Še nerešeno

ODT CE 60 77 23 16 10 54 29 14

ODT KK 33 42 28 17 13 14 0 9

ODT KP 42 58 7 12 8 51 26 22

ODT KR 62 72 33 22 15 39 2 26

ODT LJ 180 224 121 86 33 103 5 57

ODT MB 74 91 33 14 13 58 32 18

ODT MS 50 66 13 6 4 53 11 17

ODT NG 36 51 3 2 4 48 23 37

ODT NM 89 125 76 61 26 49 4 23

ODT PT 20 21 6 2 1 15 1 4

ODT SG 12 12 2 4 0 10 4 3

SDT RS 13 39 26 24 1 13 2 10

PO 6 6 0 4 0 6 2 0

Skupaj 677 884 371 270 128 513 141 240

Struktura kaznivih dejanj se še naprej spreminja, dejanja so vse težje narave, kar potrjuje tudi število

pripornih zadev, ki se je glede na leto 2009 in 2010 zopet povečalo, in sicer na 241 (leto prej 229), pri

čemer je bilo priprtih 346 oseb (leto prej 341). V pripornih zadevah pa zopet močno odstopa navzgor

ODT v Ljubljani, ki je vložilo pritožbe kar v 108 zadevah, kjer je bilo 136 obdolžencev v priporu.

Tabela 17: Pritožbe v zadevah, v katerih so bili obdolženci ob izreku sodbe v priporu

Vlagatelj pritožbe

ODT Število zadev Število obdolžencev Odt Obd

ODT CE 26 29 6 20

ODT KK 12 19 9 21

ODT KP 15 23 6 24

ODT KR 10 18 4 18

ODT LJ 108 136 41 167

ODT MB 14 22 4 22

ODT MS 13 20 11 18

ODT NG 6 19 13 8

ODT NM 19 30 15 38

ODT PT 4 5 3 8

ODT SG 6 10 2 12

SDT RS 7 14 2 18

PO 1 1 1 1

Skupaj 241 346 117 375

76

Glede na leto 2010 pa smo prejeli v odločanje precej manj zadev, le 38, v katerih so bile obravnavane

pritožbe v postopkih proti 44 mladoletnim osebam. Evidentno je bil torej porast pritožbenih zadev

proti mladoletnikom v letu 2010 glede na leto 2009, le prehodnega značaja. Zaradi vzgojnega ukrepa

ali kazenskih sankcij je bilo obravnavanih 28 pritožb, iz drugih razlogov pa 20.

Tabela 18: Pritožbe v postopkih proti mladoletnikom v letu 2011

Odt Število zadev Število

mladoletnikov

Pritožba zaradi vzgojnega ukrepa

ali kazenske sankcije

Pritožba iz drugih razlogov

ODT CE 3 3 1 2

ODT KK 4 4 2 2

ODT KP 4 4 1 3

ODT KR 1 1 1 0

ODT LJ 20 24 18 7

ODT MB 2 2 2 1

ODT MS 1 2 0 2

ODT NG 2 2 0 3

ODT NM 1 2 3 0

ODT PT 0 0 0 0

ODT SG 0 0 0 0

SDT RS 0 0 0 0

PO 0 0 0 0

Skupaj 38 44 28 20

Na kolegijih Pritožbenega oddelka je bilo obravnavanih 22 evidenčnih listov, zaradi ugotovljenih

nepravilnosti pri delu okrožnih državnih tožilcev v konkretnih zadevah.

Državni tožilci Pritožbenega oddelka so bili v letu 2011 vključeni v splošni nadzorstveni pregleda ODT

Koper (trije tožilci), poleg tega pa so opravili tudi preglede dela okrožnih državnih tožilcev zaradi

napredovanj (devet pritožbenih tožilcev je pregledalo delo 19 okrožnih državnih tožilcev) ali v primeru

nadzorstvenih pritožb (osem pritožbenih tožilcev je pregledalo spise zaradi nadzorstvene pritožbe v

devetih primerih).

77

11 Vrhovno državno tožilstvo RS


VDT RS ima pristojnosti predvsem v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi. Zahteve za varstvo

zakonitosti vlaga na širšem kaznovalnem področju (vključno v postopkih zaradi prekrškov), ta in druga

pravna sredstva pa tudi v civilnih in upravnih zadevah.

Pri VDT RS so organizirani oddelek za kazenske zadeve, oddelek za civilno upravne zadeve ter oddelek

za izobraževanje in strokovni nadzor, v okviru katerega lahko v skladu z letnim razporedom dela

opravljajo naloge vsi vrhovni in višji državni tožilci.

Pri VDT RS kot notranja organizacijska enota deluje Strokovno informacijski center. Naloge iz njegove

pristojnosti opravljajo vsi vrhovni, višji in dodeljeni državni tožilci na VDT RS ter tožilsko osebje.

11.2 Izredna pravna sredstva na kazenskem področju

11.2.1 Uvodna pojasnila

VDT RS ima v kazenskih zadevah in v zadevah prekrškov temeljne pristojnosti povezane z vlaganjem

pravnih sredstev. Te zajemajo naslednja pravna sredstva oziroma procesne akte v zvezi s pravnimi

sredstvi :

- predlogi k pritožbam zoper sodbo sodišča druge stopnje (377. in 398. člen ZKP);

- zahteve za varstvo zakonitosti (420. in 423. člen ZKP);

- odgovori na zahteve za varstvo zakonitosti (423. člen ZKP);

- predlogi k zahtevam za izredno omilitev kazni (419. člen ZKP);

- zahteve za varstvo zakonitosti v postopkih o prekrških (169. člen Zakona o prekrških, Uradni list RS,

št. 7/2003 s spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju: ZP-1).

Kazenski oddelek VDT RS poleg navedenih, obravnava tudi tiste kazenske zadeve, v katerih reševanje

zadeve ali opravila iz pristojnosti nižjega državnega tožilca prevzame državni tožilec s višjim položajem

(66. člen ZDT). V letu 2011 je bila obravnavana ena prevzeta kazenska zadeva, v kateri je bilo

obravnavanih devet oseb. Zadeva je vpisana v Ktr vpisnik kazenskega oddelka, obravnavala pa jo je

tožilka iz pritožbenega oddelka, po njenem odhodu pa je zadevo prevzel v obravnavo vrhovni državni

tožilec na kazenskem oddelku.

Pregled celotnega opravljenega dela pokaže, da je Kazenski oddelek VDT RS v letu 2011, kakor je

zabeleženo v vpisnikih, prejel v delo 1405 zadev in 72 zadev iz zbirnih spisov (sodbe in sodna praksa,

pravna stališča, seje kolegijev, dodeljevanje zadev, poročila, mnenja k predlogom zakonov, itd.),

skupaj torej 1477 zadev. S prištetimi zadevami iz prejšnjih let je oddelek obravnaval 1549 zadev.

Primerjava s prejšnjimi leti pokaže, da se je pripad novih zadev, glede na leto 2010, ko je bilo

obravnavanih skupaj 1656 zadev, zmanjšal.

78

Državni tožilci na oddelku so rešili 1360 vpisanih kazenskih zadev (oziroma 1432 vseh zadev), kar je

92,1 % vpisanih kazenskih zadev. Nerešenih je ostalo 117 (kar je 7,9 %) kazenskih zadev prejetih ob

koncu leta, v katerih je odločitev odvisna od predhodne predložitve in vpogleda spisov sodišč ali

prekrškovnih organov. Odstotek rešenih zadev ostaja visok, vendar se je v primerjavi z letom 2010

nekoliko zmanjšal, saj je bilo v letu 2010 rešenih 95,9 % vpisanih zadev. Glede na zmanjšano število

funkcionarjev na kazenskem oddelku, se je delovna intenzivnost oddelka na zadevah ni zmanjšala.

Oddelek je pretežno število mesecev v letu 2011 deloval s petimi vrhovnimi tožilci (devet mesecev),

medtem ko je bilo večino leta 2010 na oddelku šest tožilcev.

Od ostalih nalog je treba izpostaviti predvsem usklajevanje državnotožilske prakse. Za razjasnitev

spornih vprašanj, ki jih posredujejo posamezna tožilstva, policija ali drugi organi odkrivanja, so vrhovni

državni tožilci oddelka pripravili 32 pisnih pravnih mnenj, v več primerih pa omogočili nižjim tožilcem

tudi dodatna posvetovanja zaradi razreševanja strokovne problematike pri njihovem delu. Sodelovanje

v zakonodajnih postopkih in pri pripravi pravnih aktov obsega šest vpisov različnih dejavnosti oddelka

od neposredne priprave osnutkov in predlogov, do posredovanja pobud, pripomb in mnenj k prejetim

gradivom.

Poleg tega so bili pripravljeni in objavljeni pregledi sodne prakse najvišjih sodišč s povzetki odločb, ki

so posebej pomembne za delo tožilcev.

11.2.2 Izredna pravna sredstva

a) Predlogi k pritožbam zoper sodbe kazenskih sodišč druge stopnje

Vrhovni državni tožilci so podali predloge k pritožbam zoper sodbe sodišč druge stopnje v enajstih

zadevah. Na tem področju je bil v letu 2011 opravljen večji obseg dela, saj so bili v letu 2010 podani

predlogi v štirih zadevah.

b) Zahteve za varstvo zakonitosti v kazenskem postopku

Kazenski oddelek VDT RS je v letu 2011 v kazenskih zadevah prejel 68 pobud za vložitev zahteve za

varstvo zakonitosti. Skupaj z nerešenimi pobudami iz preteklih let je obravnaval 78 pobud in na njihovi

podlagi vložil 27 zahtev za varstvo zakonitosti na Vrhovno sodišče RS. Vrhovni državni tožilci so zavrnili

43 pobud, ker so ocenili, da ni zakonskih pogojev za vložitev omenjenega pravnega sredstva.

Sprejetih je tako bilo 38,6 % vloženih pobud, kar v primerjavi s prejšnjimi leti (30,3 % leta 2010, 35,3

% leta 2009, 33,3 % v letu 2008) kaže, da je delež uspešnosti pobud v daljšem obdobju bistveno

nespremenjen, giblje se med petino in tretjino vloženih pobud. Ob koncu leta 2011 je ostalo nerešenih

še osem pobud v zadevah, v katerih vrhovni državni tožilci še niso prejeli spisov od okrajnih oziroma

okrožnih sodišč, zato o pobudah niso mogli odločiti.

Največ pobud za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, prejetih v letu 2011, so podala tožilstva (40)

in sicer okrožna državna tožilstva (28) ter višji in vrhovni državni tožilci (12), obsojenci, njihovi bližnji

sorodniki in zagovorniki in drugi pa 28 pobud.

V letu 2011 so bile zahteve za varstvo zakonitosti vložene v zadevah, ki so bile obravnavane v zadnjih

obdobjih. Glede proučevanja sodb in zadev iz drugih obdobij, kar je predstavljalo znatno delo

kazenskega oddelka, predvsem glede zadev iz časa po drugi svetovni vojni, ni bilo v letu 2011 prejete

nobene pobude in ne vložene zahteve za varstvo zakonitosti. Zaradi obsodb iz novejšega obdobja za

79

kazniva dejanja po sedaj veljavnih zakonih pa je bilo vloženih 27 zahtev. Od 27 zahtev vloženih v letu

2011 je Vrhovno sodišče RS ugodilo devetim, osem je zavrnilo kot neutemeljene, o desetih pa v letu

2011 še ni odločilo.

Vrhovno sodišče RS je do 31.12.2011 odločalo tudi o zahtevah za varstvo zakonitosti vloženih v

prejšnjih letih. Ugodilo je desetim zahtevam za varstvo zakonitosti iz prejšnjih let in štiri zavrnilo kot

neutemeljene. Uspeh vloženih zahtev, o katerih je bilo odločeno v letu 2011, je glede na izid postopka

tako 61,3 % in je za 9,3% manjši kot v letu 2010.

Funkcija vrhovnih državnih tožilcev v zvezi z vlaganjem zahtev za varstvo zakonitosti je zelo

pomembna, ker prispeva tudi k oblikovanju državnotožilske in sodne prakse. Zato so bile zahteve

največkrat vložene v primerih, ko novejša uveljavljena zakonodaja ni povsem jasna in je bila zato

sodba Vrhovnega sodišča RS potrebna kot napotilo za bodočo uporabo predpisa v enakih ali smiselno

enakih primerih.

Tudi za leto 2011, enako kot v letu 2010, so bile zahteve največkrat vložene zaradi kršitve

materialnega kazenskega zakona, predvsem z namenom razjasnitve načina opredelitve sestavin

(znakov) kaznivega dejanja v povezavi z opisom v tožilskem aktu. Na tej podlagi se je potreba po

vložitvi zahteve, tako kot v prejšnjih letih, največkrat pokazala pri kaznivih dejanj zoper gospodarstvo,

v zvezi s krivimi listinami, telesnimi poškodbami in nedovoljenimi prehodi čez državno mejo. Posebna

pozornost pa je bila tudi v tem letu namenjena področjem, kjer se kazenska sodna praksa še vedno

oblikuje, glede na spremenjen obseg kazenskopravnega varstva ali spremenjene pojavne oblike

kriminalitete

c) Odgovori in predlogi na zahteve za varstvo zakonitosti in za izredno omilitev kazni

Kazenski oddelek VDT RS je od Vrhovnega sodišča RS prejel v odgovor 352 zahtev za varstvo

zakonitosti, ki so jih podali obsojenci, njihovi zagovorniki, obsojenčevi svojci ali pooblaščenci. Na vse

vložene zahteve so vrhovni državni tožilci odgovorili tako, da so predstavili stališče do pravnih vprašanj

ter utemeljenosti ali neutemeljenosti zahtev in podali svoje predloge za odločitev. Pri tem je osnovni

problem dela na tovrstnih zadevah, da so nekatere zadeve zelo zahtevne in je za kvaliteten odgovor

potreben daljši čas proučevanja in priprave odgovora. Državni tožilci na oddelku pa so delovno

obremenjeni tudi z velikim številom drugih zadev in bi za res kvalitetno delo potrebovali strokovno

pomoč pravosodnih svetovalcev, ki pa jim ni zagotovljena v potrebnem obsegu.

Vrhovni državni tožilci Kazenskega oddelka so obravnavali tudi 80 vloženih zahtev za izredno omilitev

kazni obsojencem in o njih podali ustrezne predloge.

č) Zahteve za varstvo zakonitosti v postopku zaradi prekrška

Vrhovni državni tožilci so v letu 2011 prejeli 605 pobud za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v

zadevah prekrškov. Skupaj z nerešenimi pobudami iz preteklega leta so obravnavali 652 pobud zoper

odločbe o prekrških. Število pobud se je v primerjavi z letom 2010 zmanjšalo za 24 %.

Povečevanje pripada tovrstnih zadev se je v letu 2011 ustavilo. V letu 2009 se je namreč, glede na

pripad iz prejšnjega obdobja poročanja, ta povečal kar za 34%, v letu 2010 glede na prejšnje obdobje

pa za 7,1 %.

80

Kljub zmanjšanemu številu obravnavanih zadev pa tudi v letu 2011 obstoječa problematika postopkov

o prekrških ostaja nespremenjena. Sprememba ZP-1, s katero je bil uveden inštitut poprave ali

spremembe odločbe na predlog prekrškovnega organa, na prakso vrhovnih državnih tožilcev, ni

bistveno vplivala.

Iz analize vloženih pobud izhaja naslednja struktura vlagateljev: 494 pobud (81,7%) so vložili kršitelji

oziroma obdolženci ali njihovi zagovorniki, 75 pobud (12,4 %) so vložili prekrškovni organi, predvsem

Policija, 34 pobud (5,6 %) sodniki okrajnih ali višjih sodišč in dve (0,3 %) zadevi smo obravnavali na

lastno pobudo. Čeprav prevladujejo pobude obdolžencev in njihovih zagovornikov, tudi organi

prekrškovnega postopka uporabljajo možnost, da se z izrednim pravnim sredstvom o pomembnih

pravnih vprašanjih pridobi stališče Vrhovnega sodišča RS ali odpravijo kršitve in nezakonitosti v

pravnomočno končanih zadevah.

Na Vrhovno sodišče RS je bilo v letu 2011 vloženih 102 zahtev za varstvo zakonitosti, kar pomeni, da

je tožilstvo sprejelo 18,3 % vloženih pobud (v letu 2010 22,3 %, v letu 2009 16,6 %, v letu 2008 je

sprejelo 16 %). Obseg uspešnih pobud je tako vsa leta med desetino in petino vloženih, kar je v

mejah pričakovanega, če upoštevamo, da je zahteva državnega tožilca edino izredno pravno sredstvo

v postopku zaradi prekrška. Skupno število vloženih zahtev se je glede na leto 2010, ko smo vložili

193 zahtev, zmanjšalo.

Do konca leta 2011 je Vrhovno sodišče RS ugodilo 83 zahtevam za varstvo zakonitosti, vloženih v letu

2011 in v prejšnjih letih. Zavrnilo je 29 zahtev, ni pa še odločilo o 32 vloženih zahtevah za varstvo

zakonitosti zoper odločbe o prekrških. Glede na odločitve Vrhovnega sodišča RS, ki je ugodilo 74,1 %

vloženih zahtev, je delo na tem področju bilo opravljeno uspešno. Za vložitev zahteve se je tožilstvo

odločalo predvsem v primerih, ko je bila prekrškovna oziroma sodna praksa različna, pa je zato bilo

potrebno pravilno uporabo zakona preveriti pri vrhovnem sodišču. Glede na veliko število vloženih

pobud, pa so državni tožilci na oddelku sledijo oblikovanim mnenjem in strokovnim merilom za vložitev

zahteve tako, da ne prihaja do nepotrebnega obremenjevanja Vrhovnega sodišča.

Na področju prekrškov je bila posebna pozornost namenjena predvsem uporabi ZP-1 in Zakona o

varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 s spremembami in dopolnitvami – v nadaljevanju:

ZVCP-1) in njihovih pogostih sprememb in dopolnitev. Tako kot doslej, je največkrat šlo za zahteve v

zvezi z razmejitvijo pristojnosti med prekrškovnimi organi in sodišči, za dopustnost in obseg uporabe

pravnih sredstev v postopku o prekrških, glede izrečenega števila kazenskih točk in zaradi kršitve

pravice do izjave ali drugih bistvenih kršitev postopka.

11.3 Civilne in upravne državnotožilske pristojnosti


Državno tožilstvo ima z zakonom določene pristojnosti tudi zunaj področja kaznovalnega prava. Na

podlagi splošnega pooblastila iz tretjega odstavka 2. člena in 9. člena ZDT, ki je veljal do 5. 11. 2011,

oziroma tretjega odstavka 19. člena in četrtega odstavka 21. člena sedaj veljavnega ZDT-1 je državni

tožilec upravičen v civilnih in drugih sodnih postopkih ter v upravnih postopkih vlagati procesne akte in

druga pravna sredstva, če tako določa zakon.

81

Temeljna pristojnost VDT RS v civilnih postopkih je vlaganje zahtev za varstvo zakonitosti zoper

pravnomočne sodne odločbe, izdane na prvi in drugi stopnji, v skladu z določbami 385. do 391. člena

Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v

nadaljevanju: ZPP). Na podlagi 385. člena ZPP lahko državno tožilstvo vloži zahtevo za varstvo

zakonitosti le zoper pravnomočno sodno odločbo, zoper katero sodišče ne more dopustiti revizije.

Sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela

pravnomočne sodbe ne presega 2.000 evrov (četrti odstavek 367. člena ZPP). Zahtevo za varstvo

zakonitosti državno tožilstvo lahko vloži le, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP.

To je v primerih, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem

vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava

preko sodne prakse, še zlasti v primerih:

če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne

prakse vrhovnega sodišča, ali

če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če

sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali

če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

Novela ZPP-D je namreč s 1. 10. 2008 uzakonila kriterije, ki so se oblikovali skozi prakso VDT RS, in

na podlagi katerih je državno tožilstvo vlagalo zahteve za varstvo zakonitosti v javnem interesu. Pri

tem je zasledovalo cilj pripeljati pred Vrhovno sodišče RS primere, ki presegajo pomen konkretne

zadeve. Na oddelku se zato stalno spremlja in evidentira odločitve Vrhovnega sodišča RS in na tej

podlagi oblikuje pregled sodne prakse v civilnih zadevah. Ne glede na navedene določbe lahko

državno tožilstvo v civilnih postopkih vloži zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodno poravnavo,

zamudno sodbo, sodbo na podlagi odpovedi oziroma pripoznave in vmesno sodbo na podlagi

sporazuma strank tudi, če gre za razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo.

Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne sodne odločbe je mogoče vložiti tudi na podlagi

določb posebnih zakonov, ki napotujejo na uporabo ZPP in sicer:

v postopkih izvršbe in zavarovanja (15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št.

51/1998 s spremembami in dopolnitvami - ZIZ),

v postopkih zaradi insolventnosti (121. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi

insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list RS, št. 26/2007 s spremembami in

dopolnitvami - ZFPPIPP),

v vseh postopkih, ki tečejo po pravilih nepravdnega postopka, to je a.) v zapuščinskih zadevah

(163. člen Zakona o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/76 s spremembami in dopolnitvami -

ZD), b.) v zemljiškoknjižnih postopkih (120. člen Zakona o zemljiški knjigi, Uradni list RS, št.

58/2003 s spremembami in dopolnitvami - ZZK-1), c.) v postopkih za vpis v sodni register (19.

člen Zakona o sodnem registru, Uradni list RS, št. 13/1994 - ZSReg) in d.) v zadevah iz 50.

člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami in

dopolnitvami - ZGD-1).

Državno tožilstvo ohranja pristojnosti tudi na podlagi nekaterih drugih zakonov civilnega prava, ki

dajejo državnemu tožilcu položaj aktivno legitimirane stranke in sicer:

82

v postopkih za odvzem poslovne sposobnosti in v postopkih o razglasitvi pogrešancev za

mrtve ter dokazovanju smrti (45., 90. in 94. člena Zakona o nepravdnem postopku, Uradni list

SRS, št. 30/86 - ZNP),

v postopkih za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom oziroma v varovani oddelek

na podlagi sklepa sodišča (40. člen Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/2008 -

ZDZdr) in

v postopku za razveljavitev zakonske zveze po 2. odstavku 36. člena Zakona o zakonski zvezi

in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 s spremembami in dopolnitvami - ZZZDR),

če je bila zakonska zveza sklenjena v nasprotju s prisilnimi določbami tega zakona.

Izvajanje zakonskih pooblastil iz tega odstavka je zaradi nastopanja pred sodišči prve stopnje v

pristojnosti okrožnih državnih tožilstev, vloga VDT RS pa je tu omejena na strokovno pomoč in

svetovanje.

Pristojnosti državnega tožilstva so določene v posameznih zakonih tudi na upravnem področju in sicer:

je po Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 s spremembami in

dopolnitvami - v nadaljevanju: ZUP) državni tožilec v posebej določenih primerih upravičen

vložiti zoper odločbo upravnega organa pritožbo, predlog za obnovo postopka, predlog za

odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici in predlog za izrek odločbe za

nično (229., 261., 275. in 280. člen ZUP),

na podlagi 41. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/2006 s spremembami in

dopolnitvami – v nadaljevanju: ZDru-1) lahko državni tožilec vloži tožbo za prepoved

delovanja društva pri Upravnem sodišču RS, če oceni, da društvo izvaja prepovedano

dejavnost iz 3. člena tega zakona,

na podlagi tretjega odstavka 12. člena Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/2007 -

ZVS) lahko vloži tožbo za prepoved delovanja verske skupnosti, če oceni, da cerkev ali druga

verska skupnost izvaja prepovedano dejavnost po 1. odstavku 12. člena tega zakona,

na podlagi 11. člena Zakona o ugotavljanju vzajemnosti (Uradni list RS, št. 9/1999 - ZUVza)

pa je državni tožilec upravičen vložiti tožbo pri Upravnem sodišču RS zoper odločbo Ministrstva

za pravosodje RS o ugotovitvi vzajemnosti v zvezi z vlogami tujih državljanov za pridobitev

lastninske pravice na nepremičninah na ozemlju Republike Slovenije.

11.3.2 Pripad in reševanje zadev

V letu 2011 je Civilno upravni oddelek prejel skupno 349 zadev, od tega:

260 pobud za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (Ctz vpisnik),

30 revizij in 37 drugih vlog strank (Ctr vpisnik) in

22 zadev s področja upravnega prava (Ut vpisnik).

Poleg tega je oddelek skladno z drugim odstavkom 382. člena ZPP prejel še preko 1500 revizijskih

odločb Vrhovnega sodišča RS, katere je evidentiral in spremljal ter na tej podlagi oblikoval pregled

sodne prakse v civilnih zadevah.

Skupaj z nerešenimi pobudami iz preteklega leta (31 zadev) je oddelek obravnaval 291 pobud za

vložitev zahteve, ki je bila vložena v 20 zadevah. 208 Ctz zadev je bilo rešenih meritorno brez

intervencije, 11 zadev pa formalno, zaradi poteka roka. Ob zaključku leta 2011 je ostalo nerešenih 21

83

Ctz zadev, prejetih v tekočem letu. Ker je odločanje VDT RS o pobudah za vložitev zahteve vezano na

zakonske prekluzivne roke, ki terjajo takojšnje obravnavanje in odločanje, oddelek zaostankov nima.

Vrhovno sodišče RS je v letu poročanja odločilo o 37 Ctz zadevah. Ugodilo je 20-im zahtevam, 16 jih

je zavrnilo kot neutemeljene, ena pa je bila rešena na drug način z umikom zahteve. Pri Vrhovnem

sodišču RS je nerešenih še 35 Ctz zahtev.

Zaradi zakonodajnih sprememb novele ZPP-D s 1. 10. 2008 (možnost dopuščene revizije), se je tudi v

letu 2011 pričakovano zmanjšalo število pobud za vložitev zahteve. Njihov pripad je v primerjavi z

letom 2010 manjši za 24 odstotkov. Upadlo je tudi število revizij, ki se pošljejo državnemu tožilstvu le

v primeru, če so vložene zoper sodne odločbe iz četrtega odstavka 385. člena ZPP (prvi odstavek 375.

člena ZPP). Na isti ravni pa je ostalo število prejetih revizijskih odločb.

Na upravnem področju je oddelek izmed 22 - tih prejetih zadev vsebinsko obravnaval 9 zadev, vendar

brez intervencije. Na podlagi 41. člena ZDru-1 je bila vložena ena tožba za prepoved delovanja

društva, ki ji je bilo pravnomočno ugodeno. Poleg tega je prejel in pregledal 59 odločb Ministrstva za

pravosodje RS o ugotavljanju vzajemnosti, vendar nepravilnosti niso bile ugotovljene.

11.3.3 Prikaz vsebinskih usmeritev pri vlaganju zahtev za varstvo

zakonitosti

Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo v javnem interesu. VDT RS z vlaganjem

zahtev ne zasleduje interesa strank v civilnem postopku, temveč interes zagotoviti končni preizkus

zadev, ki so pomembne za zagotovitev pravne varnosti, razvoja prava in poenotenje sodne prakse na

Vrhovnem sodišču RS, še posebej na področjih, o katerih lahko Vrhovno sodišče RS odloča le na

podlagi vložene zahteve za varstvo zakonitosti. Ali je javni interes podan, presojajo vrhovni državni

tožilci v vsakem primeru posebej po uvodoma predstavljenih kriterijih. Vsebinske usmeritve so zato

(poleg zagotavljanja pravne varnosti) naravnane na pomembnost pravnega problema, ki presega

pomen posamezne zadeve in ne na uspeh v postopku. VDT RS z vlaganjem zahtev zasleduje

usmeritve Konference generalnih državnih tožilcev Evrope (Sankt Peterburg 2008), ki je poudarila

rastočo potrebo po učinkoviti zaščiti pravic ranljivih skupin (otroci, mladina, invalidi, etc.) in področij,

ki v javnem interesu zaslužijo posebno pozornost (varstvo okolja, zaščita potrošnikov, etc).

Oddelek ocenjuje, da se postopoma umirjajo posledice zakonodajnih sprememb, ki jih je s 1. 10. 2008

prinesla novela ZPP-D. Pričakujemo ustalitev števila pobud za vložitev zahtev za varstvo zakonitosti na

ravni iz leta 2000, ko so nastopili učinki v letu 1999 sprejetega in sedaj veljavnega ZPP.

Tudi v letošnjem letu je oddelek obravnaval največ izvršilnih zadev, ki pa odražajo posledice zakonskih

sprememb na področju materialnega prava. Tožilci so zaradi oblikovanja in poenotenja sodne prakse

kot najbolj aktualno izpostavili problematiko odgovornosti države kot kaducitetne upravičenke za

zapustnikove dolgove, obsega upravičenosti odvetnika do nagrade in izdatkov v nepravdnem postopku

prisilne hospitalizacije, odgovornost aktivnih družbenikov za dolgove izbrisane družbe, vodenja

postopkov izvršbe in zavarovanja po začetku osebnega stečaja in drugih postopkov zaradi

insolventnosti in problematiko, povezano z vzpostavitvijo elektronskega poslovanja v postopkih zaradi

insolventnosti.

84

Na podlagi dosedanjih izkušenj in prakse državnih tožilcev s področja upravnega prava lahko ponovno

opozorimo, da se je zakonska ureditev tožbe za prepoved delovanja društva po določbi 41. člena

ZDru-1 pokazala kot neustrezna, neučinkovita in nesmotrna. V ostalih upravnih zadevah pa

ocenjujemo, da so številne spremembe ZUP, zlasti pa Zakona o upravnem sporu, pripeljale do povsem

nesistemske ureditve položaja oziroma vloge državnega tožilca, ki v upravnem postopku po

nepotrebnem ohranja pristojnost vlaganja izrednih in celo rednih pravnih sredstev skupaj z državnim

pravobranilcem, po drugi strani pa mu je bila v postopku upravnega spora odvzeta pristojnost

vlaganja zahtev za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne sodne odločbe zaradi kršitve zakona v

škodo javnega interesa. S tem mu je bila odvzeta ključna vloga, ki je bila po naši oceni edina

sistemska in smotrna.

11.4 Državnotožilski nadzor in usmerjanje


Oddelek za državnotožilski strokovni nadzor VDT RS je v posledici sprejema ZDT-1 v letu 2011 doživel

nekaj ključnih posegov in sprememb. Že sama sprememba imena oddelka v Oddelek za izobraževanje

in strokovni nadzor VDT RS nakazuje, da so se njegove pristojnosti precej povečale. Poleg dosedanje

naloge strokovnega nadzora nad delom okrajnih, okrožnih in višjih državnih tožilcev na okrožnih

državnih tožilstvih in v SDT RS s Posebnim oddelkom tako od novembra 2011 dalje opravlja tudi

naloge izobraževanja, ki so bile do tedaj v domeni Strokovnega centra VDT RS.

Oddelek je s svojimi ugotovitvami glede zakonitosti, strokovne pravilnosti in pravočasnosti postopanja

državnih tožilcev v kazenskih zadevah, kot so izhajale iz splošnih, delnih in posameznih nadzorstvenih

pregledov ter s podanimi napotili za odpravo pomanjkljivosti in napak in prenašanjem tožilke prakse,

ki se je ob pregledih izkazala kot dobra, že doslej opravljal izobraževalno funkcijo, s Strokovnim

centrom VDT RS pa sodeloval tudi pri izvedbi drugih izobraževanj.

V luči povečanja pristojnosti je povsem nelogično zmanjšanje števila državnih tožilcev, vključenih v ta

oddelek. Ob ukinitvi zunanjih oddelkov VDT RS ter Pritožbenega oddelka VDT RS oziroma njegovim

prenosom na okrožna državna tožilstva na sedežih višjih sodišč, je namreč ZDT-1 predvidel tudi

premestitev višjih državnih tožilcev teh oddelkov na državnotožilska mesta na okrožna državna

tožilstva. Navedeno je povzročilo skrb zbujajoče dejstvo, da se je število državnih tožilcev, vključenih v

Oddelek za izobraževanje in strokovni nadzor skorajda prepolovilo ter se iz 19 v začetku leta 2011 (kar

je že tako predstavljalo najmanjše število v zadnjih nekaj letih) zmanjšalo na zgolj še 11 državnih

tožilcev (poleg vodje še šest vrhovnih državnih tožilcev, ki se ukvarjajo s kazenskopravnim področjem

in štirje višji državni tožilci, ki so razporejeni za opravljanje državnotožilskega strokovnega nadzora).

Taka slabitev oddelka znatno otežuje, če ne že onemogoča izvršitev nalog, določenih z ZDT-1 in DTR.

11.4.2 Splošni nadzorstveni pregledi

Oddelek za izobraževanje in strokovni nadzor je v letu 2011 dokončal splošni nadzorstveni pregled

ODT v Mariboru, o katerem smo poročali že v lanskem poročilu in je bil ob času poročanja v fazi

ugovornega postopka. Prejel pa je tudi že njegovo odzivno poročilo in poročilo ODT v Ljubljani z

zunanjimi oddelki v Domžalah, Kočevju, Trbovljah in na Vrhniki, katerega pregled je bil prav tako

opravljen v preteklem poročevalskem obdobju. Obe poročili pričata, da so bila opozorila

85

pregledovalcev o ugotovljenih nepravilnostih šteta kot pozitivna kritika, pomanjkljivosti pa v veliki

večini tudi že odpravljene ter sprejeti potrebni ukrepi za preprečitev bodočih podobnih napak.

Na novo sta bila opravljena splošna nadzorstvena pregleda poslovanja ODT v Kopru z zunanjimi

oddelki v Piranu, Postojni in Sežani in ODT v Slovenj Gradcu.

Tudi tokratna pregleda sta bila zasnovana tako, da se je pregledovalo posamezne rešitve in ne dela

posameznega državnega tožilca, kot je bila praksa do leta 2010. Navedeno je pregledovalcem

omogočilo širši in boljši vpogled v delo in poslovanje državnega tožilstva kot celote, pregledanim

državnim tožilcem pa večji občutek objektivnosti ocene o njihovem delu. Pregleda sta, upoštevajoč

dosedanje izkušnje glede izbire najustreznejše in najučinkovitejše metodologije, temeljila na pregledu

zakonitosti, strokovne pravilnosti in pravočasnosti državnotožilskih ukrepov in rešitev v vseh Kt in Ktm

zadevah iz obdobja naključnih treh mesecev, v katerih so državni tožilci sprejeli odločitve za zavrženje

kazenske ovadbe, odstop od pregona in ustavitev postopka, torej rešitve, ki jih sodišče ne preizkuša in

pomenijo zaključek postopka že v okviru pristojnosti državnega tožilstva. Prav tako je bila na podlagi

pregleda zadev, v katerih je sodišče izreklo oprostilno ali zavrnilno sodbo, preizkušena politika

pritoževanja obeh državnih tožilstev. Glede na aktualnost problematike in zahtevnost njene obravnave,

sta pregleda zaobsegla še zadeve vseh rešitev iz poglavja kaznivih dejanj zoper gospodarstvo iz

obdobja naključnih šestih mesecev. Dodatno pa so bile pregledane še zadeve v koledarju in rešitve v

Ktr zadevah.

Vrhovni in višji državni tožilci, vključeni v oba pregleda, so pregledali skupno 994 spisov v konkretnih

kazenskih zadevah, istočasno pa je bil opravljen tudi upravni nadzor poslovanja ter v zvezi s tem

pregledani organizacijski akti in njihova izvedba v praksi, pa tudi vse zadeve tožilske uprave, vpisane v

Tu vpisnik vodji tožilstev.

Po opravljenem pregledu ODT v Kopru z zunanjimi oddelki v Piranu, Postojni in Sežani, so

pregledovalci na skupnem sestanku s pregledanimi državnimi tožilci predstavili svoje ugotovitve,

opozorili na pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki jih bo potrebno odpraviti, pa tudi na primere dobre

prakse, ki bi jih veljalo prenesti na druga okrožna državna tožilstva. Svoje ugotovitve in napotke za

bodoče delo so strnili v končnem poročilu, ki je bilo posredovano generalnemu državnemu tožilcu in

ministru, pristojnemu za pravosodje. Sledeč spremenjenim določbam ZDT-1 bo v bodoče med

prejemniki poročila tudi Državnotožilski svet.

Splošni nadzorstveni pregled ODT v Slovenj Gradcu v času poročanja še ni v celoti zaključen. Trenutno

namreč poteka faza ugovornega postopka, ki po novem ZDT-1 v primeru ugovora predvideva dodaten

pregled zadev s strani vrhovnega državnega tožilca, ki ni opravljal prvotnega pregleda. Navedeno za

slednjega predstavlja izjemo obremenitev in podaljšuje čas do zaključka pregleda.

Ugotovitve obeh pregledov sicer kažejo na to, da je bil zastavljeni cilj, torej poenotenje

državnotožilske prakse ter izboljšanje državnotožilskega dela, dosežen, saj državni tožilstvi napak,

ugotovljenih v prejšnjih preglednih, z redkimi izjemami, nista več ponavljali.

Oddelek za izobraževanje in strokovni nadzor pa je po štirih letih (zadnji tovrstni pregled je bil

opravljen leta 2007) posebno pozornost ponovno namenil pravočasnosti poslovanja vseh okrožnih

državnih tožilstev in SDT RS, s preveritvijo morebitnih zaostankov po posameznih tožilstvih. V ta

namen si je pridobil preglednice o delu vsakega izmed državnih tožilcev, ki izkazujejo njegovo

86

obremenjenost, povprečen čas reševanja zadev in morebitne zaostanke. Ugotovljeno je bilo, da je

delo velike večine državnih tožilcev ažurno, saj so zadeve, ki bi brez tožilskega ukrepa ostale nad 90

dni, zgolj izjema. Tudi slednje so bodisi pogojene z razlogi, vezanimi na posameznega državnega

tožilca ali pa z izredno obsežnostjo in zahtevnostjo zadeve. Tovrstni pregled zadev se bo nadaljeval

tudi v letu 2012. V primeru odstopanj od zakonsko odločenih rokov, bo opravljen posvet z vodji

tožilstev, na katerem bodo obravnavani razlogi za prekoračitev rokov in možnosti za čim hitrejšo

rešitev zadev.

11.4.3 Delni nadzorstveni pregledi

Drugo obširno in zahtevno nalogo Oddelka za izobraževanje in strokovni nadzor so v letu 2011

predstavljali delni nadzorstveni pregledi, torej pregledi dela okrajnih, okrožnih in višjih državnih

tožilcev, ki Državnotožilkemu svetu služijo kot pomoč in podlaga za odločitev o njihovem morebitnem

napredovanju. ZDT-1 državnim tožilcem omogoča štiri vrste napredovanj in sicer v plačnem razredu, v

višji državnotožilski naziv, na višje državnotožilsko mesto ali na položaj svetnika.

Z namenom ugotovitve, ali kandidati dosegajo ustrezno stopnjo pravočasnosti, obsega in kvalitete

dela, so vrhovni in višji državni tožilci Oddelka za izobraževanje in strokovni nadzor s strani

Državnotožilskega sveta prejeli 25 predlogov (leto prej 34) za pregled enega okrajnega, 23 okrožnih in

enega višjega državnega tožilca, od katerih naj bi jih 11 napredovalo v višji plačni razred (10 redno in

eden hitrejše), eden v višji naziv in 13 na položaj svetnika (trije redno in 10 hitrejše).

Pregledi 22 kandidatov so že zaključeni, pregledi treh kandidatov pa so bili začasno zadržani, in sicer

kandidata za napredovanje v višji državnotožilski naziv zaradi različnih tolmačenj določb ZDT-1 glede

predhodnih pogojev za tovrstno napredovanje in dveh kandidatov za napredovanje na položaj

svetnika zaradi njune kandidature na razpisano prosto mesto višjega državnega tožilca.

Pregledovalci, ki so v teh pregledih skupaj pregledali več kot 2200 spisov, so podali 21 pozitivnih

mnenj, v dveh primerih sicer s pridržkom glede ažurnosti in eno negativno oceno. Ugotovili so, da od

predlaganih 11 kandidatov za napredovanje v plačnem razredu 10 v celoti dosega zahtevano stopnjo

pravočasnosti, obsega in kvalitete dela, pri enem kandidatu pa je ažurnost vprašljiva, zato bo

potrebno dodatno preverjanje podatkov. Enako je bilo ugotovljeno tudi za enega izmed 11 kandidatov

za napredovanje na položaj svetnika, za katere je bil pregled že dokončan, za enega kandidata za

svetniški položaj pa je bilo ugotovljeno, da ne dosega zahtevanih rezultatov, ki bi mu omogočali

napredovanje.

Državnotožilski svet je do časa poročanja odločil o 18 kandidatih, in sicer osem za napredovanje v

plačnem razredu in 10 na položaj svetnika. V večini primerov je sledil predlogom pregledovalcev, tako

da je v plačnem razredu napredovalo vseh osem kandidatov (sedem redno in eden hitrejše), sedem

pa na položaj svetnika. Pri ostalih treh kandidatih za ta položaj je ocenil, da izpolnjujejo le pogoje za

napredovanje v plačnem razredu. O štirih kandidatih (tri za napredovanje v plačnem razredu ter

kandidatu za svetništvo, za katerega je bilo podano negativno mnenje), pa Državnotožilski svet ni

sprejel odločitve.

11.4.4 Posamezni nadzorstveni pregledi

V letu 2011 je bilo pri VDT RS v Tu vpisnik, ki se nanaša na nadzorstvene pritožbe strank oziroma

preglede posameznih kazenskih zadev, ki jih na podlagi lastnih zaznav odredi generalni državni tožilec,

87

vpisanih 135 novih zadev (v letu poprej 121), in sicer 128 izvirajočih iz nadzorstvenih pritožb (lani

110) in sedem t.i. lastnih zadev (lani 11). Število zadev se je torej v primerjavi z letom poprej nekoliko

povečalo, pri čemer gre za normalno oscilacijo in se približalo številu iz leta 2009 (136).

V nadzorstvenih pritožbah so stranke opozarjale na domnevno neutemeljeno dolgo trajanje reševanja

zadev v 15 primerih, kar je povsem primerljivo z letom poprej, ko je bilo takih pritožb 14. Navedeno

predstavlja slabih 11 % vseh nadzorstvenih pritožb, kar potrjuje siceršnje ugotovitve Oddelka za

izobraževanje in strokovni nadzor o pravočasnosti tožilskega dela in kaže na zadovoljstvo strank z

ažurnostjo in aktivnostjo državnotožilskega ukrepanja. Nadzorstvene pritožbe, podane zaradi

prekoračenega časa reševanja zadev, so bile, skladno s 156. členom ZDT-1, odstopljene v pristojno

obravnavo vodjem okrožnih državnih tožilstev.

V okviru Oddelka za izobraževanje in strokovni nadzor pa smo preizkusili utemeljenost drugih 120 t.i.

vsebinskih nadzorstvenih pritožb (leto prej 107), v katerih so stranke izpostavljale domnevne

strokovne nepravilnosti in nezakonitosti dela in odločitev državnih tožilcev, in sicer v 108 primerih (leto

prej v 96), ali pa opozarjale na druge pomanjkljivosti, ki so se zlasti nanašale na domnevno

pristranskost državnega tožilca pri odločanju o zadevi, zavrnitev prošnje za vpogled v državnotožilski

spis ali neustrezen odnos državnega tožilca pri poslovanju s strankami; takih primerov je bilo 12 (kar

je en več kot leto pred tem).

Kadar je bila nepravilnost ali pomanjkljivost ravnanja ali odločitve državnega tožilca očitna in je

izhajala že iz navedb pritožnika in priložene ali pridobljene listinske dokumentacije, se za poseben

strokovni nadzorstveni pregled spisa nismo odločali. V teh primerih smo preko vodje državnega

tožilstva z ugotovitvami seznanili državnega tožilca, ki je napako zagrešil in mu predlagali, naj zadevo

ponovno prouči. Svetovali smo mu tudi, kako naj napako odpravi, v kolikor je bilo to še možno storiti.

Takih zadev je bilo 13 (v letu prej 19), pri čemer so bile pritožbe sedmih pritožnikov utemeljene v

celoti (lani devetih), šestih pa delno (leto prej 10).

Strokovni nadzorstveni pregled pa so vrhovni in višji državni tožilci opravili v tistih zadevah, kjer brez

pregleda spisa ni bilo mogoče sklepati na nepravilnosti ali pomanjkljivosti dela državnih tožilcev. Takih

zadev je bilo 13 (enako kot leto poprej), in sicer osem, izvirajočih iz nadzorstvenih pritožb (lani devet),

v petih zadevah pa je bil pregled odrejen na lastno pobudo (leto prej v štirih). Gre za sedem zadev

ODT v Ljubljani, po dve zadevi okrožnih državnih tožilstev v Kopru in na Ptuju ter po 1 zadevo ODT v

Celju in Posebnega oddelka. Pregledi so pokazali, da so bile štiri nadzorstvene pritožbe v celoti

utemeljene, dve pa delno, prav tako pa so pregledovalci nepravilnosti ugotovili v štirih zadevah,

pričetih na lastno pobudo. Strokovni nadzorstveni pregled ene (lastne) zadeve v času poročanja še ni

zaključen.

Kar 96 pritožb se po njihovi proučitvi ni izkazalo za utemeljene.

Proučitev statističnih podatkov tako pokaže, da je bilo od skupno 120 zadev, v katerih so vlagatelji

zatrjevali, da so podane strokovne in druge vsebinske nepravilnosti pri delu državnih tožilcev

utemeljenih le 23 (lani 17), in sicer 15 v celoti, še osem pa delno (leto prej 13), 96 pritožb pa

neutemeljenih. Iz zbranih podatkov tako izhaja zaključek, da je bila velika večina nadzorstvenih

pritožb neutemeljenih, in sicer kar 81 %, utemeljenih pa zgolj v 19 %, kar je najnižja številka v

zadnjih petih letih. Lani so namreč pritožniki uspeli v 28 %, odstotek med 26 in 28 pa je bil zabeležen

tudi v preteklih letih. Navedeno na eni strani dokazuje, da se stranke vedno bolj zavedajo svojih pravic

88

glede vlaganja nadzorstvenih pritožb in se te možnosti tudi poslužujejo, vendar pa pri tem niso dovolj

samokritične. Na drugi strani pa lahko z veseljem in optimizmom ugotovimo, da se delo državnih

tožilcev iz leta v leto izboljšuje ter da do napak prihaja zgolj še v manjšem številu primerov.

Oddelek za državnotožilski strokovni nadzor je ob vsaki nadzorstveni pritožbi s svojimi ugotovitvami

ter morebitnimi ukrepi seznanil pritožnika in preko vodje državnega tožilstva tudi državnega tožilca, na

katerega se je pritožba nanašala, večkrat pa tudi Ministrstvo za pravosodje RS, Ministrstvo za notranje

zadeve RS, Državni zbor RS, Državno pravobranilstvo RS, Varuha človekovih pravic RS,

Informacijskega pooblaščenca RS ter druge organe in institucije, ki so bile na zadevo opozorjene v

okviru svojih pristojnosti.

11.4.5 Disciplinski postopki

Generalni državni tožilec je v letu 2011 zahteval uvedbo disciplinskega postopka v dveh primerih. V

obeh je šlo za podajanje izjav v medijih, s katerimi naj bi okrožna državna tožilka uresničila znake

disciplinskih kršitev iz prvega odstavka 42. člena ZDT ter 7., 17., 18., 19. in 25. točke 2. odstavka 80.

člena ZDT-1 ter s tem krnila ugled in dostojanstvo funkcije državnega tožilca. Ob pripravi poročila sta

bila postopka še v obravnavi pri disciplinski tožilki.

11.5 Mednarodne dejavnosti

11.5.1 Eurojust

Sestava slovenskega predstavništva v Eurojustu se v letu 2011 ni spremenila: nacionalna

predstavnica, dodeljena nacionalna strokovnjakinja in sekretarka. V obravnavanje je prejelo 121 novih

zadev (65 Slovenija država prosilka, 56 Slovenija zaprošena država, od tega 27 operativnih zadev in

29 zadev v zvezi s splošnimi vprašanji). Upoštevaje 38 odprtih zadev iz preteklega obdobja je bilo

skupaj v delu 159 zadev.

Pri Eurojustu je bilo v letu 2011 odprtih skupaj 1441 novih primerov, delež slovenskih je bil 4,5 %. Po

številu predloženih primerov se je Slovenija enako kot leto prej nahajala na 10 mestu med državami

članicami.

Primeri, ki jih je na pobudo slovenskih pristojnih organov obravnaval Eurojust, so bili pretežno

bilateralni, ko je bila poleg Slovenije udeležena le še ena država. Osem je bilo takšnih, ki so vključevali

tri ali več držav, pri čemer so bile v treh primerih za pomoč zaprošene vse države članice. Ponovno je

kot zaprošena država največkrat sodelovala Italija (v 32 zadevah), sledile so ji Avstrija (osemkrat),

Nemčija, Nizozemska in Španija (šestkrat), Francija, Slovaška in Madžarska (petkrat), Romunija,

Finska, Poljska, Bolgarija, Belgija in Ciper (štirikrat) ter vse ostale države članice (trikrat). Za pomoč so

bile zaprošene tudi države nečlanice, s katerimi ima Eurojust sklenjen sporazum o sodelovanju ali v

katerih ima kontaktne točke, in sicer Bosna in Hercegovina (štirikrat), Albanija, Hrvaška in Srbija

(dvakrat) ter ZDA, Turčija in Urugvaj (po enkrat).

Kazniva dejanja v predloženih zadevah so bila podobna tistim iz preteklega obdobja. Upoštevaje

osnovno kaznivo dejanje so prevladovala kazniva dejanja zoper premoženje (16) in v zvezi z mamili

(16). Obravnavani so bili še primeri kaznivih dejanj davčne zatajitve, prepovedanega prehajanja meje,

89

pranja denarja, ponarejanja denarja, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, sprejemanja daril

zaradi nezakonitega posredovanja, izdaje nekritega čeka, ponarejanja listin, umora, kaznivih dejanj

zoper spolno nedotakljivost ter zoper javni red in mir .

Po vrsti nudene pomoči (teh je bilo v posamični zadevi več) se primeri niso bistveno razlikovali od

tistih iz preteklih let. Najpogosteje se je pomoč nanašala na posredovanje pri pospešitvi izvršitve

zaprosil za medsebojno pravno pomoč, ki so bila predhodno že poslana pristojnim organom

zaprošenih držav (36), sledila je izmenjava informacij in pridobivanje dokazov (23) ter pomoč pri

izvršitvi ter dopolnjevanju evropskih nalogov za prijetje in predajo (štirikrat). En primer se je nanašal

na pomoč pri izvršitvi zahteve za izročitev, v dveh pa sta bila organizirana koordinacijska sestanka.

Za potrebe predkazenskih in kazenskih postopkov so bili pridobljeni podatki o povezanih zadevah,

njihovi vsebini in stanju postopkov, o osumljencih, priporih, prestajanju kazni, o pravnih osebah, o

odločitvah tujih pristojnih organov, priskrbljene so bile listine (zapisniki o zaslišanjih, hišnih preiskavah

in ogledih, obtožbe, sodbe, odredbe), določbe tujih zakonodaj (večkrat z dodatnimi pojasnili) ter tuja

sodna praksa.

Posredovanje za izvršitev zaprosil za medsebojno pravno pomoč se je nanašalo na zaslišanja

obdolžencev in prič, pridobitev telekomunikacijskih podatkov, bančnih podatkov, izvedbo osebne in

hišne preiskave, vročitev različnih sodnih pisanj (zahtev za preiskavo, obtožb, vabil na zaslišanje in

glavno obravnavo) ter drugo.

Razlogi zaradi katerih je bil Eurojust zaprošen za pomoč so bili različni: nujno hitro postopanje zaradi

pripora ali razpisane glavne obravnave, dalj časa neizvršena zaprosila za medsebojno pravno pomoč,

podatki potrebni za začetek ali nadaljevanje kazenskega pregona.

Eurojustovo sodelovanje v zadevah se je pozitivno odražalo v času potrebnem tako za pridobitev

podatkov in dokazov kot tudi za izvršitev zaprosil za medsebojno pravno pomoč. Čas za izvršitev

posamičnega zaprosila je bil odvisen od narave zaprosila ter nujnosti le-tega, kot seveda tudi od

odzivnosti pristojnega organa zaprošene države. Od prejetega zaprosila do njegove izvršitve je v

zadevah, ki s bile zaključene v letu 2011, poteklo od nekaj dni do več mesecev.

Pomanjkljive povratne informacije o prejemu odgovorov in listin v izvršitev zaprosil pa ne omogočajo

natančnejše analize uspešnosti nudene pomoči.

Od zadev v delu je ob koncu leta je ostalo nezaključenih skupaj 21, od tega dve iz preteklih obdobij

(ena iz 2010 in ena iz 2009). Vse te zadeve so bile v reševanju. V osmih so bili odgovori že

posredovani, vendar je bila za njihov zaključek potrebna še povratna informacijo organa, ki je za

pomoč zaprosil.

Od skupaj 56 zadev, ki so jih v letu 2011 nacionalni predstavniki drugih držav članic odprli proti

Sloveniji, je bilo število primerov operativne narave enako številu primerov v zvezi s splošnimi

vprašanji.

V operativnih zadevah je za pomoč največkrat zaprosila Italija (pet zadev), sledita ji Avstrija in Belgija

(štiri), Španija (tri), Danska, Luksemburg in Francija (po dve) ter Bolgarija, Češka, Madžarska,

Romunija, Slovaška ter Združeno Kraljestvo (s po eno zadevo). Najpogosteje obravnavana kazniva

90

dejanja so bila kazniva dejanja v zvezi z mamili (petkrat), davčne zatajitve (štirikrat) in kazniva

dejanja zoper premoženje (štirikrat). V obravnavanju so bili tudi primeri terorizma, korupcije, pranja

denarja, hudodelske združbe, tihotapstva, in umora. V večini zadev je bilo obravnavanih po več

različnih kaznivih dejanj.

Državam prosilkam je bila največkrat nudena pomoč pri izmenjavi informacij ter pridobivanju podatkov

in listin (14), sledila je pomoč pri pospešitvi izvršitve medsebojne pravne pomoči (sedemkrat) in pri

izvršitvi evropskega naloga za prijetje in predajo (trikrat). Organizirani so bili štirje koordinacijski

sestanki z udeležbo slovenskih državnih tožilcev. V posamični zadevi je bilo nudenih več oblik opisane

pomoči.

Ob koncu leta je ostalo v reševanju še pet zadev, v katerih so že bili posredovani delni odgovori.

Slovenska nacionalna predstavnica se je udeleževala rednih sej in drugih aktivnosti kolegija Eurojusta.

Kot članica kolegija je vodila delovno skupino za odnose z državami izven EU in mednarodnimi

organizacijami ter opravljala naloge kontaktne osebe kolegija na področju varstva osebnih podatkov.

Sodelovala je z nacionalnim korespondentom za zadeve terorizma, slovensko kontaktno osebo za

področje skupnih preiskovalnih skupin ter slovensko korespondentko kontaktnih točk Evropske

pravosodne mreže. Aktivno se je udeleževala seminarjev in drugih delovnih srečanj, ki jih je

organiziral Eurojust.

11.5.2 Mednarodno strokovno sodelovanje in izobraževanje

Na področju mednarodnega strokovnega sodelovanja je v preko tridesetih aktivnostih sodelovalo 26

državnih tožilcev in višjih pravosodnih svetovalcev, praviloma specialistov na posameznem področju.

Gre za aktivno sodelovanje v izobraževalnih programih Sveta Evrope in EU (posebej Eurojust), ki

vzpostavljajo in utrjujejo pogoje za prekomejno sodelovanje, povezovanje in organiziranje tožilstev za

učinkovitejši pregon mednarodnega in organiziranega kriminala, zlasti korupcije, trgovine z ljudmi in

ilegalnih migracij, problematike mamil, terorizma, finančnih zlorab in pranja denarja in računalniške

kriminalitete, problematiko zasega in odvzema premoženja pridobljenega iz kaznivih dejanj (ARO),

evropskega pripornega naloga (EAW) in vzpostavljanja skupnih preiskovalnih skupin (JIT).

Na področju regionalnega povezovanja so bile pomembne aktivnosti SEEPAG, ki je oblika aktivnega

tožilskega sodelovanja držav z Balkana, z istim ciljem pa je slovensko tožilstvo sodelovalo na

regionalnih konferencah v Beogradu in Sofiji. Slovensko tožilstvo se je tudi aktivno vključilo v pripravo

in izvedbo projekta krepitve mreže državnih tožilstev za pregon organiziranega kriminala in korupcije v

državah zahodnega Balkana, ki bo potekal v letih 2012 in 2013.

Poudariti je tudi udeležbo generalnega državnega tožilca na več mednarodnih konferencah in

srečanjih, na katerih so bila na evropskem, širšem mednarodnem in svetovnem nivoju obravnavana za

delovanje tožilstva in (kazenskega) sodstva pomembna vprašanja:

- srečanje generalnih državnih tožilcev v Rimu, 26.- 28. 5. 2011,

- 16. konferenca Mednarodnega tožilskega združenja (IAP) in Četrto svetovno srečanje generalnih

državnih tožilcev v Seulu, 25. 6. - 2. 7. 2011,

91

- 14. medanarodni forum državnih tožilcev v Pragi, 9. - 12. 10. 2011,

- 2. regionalna konferenca predsednikov vrhovnih sodišč in generalnih državnih tožilcev v Sarajevu, 5.

- 7. 10. 2011,

- zasedanje Posvetovalnega foruma generalnih državnih tožilcev članic EU v Haagu, 23. 6. 2011 in 15.

- 16. 12. 2011.

Na področju mednarodnega izobraževanja je poleg uveljavljenih oblik in vsebin (JIT, finančne zlorabe

skladov EU, Evropska pravosodna mreža) pomembno omeniti tožilsko izobraževanje za potrebe

mednarodnih vojaških misij in operacij, v okviru katerega se je za to področje specializirana višja

državna tožilka udeležila dveh usposabljanj v Nemčiji in ZDA. Tako naravnanost je z velikim

zadovoljstvom sprejelo tudi Ministrstvo za obrambo RS. To aktivnost je organizacijsko in finančno

podprlo Veleposlaništvo ZDA v Republiki Sloveniji, v enakem sodelovanju z njimi pa je potekalo tudi

nadaljevanje izobraževanja na področju usposabljanj državnih tožilcev za vodenje pogajanj v

kazenskih postopkih.

V letu 2011 je Strokovni center v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju pripravil in

izvedel program petih strokovnih obiskov (izmenjav) državnih tožilcev iz tujine (Estonija, Francija,

Portugalska, Romunija), ki so v 10 dnevnem programu poglobljeno spoznali zakonske podlage in

organizacijske oblike delovanja državnega tožilstva v Republiki Sloveniji.

11.6 Strokovna pomoč in izobraževanje državnih tožilcev

V letu 2011 je bilo v Strokovnem centru iz pristojnosti, kot so (bile) opredeljene v drugem odstavku

58. b člena ZDT ter v določbah 161. in 162. člena na njegovi podlagi sprejetega Državnotožilskega

reda, evidentiranih 58 aktivnosti s področja mednarodnega sodelovanja, 35 izobraževalnih in šest

drugih aktivnosti, na področju zagotavljanja strokovne pomoči državnim tožilstvom v posameznih

obravnavanih zadevah pa je bilo v eni zadevi postavljen strokovnjak za finančne transakcije, v treh

zadevah, ki so jih obravnavali državni tožilci Skupine pa evidentirana v tujini opravljena procesna

dejanja.

11.6.1 Izobraževalne naloge

Na podlagi prvega odstavka 32. člena ZDT in prvega odstavka 74.a člena Zakona o sodiščih (Uradni

list RS št. 19/94 s spremembami in dopolnitvami – ZS) izvaja naloge strokovnega izpopolnjevanja ter

usposabljanja tudi za potrebe sodišč, državnih tožilstev in pravobranilstva Center za izobraževanje v

pravosodju kot organizacijska enota Ministrstva za pravosodje RS. Na državnih tožilstvih ves čas

prvenstveno podpiramo njegovo kadrovsko in programsko avtonomnost, kot enega od temeljev

samostojnosti in neodvisnosti pravosodnih organov v izvajanju njihovih funkcij. Strokovni center je v

razmerju do Centra za izobraževanje v pravosodju nastopal kot pobudnik in predlagatelj izobraževalnih

tem, usklajeval in evidentiral ustrezno udeležbo, s svojimi strokovnjaki pa tudi kot nosilec posameznih

vsebinskih sklopov sodeloval pri izvedbi izobraževalnih programov. V letu 2011 so materialni in

kadrovski pogoji za delovanje ostajali na zadovoljivi ravni. Ocenjujemo, da je Center za izobraževanje

v pravosodju, zlasti tudi zaradi izjemnih osebnih prizadevanj njegovih strokovnih sodelavcev, tudi v

teh omejenih pogojih zagotavljal zelo dobre pogoje za izvajanje strokovnega izobraževanja za potrebe

državnih tožilstev in pravosodja kot celote.

92

VDT RS je v letu 2011 v programe rednih in že uveljavljenih izobraževalnih oblik prvenstveno

vključevalo teme v zvezi z uveljavitvijo nove procesne (ZKP-K, ZOPNI), materialnopravne (KZ-1B) in

organizacijske zakonodaje (ZDT-1). Med prvimi so najpomembnejši Izobraževalni tožilski dnevi

Društva državnih tožilcev, ki so potekali 16. in 17. 6. 2011 v Mariboru in 18. izobraževalni tožilski dnevi

ITD 2011 v dneh 14. - 18. 11. 2011 na Bledu, organizacijsko, časovno in programsko usklajeni s četrto

Konferenco kazenskega prava in kriminologije GV Založbe. V tem okviru je bila pozornost posebej

namenjena novostim kot so pogajanja v kazenskem postopku (delavnice s sodelovanjem ameriških

strokovnjakov), politika pregona, pritožbena vloga tožilca, vzpostavitev in delovanje SDT RS ter

Posebnega oddelka.

Sekcija za mladoletniško pravo Društva državnih tožilcev pa je 7. in 8. 4. 2011 na Brdu izvedla posvet

na temo nasilja v družini, ki uspešno tradicionalno strokovno združuje strokovnjake Policije, tožilstev in

sodišč na tem področju. Poleg navedenih izobraževalnih dogodkov, ki redno pritegnejo večinsko do

dvotretjinsko udeležbo vseh tožilcev, strokovnih sodelavcev in pripravnikov, so se le-ti redno, v okviru

svojih posebnih strokovnih usmeritev, udeleževali tudi drugih tematsko ožjih izobraževanj, kot so:

odkrivanje in pregon kaznivih dejanj "missing trader" družb (19. 1.), "Lokarjevi dnevi" (21. 1.),

prepoznavanje spolnih zlorab (24. 1.), nasilje v družini (17. in 18. 2.), varstvo osebnih podatkov v

sodnih postopkih (6. 4.), prepovedane droge (20. 4.), kapitalska razmerja v gospodarskih družbah

(12. 5.), prekrškovno pravo (12. in 13. 5.), varnost cestnega prometa (2. 6.), zloraba otrok preko

spleta (6. 10), pojavne oblike korupcije pri delu inšpekcijskih služb in revizorjev (27. in 28. 10.),

"spominsko srečanje akademika dr. Janeza Milčinskega"(30. 11.) in drugo.

Na podlagi podatkov iz evidenc in poročil vodij državnih tožilstev ocenjujemo, da se funkcionarji in

strokovni sodelavci na vseh državnih tožilstvih udeležujejo izobraževalnih oblik v primernem številu. V

letu 2011 posebnih izobraževalnih oblik za državnotožilske pripravnike nismo izvedli pač pa so se tudi

ti udeleževali vseh izobraževalnih oblik, o katerih poročamo zgoraj.

Pomemben del za izobraževanje načrtovanega časa in sredstev je bil v letu 2011 namenjen

usposabljanju za uporabo novih programov elektronskega vodenja vseh vpisnikov - projekt e-

pravosodje. V različne oblike - informativne, uvajalne in poglobljene delavnice, ki so potekale s skozi

vse leto, so bili poleg vseh javnih uslužbencev vključeni tudi vsi funkcionarji. Med izobraževanji, ki so

bila namenjena javnim uslužbencem, je bilo poleg rednih vsebin (delovna razmerja, kadrovske

evidence, računovodski in softverski programi, vodenje knjižničnega gradiva, arhiv, varstvo podatkov,

varstvo pri delu), po novem programu Centra za izobraževanje v pravosodju izvedeno tudi

izobraževanje (šola) za vodje uradov na državnih tožilstvih (9. 6.).

11.7 Informatizacija državnega tožilstva

Z začetkom uporabe ZDT-1 je začel na VDT RS kot notranja organizacijska enota delovati Strokovno

informacijski center (v nadaljevanju: SIC). SIC nadaljuje delo Pravnoinformacijskega centra, delno je

prevzel pristojnosti Strokovnega centra, dobil pa je tudi nove pristojnosti in naloge, določene zlasti v

205. in 206. členu ZDT-1.

Tako kot preje Pravnoinformacijski center ostaja SIC pristojen za razvoj, enotnost in delovanje

informacijske podpore poslovanja državnih tožilstev in njeno usklajevanje z drugimi informacijskimi

93

sistemi na kazenskem področju. Namen SIC-a je zagotavljanje informacijske in komunikacijske

podpore za učinkovito delo državnih tožilcev. Tudi leta 2011 so bile njegove glavne naloge:

- razvoj, namestitev ter zagotavljanje nemotenega delovanja informacijske in komunikacijske opreme

na državnih tožilstvih in

- sodelovanje z drugimi državnimi organi in v mednarodnih projektih.

Na Pravnoinformacijskem centru in po 6. 11. 2011 na SIC-u so leta 2011 delali štirje informatiki ter

dva državna tožilca. SIC zaupane naloge izvaja v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki, pa tudi ob

nesebični pomoči posameznih državnih tožilcev in vpisničark z bogatimi državnotožilskimi izkušnjami.

Ta pomoč je posebej dobrodošla pri sodelovanju državnega tožilstva v projektu E-pravosodje, saj si

kakovostnega in uporabniku prijaznega rezultata ni mogoče zamisliti brez upoštevanja znanj in

izkušenj iz prakse. To pa lahko ponudijo predvsem izkušeni tožilci in tožilsko osebje, ki se pri svojem

delu vsakodnevno srečujejo z praktičnim državnotožilskim delom.

Navkljub stalnim izboljšavam je opremljenost s strojno, predvsem pa s programsko opremo, še vedno

neustrezna, delno zastarela in ne omogoča želene podpore za učinkovito delo državnih tožilcev. Tako

celo programi za računalniško vodenje še niso zagotovljeni za vse vpisnike in evidence ali pa so

pomanjkljivi in ne omogočajo zadostne podpore pri tekočem delu državnih tožilstev in pri zbiranju

statističnih podatkov.

VDT RS tako kot vsa državna tožilstva v državi, od vsega začetka aktivno sodeluje v projektu E-

pravosodje, ki naj zagotovi nemoteno in učinkovito delovanje celotnega pravosodnega sistema, tako

tudi državnega tožilstva. Projekt želi izkoristiti sodobne tehnološke možnosti na informacijsko –

komunikacijskem področju za nadgradnjo informacijske podpore obstoječim pravosodnim poslovnim

procesom kot tudi za njihovo spreminjanje v cilju večje uporabnosti in učinkovitosti, seveda ob

spoštovanju najvišjih varnostnih standardov za varovanje osebnih podatkov.

Novi informacijski sistem bo ročno vodene vpisnike nadomestil z elektronsko vodenimi in povezanimi

vpisniki. Boljša bosta strojna in programska oprema. To bo omogočilo takojšnjo pridobitev iskanega

podatka in statistike iz enotne podatkovne baze, za želeno obdobje, za posamezno tožilsko enoto ter

za celotno državno tožilstvo in to za vse podatke, ki se vnašajo in shranjujejo v elektronsko vodenih

vpisnikih. Večja bo preglednost in boljši nadzor.

Državni tožilci pričakujemo, da bo projekt E-pravosodje izboljšal sodelovanje in povezovanje s

pravosodnimi organi in to zlasti na kazenskem področju. Enako si želimo tudi v razmerju do drugih

(državnih) organov, s katerimi je nujno tesno in nemoteno sodelovanje in povezovanje, da se zagotovi

učinkovito izvajanje nalog in pooblastil državnih tožilcev pri pregonu storilcev kaznivih dejanj.

Povedano še posebej velja za policijo kot enega najpomembnejših partnerjev državnega tožilstva v

predkazenskem postopku, kar lahko odločilno vpliva na končni uspeh kazenskega postopka. Nujna in

za učinkovito delo državnih tožilcev pa je tudi povezljivost na mednarodni ravni (EUROJUST, EPOC).

Predvsem pa bo projekt E-pravosodje informacijsko in komunikacijsko povezal vsa državna tožilstva in

tako zagotovil državnim tožilcem popolnejše in hitrejše informacije pri njihovem delu za pravilne in

zakonite odločitve. Temu cilju sledi tudi nadgradnja vpisnikov in evidenc ter sploh informacijske

podpore poslovanja državnih tožilstev in njeno usklajevanje z drugimi informacijskimi sistemi na

kazenskem področju.

94

Dolgoročni cilj projekta E-pravosodje je brez listinsko poslovanje, brez tožilskega spisa v fizični obliki,

zgolj elektronski e-spis s skeniranimi dokumenti. Cilj so ne le učinkovite, pač pa tudi uporabniku

prijazne rešitve. Informatizacija državnega tožilstva naj prinese poenostavitve, udobnejše rešitve, večji

učinek ob manjšem naporu, boljše rezultate vloženega dela.

Dela na projektu E-pravosodje so bila leta 2011 v polnem teku ob zavedanju, da se projekt na

državnem tožilstvu zaključuje. Približuje se začetek uporabe novega informacijskega sistema, ki pa je

bil v letu 2011 odložen in preložen na naslednje leto. Tudi v letu 2011 smo uspešno sodelovali z

Ministrstvom za pravosodje RS kot naročnikom in gospodarsko družbo SRC d. o. kot izvajalcem

projekta E-pravosodje. Poudarku dajemo kakovosti, da bodo končne rešitve korak naprej z

zagotovilom za omogočanje učinkovitega izvajanja pregona storilcev kaznivih dejanj in opravljanja

nalog na področju drugih kaznivih ravnanj ter v civilnih in drugih sodnih postopkih.

11.7.1 Podpora pri delu državnih tožilstev v letu 2011

SIC je zagotavljal vsakodnevno tehnično pomoč državnim tožilcem in drugim uporabnikom in to po

telefonu, faksu ali elektronski pošti na naslovu: [email protected].

Prav tako je nudil strokovno pomoč državnim tožilcem pri konkretnih kazenskih zadevah, povezanih z

računalniško in organizirano kriminaliteto. Pomoč je bila nudena pri branju podatkov, zapisanih na

elektronskih medijih ter pri proučitvi konkretnih znakov kaznivih dejanj s področja računalniške

kriminalitete.

Konec leta je SIC, kot vsako leto, nudil pomoč tožilskim enotam pri zbiranju statističnih podatkov. Po

zajemu podatkov je bilo izdelano poročilo o skupni statistiki, opremljeno s tabelarnimi in grafičnimi

prikazi, kot sestavni del letnega poročila. Nudena je bila pomoč pri izdelavi pisnega dela Skupnega

letnega poročila o delu državnih tožilstev.

Za potrebe državnega tožilstva in drugih državnih organov (Državnega zbora RS, Vlade RS, Ministrstva

za pravosodje RS) ter medijev je SIC zbiral podatke za posamezna kazniva dejanja in sklope kaznivih

dejanj.

SIC je aktivno sodeloval pri organizaciji in pripravi gradiv za ITD 2011 na Bledu ter nudil informacijsko

podporo pri drugih dogodkih v organizaciji VDT RS ali društva državnih tožilcev.

Okrožni državni tožilec, ki dela na SIC-u, je kot uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja

deloval na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 s

spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju: ZDIJZ) za pristojnost VDT RS, kot tudi za ostala

državna tožilstva.

SIC je skrbel in urejal dostop do pravno - informacijskega sistema IUS INFO ter do raznih zbirk

podatkov (elektronska zemljiška knjiga, sodni register, baza zavarovancev ZZZS, E - Risk).

11.7.2 Sodelovanje z drugimi pravosodnimi in državnimi organi

SIC je tudi v letu 2011 aktivno sodeloval z ministrstvom za pravosodje, zlasti pri strategiji in planiranju

investicijskih sredstev. Sodelovali smo z ustreznimi informacijskimi službami policije, Vrhovnega

95

sodišča RS, Državnega pravobranilstva RS, predvsem pri izmenjavi strokovnih mnenj in medsebojne

pomoči. Pri posameznih strokovnih vprašanjih je SIC sodeloval z državnimi organi in institucijami

civilne družbe.

11.7.3 Sodelovanje v mednarodnih projektih

Slovenija je tudi leta 2011 sodelovala v projektu EPOC (European Pool on Organized Crime), ki teče od

leta 2002. V projektu aktivno sodeluje od julija 2003 ( Ministrstvo za pravosodje RS kot pogodbeni

član in VDT RS preko SIC kot izvedbeni član projekta). Aprila 2009 se je začela četrta faza projekta

(EPOC IV), ki ga financira EU in vodi Eurojust. Končni cilj je zagotovitev varne povezave za izmenjavo

zaupnih podatkov v kazenskih zadevah med Eurojustom in državami članicami. Četrta faza projekta bo

končana marca 2012. Razširil se je tud krog sodelujočih držav partneric iz EU, saj jih je sedaj že deset.

V načrtu je nadaljnja promocija projekta v EU. Delo poteka preko stalne elektronske povezave med

udeleženci ter rednih delovnih sestankov vsake tri mesece v eni izmed držav partneric.

V Eurojustu je od leta 2004 sprejet EPOC kot »Case Managment System« (orodje za koordinacijo

zadev Eurojusta).

Program je leta 2009 na novo opredelil EPOC IV kot spletno aplikacijo, ki je v primerjavi s prejšnjimi

variantami veliko hitrejša in prijaznejša do uporabnika. Cilj nadaljnjega razvoja je izdelava programa,

ki bo omogočil izmenjavo podatkov med nacionalnimi sedeži držav članic v Eurojustu in domačimi

bazami podatkov. Za Slovenijo to pomeni povezavo z novimi vpisniki, ki so projekt v e-pravosodju.

V začetku leta 2012 je bil v Eurojustu sprejet sklep o nadaljevanju projekta z delovno verzijo EPOC V.

Projekt bo trajal eno leto, cilj pa je končna izmenjava podatkov med domačimi vpisniki in nacionalnim

predstavništvom v Eurojustu. Slovenija je pristopila k protokolu sodelujočih partnerjev s soglasjem

pristojnega ministrstva.

11.7.4 Načrti za prihodnost

Sprotno vzdrževanje, dopolnjevanje in nadgradnja obstoječe in, po potrebi, nabava nove

strojne in programske računalniške opreme,

nadaljevanje sodelovanja v zaključni fazi projekta prenove informacijsko - komunikacijskega

sistema na državnem tožilstvu (E- pravosodje) in nudenje vsestranske pomoči uporabnikom

po začetku uporabe novega informacijskega sistema,

sodelovanje z drugimi državnimi organi pri izmenjavi informacijskih podatkov,

nadaljevanje sodelovanja v mednarodnih projektih.

11.7.5 Spletne strani državnega tožilstva

Na naslovu http://intranet.dt-rs.si so spletne strani državnega tožilstva, namenjene notranji

komunikaciji v organizaciji. Tam so na voljo strokovne in pravne informacije za tožilce, pomočnike,

strokovne sodelavce in ostalo osebje, zaposleno na državnih tožilstvih. Dodane so nekatere koristne

povezave v svetovni splet. Prostor je namenjen tudi informacijam Društva državnih tožilcev RS ter

sindikatu zaposlenih na tožilstvu.

Na naslovu http://www.dt-rs.si so objavljene spletne strani VDT RS, namenjene širši javnosti.

Predstavljajo državno tožilstvo, njegovo organiziranost, pristojnosti in pooblastila. Vsebujejo tudi

96

temeljno informacijo o pravnih podlagah za opravljanje nalog državnih tožilcev, uporabne spletne

povezave in javna obvestila v skladu z ZDIJZ.

11.8 Sodelovanje z državnimi organi

11.8.1 Sodelovanje z Ministrstvom za pravosodje RS

Kar zadeva sodelovanje med državnotožilsko organizacijo in Ministrstvom za pravosodje RS je treba

povedati, da so odnosi med tema dvema organoma večplastni, saj potekajo na različnih področjih in

pri izvrševanju različnih nalog na različnih pravnih podlagah.

V letu 2010 se je začel postopek za spremembo tedaj veljavnega zakona o državnem tožilstvu, ki ga je

vodilo Ministrstvo za pravosodje RS oziroma za sprejem novega tožilskega zakona. Ta postopek se je

nadaljeval tudi v letu 2011, ko je bil v juliju zakon sprejet, veljati pa je začel v novembru 2011. Zakon

naj bi v poglavitnih rešitvah nadaljeval linijo, ki jo je začrtal ZDT, z nekaterimi pomembnimi novimi in

drugačnimi rešitvami.

V postopku nastajanja ZDT-1 je bilo opaziti razhajanja v pristopu k novemu zakonu in težave v

komunikaciji med Ministrstvom za pravosodje RS in državnimi tožilci. Nekatere rešitve, ki jih je

predvidelo ministrstvo, v tožilskih krogih v dobršnem delu niso bile dobro sprejete. Tako naj bi

pretirano poudarjanje samostojnosti posameznih tožilcev oslabilo učinkovitost tožilske organizacije in

njeno operativno sposobnost, oslabljen naj bi bil položaj generalnega državnega tožilca ter na drugi

strani skozi različne nadzorne funkcije okrepljen položaj Ministrstva za pravosodje, ne glede na to, da

pa ministrstvo nima nikakršne vloge pri izvajanju kazenskega pregona, ki ostaja v celoti v rokah

tožilske organizacije. Prav tako naj bi bili pretirani mehanizmi spremljanja in nadzora nad delom

državnih tožilcev, s čimer bi se ta segment močno zbirokratiziral; nasploh naj bi bil zakon nagnjen k

pretiranemu normiranju in ponekod h kazuističnim rešitvam. Zakon je poleg tega predvideval

preoblikovanje dotedanje Skupine v samostojno državno tožilstvo z lastno stvarno pristojnostjo, novo

ureditev državnotožilskega sveta, ki naj bi postal pomemben organ tožilske samouprave in uveljavitev

politike pregona kot pomembnega mehanizma za usmerjanje dela državnega tožilstva pri izvajanju

njegove temeljne funkcije, to je pregona storilcev kaznivih dejanj.

Po sprejemu in uveljavitvi zakona je ministrstvo začelo intenzivno pripravljati številne podzakonske

akte, ki so bili v njegovi pristojnosti, in jih vrsto uspelo pripraviti. V letu 2011 se je začelo tudi

uveljavljanje novosti iz ZDT-1: tako je bil izvoljen in je začel z delom Državnotožilski svet, prav tako je

bilo ustanovljeno SDT RS s svojim Posebnim oddelkom in podobno.

Na koncu obdobja, za katerega poročamo, ni mogoče dati ocene novih rešitev in sprememb, ki jih je

prinesel novi zakon; velika večina jih še ni uresničena ali ni uresničena v celoti. Tudi v nadaljevanju,

izvzemši popravo neustreznih rešitev, ki so se pokazale, bo to mogoče šele čez določen čas, če bo

zagotovljeno ustrezno spremljanje nove ureditve ter izpeljana temeljita analiza dobrih in slabih rešitev

v zakonu. Pričakujemo pa, da bo pristojno ministrstvo v prihodnje državnim tožilstvom, ki jim zakon

nalaga pomembne nove naloge, nudilo potrebno podporo tako glede zagotavljanja materialnih in

kadrovskih pogojev za njihovo uresničitev, kot tudi glede usposabljanja tožilcev za izvajanje teh nalog.

97

Z Ministrstvom za pravosodje RS je prihajalo do sodelovanja tudi pri projektih za novo zakonodajo s

kazenskega področja in pri spreminjanju zakonodaje s tega področja. V tem pogledu je bilo leto 2011

zelo intenzivno, saj sta nastajali in bili konec leta sprejeti dve pomembni in obsežni noveli, namreč

ZKP-K in KZ-1B, ter nov ZOPNI. V postopek priprave teh tekstov je bila vključena tako rekoč celotna

državnotožilska organizacija, posamezna državna tožilstva in zelo intenzivno tudi posamezni državni

tožilci. V tem pogledu je treba oceniti sodelovanje kot dobro, to velja tudi za sodelovanje pri manjših

spremembah drugih predpisov, ne glede na to, da rešitve na koncu morda niso bile take, kot bi si jih

želeli državni tožilci. Kljub temu je treba opozoriti, da je bilo pri velikih projektih premalo napora

vloženega v priprave za njihovo izvedbo. Zlasti novela ZKP-K in ZOPNI prinašata nove rešitve, ki so

zelo zahtevne za izvedbo in tujek v našem pravnem redu: da bi učinkovito delovale ni dovolj le sprejeti

zakon, temveč je treba z novostmi korektno seznanjati javnost, tiste, ki jih bodo morali izvajati pa

intenzivno usposabljati za uporabo novih institutov, vključno s poskusno izvedbo najzahtevnejših

novosti.

V letu 2011 je intenzivno potekal projekt informatizacije državnega tožilstva, v prvi vrsti njegovih

vpisnikov, pa tudi dela nasploh kot končnega cilja tega projekta. O njem podrobneje govorimo na

drugem mestu, zato, da ne bo ponavljanja, zainteresirane odkazujemo na poglavje 11.7 tega poročila.

Projekt je potekal v okviru Ministrstva za pravosodje RS in se vključuje v širši projekt E-pravosodja; v

tem delu sodelovanja z ministrstvom ni mogoče označiti drugače kot zelo dobro.

Za delovanje državnega tožilstva je pomembno opozoriti, da ima Ministrstvo za pravosodje RS vrsto

pristojnosti v postopku odločanja o državnotožilskih kadrih, kar je veljalo tako za ureditev po ZDT, kot

velja za ureditev po ZDT-1 (pri tem, ker gre za poročilo o delu v letu 2011, ne moremo upoštevati,

lahko pa opozorimo na spremembe, do katerih je prišlo že v letu 2012, namreč do prenosa teh

pristojnosti na Ministrstvo za notranje zadeve RS). Sodelovanje z Ministrstvom za pravosodje RS v letu

2011 je bilo na tem področju dobro.

S tem niso izčrpana vsa področja sodelovanja med državnimi tožilstvi in Ministrstvom za pravosodje

RS, najpomembnejša pa so nedvomno omenjena.

11.8.2 Sodelovanje s policijo

Ob podanih razlogih za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, se aktivira dolžnost in z njo povezane

aktivnosti policije, da izsledi storilca kaznivega dejanja ter zavaruje sledove kaznivega dejanja in

predmete, ki utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku, zbrati pa mora tudi vsa obvestila, ki bi

utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka.

Sodelovanje državnega tožilstva s policijo je tako ne samo zakonsko določeno in opredeljeno, ampak

tudi nujno potrebno za uspešno delovanje obeh inštitucij: na eni strani policije kot organa odkrivanja

kaznivih dejanj in storilcev, na drugi strani pa tožilstva kot organa pregona, tudi glede storilcev, ki jih

odkrije policija.

Uspešno delo policije naj bi se praviloma zaključilo s podajo kazenske ovadbe; podlaga za uspešno

delo tožilcev pa so ravno kvalitetne kazenske ovadbe. Naloga policije je, da v predkazenskem

postopku zbere vse informacije in podatke, ki bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku; na strani

tožilca pa je, da izmed vseh zbranih dokazov s strani policije izbere tiste, ki jih bo v kazenskem

postopku uporabil kot dokaz.

98

Letna poročila o delu državnega tožilstva praviloma v poglavju o sodelovanju med policijo in tožilstvom

obravnavajo predvsem kvaliteto kazenskih ovadb. Kvalitetne kazenske ovadbe so namreč edini cilj h

kateremu stremi tožilstvo in zaradi česar v fazi predkazenskega postopka sodeluje oziroma usmerja

policijo: za policijo se pretežni del njenega dela zaključi s podano kazensko ovadbo; tu pa se začne

delo državnega tožilca, ki mora izsledke predkazenskega postopka materializirati v obtožbi in obsodilni

sodbi, izrečeni zoper storilca kaznivega dejanja. Tožilec ima ves čas predkazenskega in kazenskega

postopka pred seboj en cilj – pravnomočno obsodilno sodbo. Ravno zaradi tega je tako zelo

pomembno sodelovanje v predkazenskem postopku, v katerem ima oziroma bi moral imeti tožilec,

predvsem kadar gre za preiskovanje hujših oblik klasičnega, organiziranega in gospodarskega

kriminala, že med predkazenskim postopkom, možnost tvorno sodelovati pri zbiranju obvestil in

dokazov in s tem imeti v rokah škarje in platno za pripravo temeljev na katerih bo gradil očitke,

naslovljene storilcem kaznivih dejanj in jih podkrepil z ustreznimi dokazi. Tožilec ve, kakšna mora biti

kvaliteta in kvantiteta zbranih dokazov za uspešen pregon storilcev kaznivih dejanj in katere dokaze

potrebuje za uspešno dokazovanje določenih kaznivih dejanj.

Kot vsa leta doslej je ocena sodelovanja s policijo, podana s strani vodij enajstih okrožnih državnih

tožilstev, zelo predvidljiva; sodelovanje med obema organoma je najboljše tam, kjer tožilstvo in

policija pokrivata manjšo krajevno pristojnost, saj so s tem mogoči tudi pogostejši osebni kontakti in

sodelovanje pri obravnavanju večjega dela vseh obravnavanih primerov.

Vodje tožilstev ocenjujejo kot nujno obliko sodelovanja redne sestanke med vodji tožilstev in tožilci z

predstavniki policijskih uprav; tako glede konkretnih zadev, kot tudi glede splošnih usmeritev pri

pripravah kazenskih ovadb.

Na kvaliteto kazenskih ovadb kažejo podatki v tabelah 21p, 21m, 21po in 22p, 22m in 22po. V tabelah

22 so namreč prikazani podatki o številu zavrženih kazenskih ovadb, v tabelah 21 pa podatki o številu

ovadb, ki so bile poslane v dopolnitev. Tako lahko vidimo, da je od skupaj rešenih ovadb za polnoletne

osebe v letu 2011 za 20 % (pravne osebe 25 %) ovadb bila zahtevana dopolnitev kazenske ovadbe

oziroma predlagana preiskovalna dejanja. Delež ovadb, ki so bile potrebne dopolnitve je tako nekaj

manjši od 22 % v letu 2010, 25 % v letu 2009 in 26 % v letu 2008.

Kvaliteta kazenskih ovadb je razvidna tudi iz podatkov, ki se nanašajo na zavrženje ovadb. V letu

poročanja je bilo zavrženih 30 % kazenskih ovadb zoper polnoletne storilce in kar 57 % kazenskih

ovadb zoper pravne osebe.

V letu 2011 je prišlo do reorganizacije policije. Ukinjene so bile tri policijske uprave in sicer PU Krško,

PU Postojna in PU Slovenj Gradec, kar je v praksi pripeljalo do motenj v poslovanju, saj se je šele proti

koncu leta uteklo delo in znatno povečal pripad, ki je v prvi polovici leta bistveno upadel. Predvsem na

ODT Krško so zaznali trend upadanja kvalitete dela policije, zaradi omenjene spremembe, sicer

utečenega sodelovanja, kar je zaslediti tudi v statističnih podatkih; v letu 2011 se je povečal odstotek

zahtev po dopolnitvi kazenskih ovadb, kar kaže na slabšanje kvalitete podanih kazenskih ovadb.

Že Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2010 je bilo kritično do obsega dela Nacionalnega

preiskovalnega urada (v nadaljevanju: NPU). Kritike se ponavljajo tudi v letu 2011; ob argumentu

kadrovske podhranjenosti je NPU le v manjšem delu pokrival predkazenske postopke, ki jih je

usmerjala Skupina oziroma SDT RS. Pretežni del zadev, ki jih je obravnaval NPU, je bilo posredovan v

delo krajevno pristojnim državnim tožilstvom, ki so ob tem izrazila nestrinjanje s takšnim načinom dela

99

NPU; glede na namen ustanovitve NPU bi slednji moral obravnavati predvsem zadeve, ki spadajo v

pristojnost Skupine oziroma SDT RS.

V letu poročanja, natančno 6. 11. 2011, je pričel veljati ZDT-1, ki je vnesel nekaj težav v delo tako

tožilstva, kot tudi policije. Na področju sodelovanja s policijo je treba izpostaviti predvsem nejasno

formulirane določbe, ki določajo pristojnosti novo ustanovljenega SDT RS in dopuščajo različne

interpretacije pristojnosti in dodeljevanja; te določbe so odpirale nekatera vprašanja, ki so se in se še

postavljajo tako na strani policije, kot tudi na strani tožilcev.

11.8.3 Sodelovanje z drugimi organi

Nujen pogoj za uspešno delo državnega tožilstva je sodelovanje z drugimi organi, ki imajo ob svojih

temeljnih pristojnostih tudi pomembne naloge pri odkrivanju in dokazovanju kaznivih dejanj s

specifičnih področij njihovega delovanja.

Tako poteka zelo dobro sodelovanje z DURS, SURS, Računskim sodiščem RS, Agencijo za trg

vrednostnih papirjev, Uradom za preprečevanje pranja denarja, Uradom za varstvo konkurence; to so

organi, ki jih tožilstvo potrebuje kot partnerje pri pregonu kaznivih dejanj in njihovih storilcev. Ti

organi tožilstvu lahko nudijo strokovno podporo v delu, ki se nanaša na njihovo področje delovanja. S

sodelovanjem z navedenimi organi lahko tožilstvo kvalitetno in uspešno preganja nekatera kazniva

dejanja, predvsem gospodarska kazniva dejanja.

V letu 2011 se je nadaljevalo tudi intenzivno sodelovanje z Inšpektoratom za delo RS in nekaterimi

drugimi organi pri obravnavanju gospodarskih družb, ki niso plačevale socialnih prispevkov delavcem.

Kot je že bilo ugotovljeno, gre pri neplačevanju socialnih prispevkov za sistemski problem, ki le

deloma sega tudi na področje kazenskega prava, zlasti pa ga s kazenskim pravom in s kazenskim

pregonom ni mogoče odpraviti. To spoznanje težko prodira, podobno kot se družba tudi na nekaterih

drugih področjih slepi, da je nakopičene težave mogoče reševati s kazensko represijo in s

kaznovanjem. Represivni ukrepi imajo pomembno vlogo pri ukrepanju zoper družbene negativne

pojave, praviloma pa jih ne odpravljajo ali rešujejo. Za to so potrebni ukrepi drugačne narave,

kazenska represija pa z zagotavljanjem kaznovanja utrjuje družbeno disciplino in kaznuje storilce za

tista ekscesna dejanja, ki jih je zakonodajalec določil kot kazniva.

Tudi v letu 2011 je tožilstvo sodelovalo z navedenimi organi ne samo pri obravnavi konkretnih kaznivih

dejanj, pač pa tudi pri pripravi in izvedbi izobraževanj, na katerih smo obravnavali različne pristope

(zaradi različne zakonske podlage organov za delo) pri obravnavi konkretnih problemov in katerih

glavni cilj je bil določiti točke, kjer se delo organov prepleta in v tem segmentu uskladiti in poenotiti

prakso in ukrepanje.

Predvsem pa je potrebno poudariti, da smo tožilci, kot funkcionarji in kot organizacija, vzpostavili

kontakte, ki nam omogočajo, da po potrebi takoj stopimo v stik z organom, katerega pomoč

potrebujemo, brez nepotrebnih in zamudnih dopisovanj. In šele, ko je vzpostavljena takšna stopnja

povezanosti, kakršno je tožilstvo vzpostavilo, lahko govorimo o dobrem in uspešnem sodelovanju.

100

12 Ocena delovanja državnega tožilstva

Državna tožilstva v Republiki Sloveniji so v preteklem letu uspešno opravila svojo temeljno nalogo, to

je kazenski pregon storilcev uradno pregonljivih kaznivih dejanj, in druge naloge, ki jim jih nalagajo

različni zakoni. To velja tako glede tipičnih odločitev, ki so jih sprejemali državni tožilci glede na vrsto

zadeve in fazo postopka, kakor tudi glede nastopanja pred sodišči (naroki za zaslišanja in za glavne

obravnave), ki jih je bilo več zaradi povečane aktivnosti sodišč pri reševanju zadev, ki so se nabrale pri

sodiščih.

Najpomembnejši delež pri tem so nedvomno imela državna tožilstva, ki so delovala na prvi stopnji

(okrožna in SDT RS oziroma poprej Skupina), vsako v okviru svoje stvarne in krajevne pristojnosti.

Nekatera med njimi so delovala zelo požrtvovalno in včasih na robu svojih zmogljivosti.

Pozitivno oceno si zaslužijo tudi višji državni tožilci, ki so delovali v pritožbenih postopkih in vrhovni

državni tožilci glede nalog, ki jih je izvajalo VDT RS. To velja tako za zadeve, ki so bile obravnavane v

postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi kot tudi v drugih primerih, ko je šlo za koordiniranje dela,

strokovno pomoč tožilcem, za delo pri pripravi nove zakonodaje in za nastopanje na mednarodni

sceni.

Vse to je bilo doseženo kljub manjši zasedbi tožilskih mest, ne le v primerjavi s predvideno, temveč

tudi v primerjavi s preteklimi obdobji.

Funkcija, ki jo opravlja državno tožilstvo, to je funkcija kazenskega pregona storilcev kaznivih dejanj,

je pomembna družbena funkcija, ki je nujna za izvajanje kazenskega sodstva. Nerazumevanje in

nespoštovanje tožilske funkcije je resen problem, ki ovira in otežuje delovanje organa pregona.

101

13 Priloge

Tabela 19p: Prejete, rešene in nerešene ovadbe zoper polnoletne storilce

ODT

Prenesene nerešene ovadbe

Prejete ovadbe

Kasnejše odločitve

Skupaj v delu

Rešene ovadbe

Nerešene ovadbe na dan

31.12. 2011 Odstotek rešenih

ODT CE 1860 4613 3 6476 4029 2447 62

ODT KK 246 1474 14 1734 1376 358 79

ODT KP 993 2917 66 3976 2949 1027 74

ODT KR 670 2228 15 2913 2345 568 81

ODT LJ 4499 9612 235 14346 9912 4434 69

ODT MB 2246 4721 72 7039 5011 2028 71

ODT MS 257 2255 29 2541 2213 328 87

ODT NG 415 1053 7 1475 1113 362 75

ODT NM 781 1952 47 2780 1963 817 71

ODT PT 488 1533 41 2062 1551 511 75

ODT SG 258 920 12 1190 984 206 83

SDT RS 275 137 43 455 168 287 37

PO 142 360 19 521 275 246 53

Skupaj 13130 33775 603 47508 33889 13619 71

Tabela 19m: Prejete, rešene in nerešene ovadbe proti mladoletnikom

ODT


Prejete ovadbe


Skupaj v delu

Rešene ovadbe



ODT CE 115 239 0 354 229 125 65

ODT KK 9 99 0 108 89 19 82

ODT KP 56 173 1 230 173 57 75

ODT KR 32 156 1 189 150 39 79

ODT LJ 266 764 22 1052 802 250 76

ODT MB 93 404 5 502 443 59 88

ODT MS 4 118 3 125 113 12 90

ODT NG 25 84 2 111 85 26 77

ODT NM 64 265 0 329 287 42 87

ODT PT 7 79 0 86 66 20 77

ODT SG 6 47 0 53 46 7 87

SDT RS 0 0 0 0 0 0 0

PO 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 677 2428 34 3139 2483 656 79

Tabela 19po: Prejete, rešene in nerešene ovadbe zoper pravne osebe

ODT


Prejete ovadbe


Skupaj v delu

Rešene ovadbe



ODT CE 82 75 1 158 48 110 30

ODT KK 20 74 0 94 55 39 59

ODT KP 73 80 7 160 65 95 41

ODT KR 33 84 0 117 63 54 54

ODT LJ 370 481 8 859 470 389 55

ODT MB 141 185 7 333 202 131 61

ODT MS 11 46 4 61 40 21 66

ODT NG 34 49 9 92 47 45 51

ODT NM 44 111 8 163 96 67 59

ODT PT 32 74 0 106 66 40 62

ODT SG 17 52 1 70 56 14 80

SDT RS 40 27 18 85 45 40 53

Skupaj 897 1338 63 2298 1253 1045 55

102

Tabela 20p: Nerešene ovadbe zoper polnoletne storilce na dan 31.12.2011

ODT Nerešene

skupaj Pri

sodišču Pri

policiji

Pri drugih organih

Pri državnem

tožilcu

Odstotek nerešenih pri

državnem tožilcu

ODT CE 2447 299 35 558 1555 64

ODT KK 358 19 107 67 165 46

ODT KP 1027 79 95 439 414 40

ODT KR 568 110 68 184 206 36

ODT LJ 4434 304 720 856 2554 58

ODT MB 2028 320 227 500 981 48

ODT MS 328 58 109 114 47 14

ODT NG 362 59 56 129 118 33

ODT NM 817 237 8 140 432 53

ODT PT 511 206 33 31 241 47

ODT SG 206 6 30 44 126 61

SDT RS 287 7 12 65 203 71

PO 246 13 0 88 145 59

Skupaj 13619 1717 1500 3215 7187 53

Tabela 20m: Nerešene ovadbe proti mladoletnikom na dan 31.12.2011

ODT Nerešene

skupaj Pri

policiji

Pri drugih organih

Pri državnem

tožilcu


državnem tožilcu

ODT CE 125 0 38 87 70

ODT KK 19 0 3 16 84

ODT KP 57 0 41 16 28

ODT KR 39 0 34 5 13

ODT LJ 250 34 64 152 61

ODT MB 59 1 18 40 68

ODT MS 12 0 12 0 0

ODT NG 26 2 16 8 31

ODT NM 42 0 10 32 76

ODT PT 20 0 4 16 80

ODT SG 7 0 5 2 29

SDT RS 0 0 0 0 0

PO 0 0 0 0 0

Skupaj 656 37 245 374 57

Tabela 20po: Nerešene ovadbe zoper pravne osebe na dan 31.12.2011

ODT Nerešene

skupaj Pri

sodišču Pri

policiji

Pri drugih organih

Pri državnem

tožilcu


državnem tožilcu

ODT CE 110 7 2 50 51 46

ODT KK 39 0 6 4 29 74

ODT KP 95 2 3 28 62 65

ODT KR 54 0 7 26 21 39

ODT LJ 389 14 115 43 217 56

ODT MB 131 6 15 44 66 50

ODT MS 21 2 13 4 2 10

ODT NG 45 3 11 21 10 22

ODT NM 67 14 4 20 29 43

ODT PT 40 8 7 2 23 58

ODT SG 14 3 0 5 6 43

SDT RS 40 0 0 23 17 43

Skupaj 1045 59 183 270 533 51

103

Tabela 21p: Zahteve za dopolnitev ovadb zoper polnoletne storilce

ODT

Skupaj ovadb v

delu

Zahtevana dopolnitev

ovadbe Odstotek

dopolnitev

Predlagana preiskovalna

dejanja

Odstotek preiskovalnih

dejanj

Skupaj zahtevanih

dopolnitev in preiskovalnih

dejanj

Odstotek zahtevanih


dejanj

ODT CE 6476 283 4 573 9 856 13

ODT KK 1734 199 11 52 3 251 14

ODT KP 3976 559 14 130 3 689 17

ODT KR 2913 1232 42 216 7 1448 50

ODT LJ 14346 2024 14 455 3 2479 17

ODT MB 7039 271 4 895 13 1166 17

ODT MS 2541 371 15 166 7 537 21

ODT NG 1475 189 13 96 7 285 19

ODT NM 2780 370 13 391 14 761 27

ODT PT 2062 296 14 274 13 570 28

ODT SG 1190 40 3 114 10 154 13

SDT RS 455 19 4 19 4 38 8

PO 521 9 2 26 5 35 7

Skupaj 47508 5862 12 3407 7 9269 20

Tabela 21m: Zahteve za dopolnitev ovadb proti mladoletnikom

ODT

Skupaj ovadb v

delu


ovadbe Odstotek

dopolnitev

ODT CE 354 7 2

ODT KK 108 2 2

ODT KP 230 88 38

ODT KR 189 27 14

ODT LJ 1052 71 7

ODT MB 502 7 1

ODT MS 125 8 6

ODT NG 111 2 2

ODT NM 329 67 20

ODT PT 86 18 21

ODT SG 53 0 0

SDT RS 0 0 0

Skupaj 3139 297 9

Tabela 21po: Zahteve za dopolnitev ovadb zoper pravne osebe

ODT

Skupaj ovadb v

delu


ovadbe Odstotek

dopolnitev

Predlagana preiskovalna

dejanja

Odstotek preiskovalnih

dejanj

Skupaj zahtevanih


dejanj

Odstotek zahtevanih


dejanj

ODT CE 158 17 11 8 5 25 16

ODT KK 94 25 27 1 1 26 28

ODT KP 160 40 25 2 1 42 26

ODT KR 117 15 13 2 2 17 15

ODT LJ 859 230 27 26 3 256 30

ODT MB 333 12 4 32 10 44 13

ODT MS 61 29 48 4 7 33 54

ODT NG 92 19 21 4 4 23 25

ODT NM 163 26 16 18 11 44 27

ODT PT 106 29 27 9 8 38 36

ODT SG 70 1 1 7 10 8 11

SDT RS 85 17 20 1 1 18 21

Skupaj 2298 460 20 114 5 574 25

104

Tabela 22p: Odločitve o ovadbah zoper polnoletne storilce

ODT

Vse rešene ovadbe

Zavržene ovadbe

Odstotek zavrženih


Odstotek zahtev za preiskavo

Neposredne obtožbe in

obtožni predlogi

Odstotek obtoženih


Odstotek rešenih na drug način

ODT CE 4029 1998 50 573 14 1198 30 260 6

ODT KK 1376 473 34 156 11 578 42 169 12

ODT KP 2949 955 32 427 14 1202 41 365 12

ODT KR 2345 1061 45 319 14 621 26 344 15

ODT LJ 9912 4380 44 1228 12 2952 30 1352 14

ODT MB 5011 2374 47 610 12 1621 32 406 8

ODT MS 2213 826 37 336 15 677 31 374 17

ODT NG 1113 663 60 149 13 299 27 2 0

ODT NM 1963 709 36 442 23 627 32 185 9

ODT PT 1551 700 45 235 15 489 32 127 8

ODT SG 984 322 33 122 12 303 31 237 24

SDT RS 168 9 5 75 45 42 25 42 25

PO 275 203 74 27 10 37 13 8 3

Skupaj 33889 14673 43 4699 14 10646 31 3871 11

Tabela 22m: Odločitve o ovadbah proti mladoletnikom

ODT

Vse rešene ovadbe

Zavržene ovadbe

Odstotek zavrženih

Zahteve za pripravljalni

postopek

Odstotek zahtev za

pripravljalni postopek



ODT CE 229 136 59 64 28 29 13

ODT KK 89 32 36 38 43 19 21

ODT KP 173 84 49 68 39 21 12

ODT KR 150 84 56 41 27 25 17

ODT LJ 802 319 40 375 47 108 13

ODT MB 443 220 50 158 36 65 15

ODT MS 113 75 66 26 23 12 11

ODT NG 85 28 33 6 7 51 60

ODT NM 287 91 32 144 50 52 18

ODT PT 66 29 44 30 45 7 11

ODT SG 46 26 57 13 28 7 15

SDT RS 0 0 0 0 0 0 0

PO 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 2483 1124 45 963 39 396 16

Tabela 22po: Odločitve o ovadbah zoper pravne osebe

ODT

Vse rešene ovadbe

Zavržene ovadbe

Odstotek zavrženih


Odstotek zahtev za preiskavo

Neposredne obtožbe in

obtožni predlogi

Odstotek obtoženih



ODT CE 48 30 63 9 19 3 6 6 13

ODT KK 55 26 47 6 11 3 5 20 36

ODT KP 65 40 62 3 5 5 8 17 26

ODT KR 63 36 57 4 6 5 8 18 29

ODT LJ 470 325 69 36 8 17 4 92 20

ODT MB 202 130 64 22 11 9 4 41 20

ODT MS 40 11 28 8 20 3 8 18 45

ODT NG 47 31 66 2 4 4 9 10 21

ODT NM 96 42 44 33 34 8 8 13 14

ODT PT 66 43 65 8 12 5 8 10 15

ODT SG 56 18 32 7 13 11 20 20 36

SDT RS 45 0 0 34 76 7 16 4 9

Skupaj 1253 732 58 172 14 80 6 269 21

105

Tabela 23p: Zavrženje ovadb zoper polnoletne storilce

ODT

Zavrž

ene

ova

dbe

sku

paj

Zavrženja po poravnavanju in odloženem

pregonu

Odsto

tek o

d

zavrž

enih

Zavrž

enja

zara

di

majh

ne

ga

pom

en

a in

načela

sora

zm

ern

osti

Odsto

tek o

d

zavrž

enih

Zavrženja zaradi umika predloga oškodovanca

Odsto

tek o

d

zavrž

enih

Zavrženo zaradi

zastaranja

Odsto

tek o

d

zavrž

enih

Zavrženo iz

drugih razlogov

Odsto

tek o

d

zavrž

enih

ODT CE 1998 246 12 102 5 304 15 43 2 1303 65

ODT KK 473 183 39 33 7 70 15 6 1 181 38

ODT KP 955 63 7 66 7 146 15 5 1 675 71

ODT KR 1061 205 19 162 15 42 4 33 3 619 58

ODT LJ 4380 595 14 649 15 49 1 90 2 2997 68

ODT MB 2374 162 7 134 6 1034 44 29 1 1015 43

ODT MS 826 87 11 66 8 232 28 56 7 385 47

ODT NG 663 120 18 90 14 192 29 1 0 260 39

ODT NM 709 68 10 98 14 48 7 10 1 485 68

ODT PT 700 55 8 122 17 187 27 9 1 327 47

ODT SG 322 123 38 13 4 34 11 4 1 148 46

SDT RS 9 0 0 0 0 0 0 1 11 8 89

PO 203 7 3 0 0 0 0 2 1 194 96

Skupaj 14673 1914 13 1535 10 2338 16 289 2 8597 59

Tabela 23m: Zavrženje ovadb proti mladoletnikom

ODT

Zavrž

ene

ova

dbe

sku

paj

Zavrž

enja

po

pora

vn

ava

nju

in o

dlo

žene

m

pre

go

nu

Odsto

tek o

d

zavrž

enih

Zavrž

enja

zara

di

majh

ne

ga

pom

en

a in

načela

sora

zm

ern

osti

Odsto

tek o

d

zavrž

enih

Zavrž

enje

zara

di

sm

otrn

osti

Odsto

tek o

d

zavrž

enih

Zavrž

enja

zara

di u

mik

a

pre

dlo

ga

oško

dovanca

Odsto

tek o

d

zavrž

enih

Zavrž

eno

zara

di

zasta

ranja

Odsto

tek o

d

zavrž

enih

Zavrž

eno iz

dru

gih

razlo

go

v

Odsto

tek o

d

zavrž

enih

ODT CE 136 61 45 9 7 2 1 17 13 0 0 47 35

ODT KK 32 8 25 4 13 1 3 4 13 0 0 15 47

ODT KP 84 18 21 2 2 54 64 2 2 0 0 8 10

ODT KR 84 15 18 18 21 2 2 17 20 0 0 32 38

ODT LJ 319 47 15 173 54 33 10 17 5 0 0 49 15

ODT MB 220 48 22 34 15 28 13 95 43 0 0 15 7

ODT MS 75 19 25 10 13 10 13 28 37 0 0 8 11

ODT NG 28 7 25 3 11 9 32 6 21 0 0 3 11

ODT NM 91 5 5 42 46 16 18 0 0 0 0 28 31

ODT PT 29 3 10 5 17 7 24 7 24 0 0 7 24

ODT SG 26 7 27 0 0 1 4 1 4 1 4 16 62

SDT RS 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

PO 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 1124 238 21 300 27 163 15 194 17 1 0 228 20

Tabela 23po: Zavrženje ovadb zoper pravne osebe

ODT

Zavržene ovadbe skupaj

Zavrženja po poravnavanju in odloženem

pregonu

Odsto

tek o

d

zavrž

enih

Zavrž

enja

zara

di

majh

ne

ga

pom

en

a in

načela

sora

zm

ern

osti

Odsto

tek o

d

zavrž

enih

Zavrženja zaradi umika

predloga oškodovanca

Odsto

tek o

d

zavrž

enih

Zavrženo zaradi

zastaranja

Odsto

tek o

d

zavrž

enih

Zavrženo iz drugih razlogov

Odsto

tek o

d

zavrž

enih

ODT CE 30 1 3 0 0 0 0 0 0 29 97

ODT KK 26 2 8 2 8 0 0 0 0 22 85

ODT KP 40 0 0 1 3 0 0 0 0 39 98

ODT KR 36 0 0 6 17 0 0 0 0 30 83

ODT LJ 325 3 1 16 5 0 0 7 2 299 92

ODT MB 130 1 1 1 1 64 49 5 4 59 45

ODT MS 11 1 9 0 0 0 0 0 0 10 91

ODT NG 31 2 6 4 13 0 0 0 0 25 81

ODT NM 42 0 0 1 2 0 0 2 5 39 93

ODT PT 43 0 0 0 0 0 0 1 2 42 98

ODT SG 18 0 0 0 0 0 0 0 0 18 100

SDT RS 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 732 10 1 31 4 64 9 15 2 612 84

106

Tabela 24p: Odločitve po opravljeni sodni preiskavi zoper polnoletne storilce

ODT

Prejete zadeve po preiskavi

Odstop od

pregona

Odstotek odstopa od

pregona Vložena obtožba

Odstotek obtoženih



ODT CE 571 183 32 324 57 64 11

ODT KK 165 32 19 115 70 18 11

ODT KP 347 87 25 212 61 48 14

ODT KR 268 55 21 201 75 12 4

ODT LJ 1134 264 23 746 66 124 11

ODT MB 642 147 23 400 62 95 15

ODT MS 367 93 25 251 68 23 6

ODT NG 164 44 27 112 68 8 5

ODT NM 312 87 28 194 62 31 10

ODT PT 274 52 19 163 59 59 22

ODT SG 119 13 11 94 79 12 10

SDT RS 69 0 0 46 67 23 33

PO 11 1 9 8 73 2 18

Skupaj 4443 1058 24 2866 65 519 12

Tabela 24m: Odločitve po opravljenem pripravljalnem postopku proti mladoletnikom

ODT

Prejete zadeve po

pripravljalnem postopku

Predlog za ustavitev

Odstotek ustavitev postopka

Vloženi predlogi za

izrek ukrepa in

kaznovanje Odstotek predlogov



ODT CE 94 57 61 37 39 0 0

ODT KK 52 27 52 25 48 0 0

ODT KP 77 34 44 31 40 12 16

ODT KR 42 18 43 21 50 3 7

ODT LJ 390 128 33 238 61 24 6

ODT MB 142 44 31 94 66 4 3

ODT MS 26 7 27 19 73 0 0

ODT NG 10 1 10 9 90 0 0

ODT NM 100 59 59 41 41 0 0

ODT PT 30 12 40 17 57 1 3

ODT SG 19 8 42 11 58 0 0

SDT RS 0 0 0 0 0 0 0

PO 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 982 395 40 543 55 44 4

Tabela 24po: Odločitve po opravljeni sodni preiskavi zoper pravne osebe

ODT

Prejete zadeve po preiskavi

Odstop od

pregona

Odstotek odstopa od

pregona Vložena obtožba

Odstotek obtoženih



ODT CE 10 6 60 4 40 0 0

ODT KK 0 0 0 0 0 0 0

ODT KP 3 0 0 2 67 1 33

ODT KR 0 0 0 0 0 0 0

ODT LJ 31 15 48 5 16 11 35

ODT MB 21 2 10 7 33 12 57

ODT MS 11 6 55 4 36 1 9

ODT NG 6 5 83 1 17 0 0

ODT NM 10 1 10 3 30 6 60

ODT PT 5 3 60 1 20 1 20

ODT SG 3 1 33 2 67 0 0

SDT RS 21 0 0 14 67 7 33

Skupaj 121 39 32 43 36 39 32

107

Tabela 25p: Delež obtoževanja zoper polnoletne storilce

ODT Vloženi obtožni

predlogi

Vložene neposredne obtožnice

Vložene obtožnice

po preiskavi

Skupaj obtoženih

Skupno število

končnih odločitev

Odstotek obtoženih glede na skupno število

končnih odločitev

ODT CE 1147 51 324 1522 4027 38

ODT KK 559 19 115 693 1385 50

ODT KP 1075 127 212 1414 2869 49

ODT KR 599 22 201 822 2294 36

ODT LJ 2688 264 746 3698 9818 38

ODT MB 1594 27 400 2021 5043 40

ODT MS 635 42 251 928 2244 41

ODT NG 282 17 112 411 1128 36

ODT NM 606 21 194 821 1833 45

ODT PT 449 40 163 652 1590 41

ODT SG 272 31 94 397 981 40

SDT RS 0 42 46 88 162 54

PO 36 1 8 45 259 17

Skupaj 9942 704 2866 13512 33633 40

Tabela 25m: Delež predlogov za izrek vzgojnega ukrepa ali kazenske sankcije mladoletnikom

ODT

Vloženi predlogi za izrek ukrepa in

kaznovanje

Skupno število

končnih odločitev

Odstotek obtoženih glede na skupno število končnih

odločitev

ODT CE 37 259 14

ODT KK 25 103 24

ODT KP 31 182 17

ODT KR 21 151 14

ODT LJ 238 817 29

ODT MB 94 427 22

ODT MS 19 113 17

ODT NG 9 89 10

ODT NM 41 243 17

ODT PT 17 66 26

ODT SG 11 52 21

SDT RS 0 0 0

PO 0 0 0

Skupaj 543 2502 22

Tabela 25po: Delež obtoževanja zoper pravne osebe

ODT Vloženi obtožni

predlogi

Vložene neposredne obtožnice

Vložene obtožnice

po preiskavi

Skupaj obtoženih

Skupno število

končnih odločitev

Odstotek obtoženih glede na skupno število

končnih odločitev

ODT CE 2 1 4 7 49 14

ODT KK 3 0 0 3 49 6

ODT KP 4 1 2 7 65 11

ODT KR 5 0 0 5 59 8

ODT LJ 12 5 5 22 465 5

ODT MB 9 0 7 16 201 8

ODT MS 3 0 4 7 43 16

ODT NG 2 2 1 5 51 10

ODT NM 7 1 3 11 73 15

ODT PT 5 0 1 6 63 10

ODT SG 6 5 2 13 52 25

SDT RS 0 7 14 21 32 66

Skupaj 58 22 43 123 1202 10

108

Tabela 26p: Uspeh obtoževanja zoper polnoletne storilce

ODT


Obsodilne sodbe

Oprostilne sodbe

Zavrnilne sodbe

Odstotek obsodilnih sodb

glede na vse sodbe

ODT CE 982 732 105 145 75

ODT KK 526 419 24 83 80

ODT KP 1051 876 84 91 83

ODT KR 764 612 38 114 80

ODT LJ 2817 2229 133 455 79

ODT MB 1251 1036 89 126 83

ODT MS 836 693 52 91 83

ODT NG 392 316 31 45 81

ODT NM 571 474 54 43 83

ODT PT 603 502 27 74 83

ODT SG 367 285 35 47 78

SDT RS 26 23 2 1 88

PO 43 26 8 9 60

Skupaj 10229 8223 682 1324 80

Tabela 26m: Delež izrečenih vzgojnih ukrepov in kazenskih sankcij mladoletnikom

ODT

Skupaj prejete

odločbe

Sklep o izrečenem vzgojnem

ukrepu

Sodba o izrečeni sankciji

Sklep o ustavitvi postopka

Odstotek izrečenih sklepov in sodb

glede na vse odločbe

ODT CE 84 23 0 61 27

ODT KK 31 11 0 20 35

ODT KP 60 24 1 35 42

ODT KR 40 18 0 22 45

ODT LJ 262 107 3 152 42

ODT MB 130 68 0 62 52

ODT MS 24 24 0 0 100

ODT NG 8 5 0 3 63

ODT NM 42 32 0 10 76

ODT PT 18 12 0 6 67

ODT SG 37 17 0 20 46

SDT RS 0 0 0 0 0

PO 0 0 0 0 0

Skupaj 736 341 4 391 47

Tabela 26po: Uspeh obtoževanja zoper pravne osebe

ODT


Obsodilne sodbe

Oprostilne sodbe

Zavrnilne sodbe

Odstotek obsodilnih sodb

glede na vse sodbe

ODT CE 3 1 0 2 33

ODT KK 0 0 0 0 0

ODT KP 1 0 0 1 0

ODT KR 0 0 0 0 0

ODT LJ 16 3 0 13 19

ODT MB 3 1 1 1 33

ODT MS 2 1 1 0 50

ODT NG 0 0 0 0 0

ODT NM 3 1 1 1 33

ODT PT 5 1 0 4 20

ODT SG 7 3 0 4 43

SDT RS 0 0 0 0 0

Skupaj 40 11 3 26 28

109

Tabela 27p: Izrečene kazenske sankcije polnoletnim storilcem

ODT Obsodilne

sodbe Zapor

Odstotek kazni

zapora Denarna

kazen

Odstotek denarnih

kazni Pogojna obsodba

Odstotek pogojnih obsodb

Sodni opomin Drugo

ODT CE 732 104 14 14 2 603 82 11 0

ODT KK 419 52 12 32 8 328 78 1 6

ODT KP 876 97 11 71 8 634 72 8 66

ODT KR 612 80 13 134 22 388 63 1 9

ODT LJ 2229 403 18 100 4 1665 75 31 30

ODT MB 1036 126 12 14 1 878 85 10 8

ODT MS 693 88 13 27 4 567 82 2 9

ODT NG 316 56 18 16 5 213 67 22 9

ODT NM 474 107 23 8 2 351 74 6 2

ODT PT 502 49 10 19 4 422 84 7 5

ODT SG 285 52 18 5 2 218 76 2 8

SDT RS 23 16 70 0 0 7 30 0 0

PO 26 1 4 2 8 23 88 0 0

Skupaj 8223 1231 15 442 5 6297 77 101 152

Tabela 27m: Izrečene kazenske sankcije in vzgojni ukrepi mladoletnikom

ODT

Skupaj odločbe sodišča Kazen

Odstotek kazni

Zavodski ukrepi

Odstotek zavodskih ukrepov

Izven zavodski

ukrepi

Odstotek izven

zavodskih ukrepov Drugo

ODT CE 23 0 0 0 0 23 100 0

ODT KK 11 0 0 0 0 11 100 0

ODT KP 25 1 4 7 28 17 68 0

ODT KR 18 0 0 1 6 17 94 0

ODT LJ 120 3 3 10 8 97 81 10

ODT MB 68 0 0 14 21 54 79 0

ODT MS 24 0 0 1 4 23 96 0

ODT NG 5 0 0 0 0 5 100 0

ODT NM 32 0 0 3 9 29 91 0

ODT PT 12 0 0 0 0 12 100 0

ODT SG 17 0 0 2 12 15 88 0

SDT RS 0 0 0 0 0 0 0 0

PO 0 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 355 4 1 38 11 303 85 10

Tabela 27po: Izrečene kazenske sankcije pravnim osebam

ODT Obsodilne

sodbe Denarna

kazen

Odstotek denarnih

kazni Pogojna obsodba

Odstotek pogojnih obsodb

Odvzem premoženja

Prenehanje pravne osebe

ODT CE 1 1 100 0 0 0 0

ODT KK 0 0 0 0 0 0 0

ODT KP 0 0 0 0 0 0 0

ODT KR 0 0 0 0 0 0 0

ODT LJ 3 2 67 1 33 0 0

ODT MB 1 1 100 0 0 0 0

ODT MS 1 0 0 1 100 0 0

ODT NG 0 0 0 0 0 0 0

ODT NM 1 0 0 1 100 0 0

ODT PT 1 0 0 1 100 0 0

ODT SG 3 0 0 3 100 0 0

SDT RS 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 11 4 36 7 64 0 0

110

Tabela 28p: Pregled nalog pri odloženem pregonu zoper polnoletne storilce

Naloge

ODT

Skupaj odloženih pregonov


Vplačilo v dobrodelne

namene

Poravnava preživninskih

obveznosti Splošno

koristno delo Poravnava

škode Drugo

ODT CE 190 45 11 2 18 124 0

ODT KK 175 41 107 0 0 21 6

ODT KP 43 0 28 2 3 8 3

ODT KR 204 146 0 2 10 46 0

ODT LJ 330 170 57 4 31 64 4

ODT MB 216 0 78 0 54 83 1

ODT MS 138 46 15 4 8 65 0

ODT NG 87 16 22 2 9 38 0

ODT NM 45 6 12 0 7 21 1

ODT PT 45 3 16 1 5 19 1

ODT SG 62 9 29 0 3 21 0

SDT RS 0 0 0 0 0 0 0

PO 3 3 0 0 0 0 0

Skupaj 1538 485 375 17 148 510 16

Tabela 28m: Pregled nalog pri odloženem pregonu proti mladoletnikom

Naloge

ODT

Skupaj odloženih pregonov


Vplačilo v dobrodelne

namene

Poravnava preživninskih

obveznosti Splošno

koristno delo Poravnava

škode Drugo

ODT CE 62 0 0 0 47 32 0

ODT KK 8 0 0 0 5 1 2

ODT KP 5 1 0 0 1 3 0

ODT KR 29 0 5 0 16 8 0

ODT LJ 13 1 2 0 7 3 0

ODT MB 51 0 5 0 42 25 1

ODT MS 15 0 0 0 15 4 0

ODT NG 12 0 1 0 6 5 0

ODT NM 5 0 0 0 5 4 0

ODT PT 5 1 0 0 3 1 0

ODT SG 8 0 0 0 7 1 0

SDT RS 0 0 0 0 0 0 0

PO 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 213 3 13 0 154 87 3

111

Tabela 29: Vplačila polnoletnih storilcev in mladoletnikov pri odloženem pregonu

ODT Višina vplačil polnoletnih

storilcev v letu 2011 v evrih Višina vplačil mladoletnikov v

letu 2011 v evrih

ODT CE 15.340,00 0,00

ODT KK 56.216,70 0,00

ODT KP 12.429,00 300,00

ODT KR 41.325,00 420,00

ODT LJ 82.508,00 420,00

ODT MB 22.967,21 750,00

ODT MS 11.200,00 0,00

ODT NG 12.600,00 150,00

ODT NM 4.760,00 0,00

ODT PT 4.489,50 100,00

ODT SG 10.379,00 0,00

SDT RS 0,00 0,00

PO 1.000,00 0,00

Skupaj 275.214,41 2.140,00

112

Tabela 30p: Razlogi za neuspešno poravnavanje v postopkih zoper polnoletne storilce

ODT

Vse odstopljene v poravnavanje


Stranka se ne odzove na

vabilo Stranka ne da

soglasja Sporazum ni sklenjen

Sporazum ni

izpolnjen


ovadbe v postopku

poravnavanja Skupaj

neuspešno

ODT CE 175 18 29 16 14 21 77

ODT KK 27 7 8 1 3 1 19

ODT KP 37 0 8 4 4 5 16

ODT KR 38 6 8 2 0 0 16

ODT LJ 895 233 238 57 41 50 569

ODT MB 15 5 2 3 1 0 11

ODT MS 39 1 14 2 6 0 23

ODT NG 90 6 16 12 3 3 37

ODT NM 67 9 7 7 7 0 30

ODT PT 47 12 14 0 0 0 26

ODT SG 97 8 15 2 4 0 29

SDT RS 0 0 0 0 0 0 0

PO 5 0 1 0 0 0 1

Skupaj 1532 305 360 106 83 80 854

Tabela 30m: Razlogi za neuspešno poravnavanje v postopkih proti mladoletnikom

ODT

Vse odstopljene v poravnavanje


Stranka se ne odzove na

vabilo Stranka ne da

soglasja Sporazum ni sklenjen

Sporazum ni

izpolnjen


ovadbe v postopku

poravnavanja Skupaj

neuspešno

ODTCE 8 0 1 1 0 0 2

ODTKK 1 0 1 0 0 0 1

ODTKP 16 1 1 1 0 2 3

ODTKR 0 0 0 0 0 0 0

ODTLJ 54 5 7 2 6 2 20

ODTMB 0 0 0 0 0 0 0

ODTMS 5 1 0 0 0 0 1

ODTNG 1 1 0 0 0 0 1

ODTNM 0 0 0 0 0 0 0

ODTPT 2 0 0 0 1 0 1

ODTSG 1 0 0 0 0 0 0

SDT RS 0 0 0 0 0 0 0

PO 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 88 8 10 4 7 4 29

113

Tabela 31p: Naloge pri doseženih sporazumih v postopkih zoper polnoletne storilce

ODT Opravičilo Plačilo škode

Odprava škode

Vrnitev predmetov


Delo v korist drugih Drugo Skupaj

ODT CE 33 20 5 0 0 0 40 98

ODT KK 3 4 0 0 0 0 1 8

ODT KP 14 9 1 0 0 0 1 25

ODT KR 17 3 0 0 1 0 2 23

ODT LJ 243 131 30 4 3 3 42 456

ODT MB 2 2 0 0 0 0 0 4

ODT MS 12 3 0 0 0 0 1 16

ODT NG 34 20 2 0 0 1 0 57

ODT NM 15 19 0 0 0 0 6 40

ODT PT 7 7 2 0 0 0 5 21

ODT SG 41 25 0 0 0 1 1 68

SDT RS 0 0 0 0 0 0 0 0

PO 3 0 0 0 0 1 0 4

Skupaj 424 243 40 4 4 6 99 820

Tabela 31m: Naloge pri doseženih sporazumih v postopkih proti mladoletnikom

ODT Opravičilo Plačilo škode

Odprava škode

Vrnitev predmetov


Delo v korist drugih Drugo Skupaj

ODTCE 2 4 0 0 0 0 0 6

ODTKK 0 0 0 0 0 0 0 0

ODTKP 9 4 0 0 0 0 0 13

ODTKR 0 0 0 0 0 0 0 0

ODTLJ 16 13 4 0 0 1 1 35

ODTMB 0 0 0 0 0 0 0 0

ODTMS 3 1 0 0 0 0 0 4

ODTNG 0 0 0 0 0 0 0 0

ODTNM 0 0 0 0 0 0 0 0

ODTPT 0 0 0 0 0 1 0 1

ODTSG 1 0 0 0 0 0 0 1

SDT RS 0 0 0 0 0 0 0 0

PO 0 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 31 22 4 0 0 2 1 60

114

Tabela 32p/KZ:

a) Pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ zoper polnoletne storilce

Skupina kaznivih dejanj

SODBE

PRITOŽBE DRŽAVNEGA

TOŽILCA

Pre

ne

se

ne

nere

še

ne

ov

ad

be

Pre

jete

ova

db

e

Sku

paj v

delu

Za

vrž

en

e

ov

ad

be

Ob

tožn

i

pre

dlo

gi

Nep

osre

dn

a

ob

tožb

a

Za

hte

va

za

pre

iska

vo

Usta

vite

v

po

sto

pka

Vlo

že

n o

bto

žn

i

akt p

o

pre

iska

vi

Ob

so

diln

e

so

db

e

Op

rostiln

e

so

db

e

Za

vrn

ilne

so

db

e

Vlo

že

no

Ug

od

en

o

Neu

go

den

o

Še n

i izre

če

na

prv

osto

pn

a

so

db

a

1 UMORI 2 4 6 2 0 0 0 0 0 1 0 0 1 2 1 6

2 POSKUSI UMOROV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 10

3 ROPI 10 4 14 3 0 0 4 1 2 22 3 0 3 4 3 59

4 POSKUSI ROPOV 0 0 0 0 0 0 0 1 0 4 0 0 0 0 1 5

5 IZSILJEVANJE 15 1 16 2 0 1 5 3 6 15 4 4 5 3 9 87

6 POSKUSI IZSILJEVANJA 2 0 2 0 0 0 0 0 0 14 0 5 4 5 3 63

7 KAZNIVA DEJANJA NA ŠKODO OTROK 12 15 27 9 2 1 8 11 19 40 24 10 26 18 34 24

8 MAMILA 58 11 69 4 0 3 8 9 45 163 22 20 26 13 41 455

9 PRANJE DENARJA 36 30 66 6 0 0 24 0 8 2 0 1 0 0 0 28

10 KORUPCIJA – SKUPAJ 48 18 66 5 6 0 38 0 3 1 4 0 4 1 1 32

člen 247 2 1 3 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 3

člen 248 0 1 1 0 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 1 7

člen 267 1 8 9 2 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0

člen 268 3 8 11 1 0 0 2 0 2 0 2 0 2 0 0 9

člen 269 5 0 5 0 5 0 0 0 0 0 1 0 1 1 0 10

člen 269a 37 0 37 0 1 0 34 0 0 0 0 0 0 0 0 3

12 ZATAJITVE OBVEZNOSTI 333 269 602 116 31 6 94 31 32 22 8 14 16 9 14 176

13 ZLORABE – SKUPAJ 462 221 683 214 14 3 65 28 62 37 26 16 29 3 22 296

člen 235 12 4 16 1 3 0 0 0 2 0 4 2 2 0 2 9

člen 236 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 1 2

člen 243 4 0 4 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2

člen 244 313 79 392 56 0 2 48 26 47 22 15 9 19 2 12 174

člen 245 12 7 19 8 0 1 0 1 7 6 2 1 4 0 5 58

člen 261 108 106 214 112 9 0 17 1 6 8 2 4 3 1 2 49

člen 262 13 21 34 33 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0

člen 263 0 3 3 2 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 2

15 OŠKODOVANJA UPNIKOV – SKUPAJ 362 266 628 219 5 30 137 40 173 153 43 30 43 18 49 638

člen 232 6 1 7 4 0 0 0 0 1 1 0 1 0 0 0 6

člen 233 8 4 12 4 0 0 0 1 0 0 1 0 2 1 1 9

člen 234 25 9 34 16 1 0 2 1 2 3 3 5 2 0 2 18

člen 234a 321 249 570 192 4 29 135 38 170 145 38 23 37 17 46 584

člen 234b 2 3 5 3 0 1 0 0 0 3 1 1 2 0 0 21

člen 392 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0

17 OKOLJE IN PROSTOR - SKUPAJ 9 1 10 6 4 0 0 0 0 23 1 1 1 0 0 9

člen 333 5 1 6 3 3 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 7

člen 335 1 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 336 1 0 1 1 0 0 0 0 0 21 0 0 0 0 0 1

115

člen 337 2 0 2 1 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0

člen 339 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1

člen 341 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0

19 ČLOVEČNOST IN MEDNARODNO PRAVO 1 0 1 0 0 0 1 1 2 0 0 0 0 0 0 2

20 TRGOVINA Z LJUDMI 6 1 7 2 0 0 1 0 2 0 0 1 0 0 0 6

21 PREPOVEDANI PREHODI MEJE 16 5 21 5 0 7 1 3 40 45 2 6 3 2 5 366

22 OROŽJE IN EKSPLOZIVI 3 2 5 2 0 0 1 1 0 15 1 1 1 0 2 50

Skupaj 1375 848 2223 595 62 51 387 129 394 557 138 109 163 78 186 2312

Tabela 32p/KZ:

b) pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ zoper polnoletne storilce,

organiziran kriminal


SODBE


TOŽILCA

Pre

ne

se

ne

nere

še

ne

ov

ad

be

Pre

jete

ov

ad

be

Sku

paj v

delu

Za

vrž

en

e

ov

ad

be

Ob

tožn

i

pre

dlo

gi

Nep

osre

dn

a

ob

tožb

a

Za

hte

va

za

pre

iska

vo

Usta

vite

v

po

sto

pka

Vlo

že

n

ob

tožn

i ak

t

po

pre

isk

avi

Ob

so

diln

e

so

db

e

Op

rostiln

e

so

db

e

Za

vrn

ilne

so

db

e

Vlo

že

no

Ug

od

en

o

Neu

go

den

o

Še n

i

izre

če

na

prv

osto

pn

a

so

db

a

PROSTITUCIJA člen 185/II 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2

MAMILA člen 196/II 5 0 5 2 0 0 0 1 0 2 0 0 2 0 0 18

PRANJE DENARJA člen 252/IV

0 18 18 0 0 0 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0

OROŽJE člen 310/II

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 2

MEJA člen 311/V

7 0 7 4 0 0 0 5 4 0 0 0 0 0 1 64

Skupaj 12 18 30 6 0 0 8 6 4 2 0 0 3 1 1 86

116

Tabela 32p/KZ-1:

a) Pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejan po KZ-1 zoper polnoletne storilce


SODBE


TOŽILCA

Pre

ne

se

ne

nere

še

ne

ov

ad

be

Pre

jete

ova

db

e

Sku

paj v

delu

Za

vrž

en

e

ov

ad

be

Ob

tožn

i

pre

dlo

gi

Nep

osre

dn

a

ob

tožb

a

Za

hte

va

za

pre

iska

vo

Usta

vite

v

po

sto

pka

Vlo

že

n o

bto

žn

i

akt p

o

pre

iska

vi

Ob

so

diln

e

so

db

e

Op

rostiln

e

so

db

e

Za

vrn

ilne

so

db

e

Vlo

že

no

Ug

od

en

o

Neu

go

den

o

Še n

i izre

če

na

prv

osto

pn

a

so

db

a

1 UMORI 3 19 22 4 0 0 15 0 9 11 1 0 5 3 1 6

2 POSKUSI UMOROV 1 21 22 3 0 0 17 0 12 15 1 0 8 3 5 7

3 ROPI 25 178 203 10 0 5 118 2 75 55 11 3 15 5 22 86

4 POSKUSI ROPOV 9 24 33 2 0 1 21 1 17 5 1 0 0 0 4 23

5 IZSILJEVANJE 76 193 269 80 9 3 80 6 32 16 8 0 5 1 1 46

6 POSKUSI IZSILJEVANJA 21 44 65 14 9 1 28 6 31 12 3 3 3 0 1 43

7 KAZNIVA DEJANJA NA ŠKODO OTROK 560 1553 2113 678 331 21 330 78 183 200 19 46 13 4 20 584

8 Kazniva dejanja povezana z mamili in nedovoljenimi snovmi v športu 260 932 1192 98 2 38 741 116 506 336 22 26 31 25 31 603

9 PRANJE DENARJA 9 19 28 0 1 0 9 0 3 3 0 0 0 0 0 7

10 Korupcijska kazniva dejanja - SKUPAJ 24 119 143 35 3 4 26 0 7 1 0 0 1 0 0 30

člen 151 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 241 8 10 18 4 0 0 2 0 2 0 0 0 0 0 0 2

člen 242 3 12 15 2 1 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 4

člen 261 5 43 48 15 0 3 6 0 1 0 0 0 0 0 0 15

člen 262 0 22 22 4 0 1 5 0 2 1 0 0 0 0 0 5

člen 263 1 22 23 9 2 0 2 0 0 0 0 0 1 0 0 4

člen 264 7 9 16 1 0 0 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0

12 ZATAJITVE DAVČNIH IN DRUGIH FINANČNIH OBVEZNOSTI 46 164 210 17 8 0 64 0 7 2 1 1 1 0 2 18

13 ZLORABE v javnem in zasebnem sektorju – SKUPAJ 550 1101 1651 608 167 5 65 2 16 85 15 7 9 6 11 280

člen 209 210 304 514 147 138 2 16 1 4 81 12 7 5 3 11 222

člen 230 5 10 15 3 2 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 2

člen 231 5 1 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 232 1 3 4 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 238 0 2 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 239 18 0 18 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 240 110 146 256 64 4 1 31 1 10 1 1 0 2 0 0 19

člen 257 135 464 599 296 16 2 14 0 2 1 1 0 1 2 0 30

člen 258 66 171 237 96 7 0 0 0 0 1 0 0 1 1 0 7

14 ZLORABE - POSKUSI 3 1 4 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0

15 Kazniva dejanja na škodo upnikov in potrošnikov – SKUPAJ 596 1406 2002 486 41 84 396 32 159 61 6 11 5 0 1 295

člen 212 35 64 99 26 2 13 15 1 6 3 1 0 1 0 1 25

člen 226 3 9 12 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

117

člen 227 29 56 85 20 0 0 5 2 0 0 1 0 0 0 0 0

člen 228 529 1277 1806 438 39 71 376 29 153 58 4 11 4 0 0 270

16 OŠKODAVANJA - POSKUSI 2 5 7 3 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0

17 Kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine - SKUPAJ 57 173 230 60 51 5 28 0 4 29 6 3 6 1 2 43

člen 204 3 21 24 3 1 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 1

člen 205 0 4 4 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 1 0

člen 332 32 30 62 13 11 0 8 0 2 8 1 0 0 0 0 6

člen 333 1 2 3 2 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0

člen 335 0 5 5 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 337 1 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 338 2 34 36 5 18 0 0 0 0 1 4 2 5 0 1 11

člen 340 1 3 4 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1

člen 341 6 42 48 19 16 0 1 0 0 11 1 0 1 0 0 12

člen 342 5 14 19 10 4 1 0 0 0 2 0 1 0 1 0 8

člen 343 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0

člen 344 6 14 20 3 0 4 13 0 2 2 0 0 0 0 0 4

člen 347 0 3 3 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 356 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

18 OKOLJE IN PROSTOR - POSKUSI 0 6 6 3 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1

19 Kazniva dejanja zoper človečnost in mednarodno pravo 0 10 10 5 0 0 3 1 0 0 0 0 0 0 0 0

20 TRGOVINA Z LJUDMI 1 3 4 0 0 0 1 0 3 0 3 0 3 0 3 0

21 Nedovoljeno prehajanje državne meje 51 63 114 13 0 11 66 2 6 23 0 2 0 2 0 45

22 OROŽJE IN EKSPLOZIVI 35 81 116 19 16 17 24 4 28 47 3 4 3 3 6 49

Skupaj 2329 6115 8444 2140 639 195 2035 250 1098 902 101 106 108 53 110 2166

Tabela 32p/KZ-1:

b) pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ-1 zoper polnoletne storilce,

organiziran kriminal


SODBE


TOŽILCA

Pre

ne

se

ne

nere

še

ne

ov

ad

be

Pre

jete

ov

ad

be

Sku

paj v

delu

Za

vrž

en

e

ov

ad

be

Ob

tožn

i

pre

dlo

gi

Nep

osre

dn

a

ob

tožb

a

Za

hte

va

za

pre

iska

vo

Usta

vite

v

po

sto

pka

Vlo

že

n

ob

tožn

i ak

t po

pre

iska

vi

Ob

so

diln

e

so

db

e

Op

rostiln

e

so

db

e

Za

vrn

ilne

so

db

e

Vlo

že

no

Ug

od

en

o

Neu

go

den

o

Še n

i izre

če

na

prv

osto

pn

a

so

db

a

člen 113/3 0 9 9 0 0 0 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 175/2 0 5 5 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 176/4 6 16 22 0 0 0 0 0 12 11 0 0 0 0 0 29

člen 186/3 0 31 31 0 0 0 23 0 6 8 0 0 0 0 3 21

člen 205/3 7 26 33 0 0 8 12 5 8 4 2 0 2 0 2 12

člen 206/3 0 3 3 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0

člen 211/4 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 294 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 307/2 0 1 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1

člen 308/5 0 8 8 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 2

Skupaj 13 100 113 0 0 9 45 10 26 32 2 0 2 0 5 65

118

Tabela 32m/KZ:

a) Pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ proti mladoletnikom


ODLOČBE


TOŽILCA

Pre

ne

se

ne

nere

še

ne

ov

ad

be

Pre

jete

ov

ad

be

Sku

paj v

delu

od

teg

a

po

sk

usi

Za

vrž

en

e

ov

ad

be

Za

hte

va

za

prip

ravlja

lni

po

sto

pek

Usta

vite

v

po

sto

pka

Pre

dlo

g z

a

izre

k

vzg

ojn

eg

a

ukre

pa

Pre

dlo

g z

a

kazn

ova

nje

Skle

p o

izre

če

nem

vzg

ojn

em

ukre

pu

So

db

a o

izre

če

ni

sa

nkc

iji

Skle

p o

us

tav

itvi

po

sto

pka

Vlo

že

no

Ug

od

en

o

Neu

go

den

o

Še n

i iz

reče

na

prv

osto

pn

a

so

db

a

ROPI 1 1 2 0 0 1 0 0 1 1 0 3 0 0 0 23

POSKUSI ROPOV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0

MAMILA 0 0 0 0 0 0 1 3 0 1 0 4 0 0 0 12

IZSILJEVANJE 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0 15

Skupaj 1 1 2 0 0 1 2 3 1 3 0 9 0 0 0 50

Tabela 32m/KZ:

b) pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ proti mladoletnikom, organiziran

kriminal


REŠENE OVADBE

KONČAN PRIPR. POSTOPEK ODLOČBE


TOŽILCA

Pre

ne

se

ne

nere

še

ne

ov

ad

be

Pre

jete

ov

ad

be

Sku

paj v

delu

od

teg

a

po

sk

usi

Za

vrž

en

je

Za

hte

va

za

prip

ravlja

lni

po

sto

pek

Usta

vite

v

Pre

dlo

g z

a

izre

k

Pre

dlo

g z

a

kazn

ova

nje

Skle

p o

iz

reče

nem

vzg

ojn

em

ukre

pu

So

db

a o

izre

če

ni

sa

nkc

iji

Skle

p o

us

tav

itvi

po

sto

pka

Vlo

že

no

Ug

od

en

o

Neu

go

den

o

Še n

i

izre

če

na

prv

osto

pn

a

so

db

a

UMOR člen 127/I tč.1 poskus 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1

Skupaj 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1

119

Tabela 32m/KZ-1:

a) Pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ-1 proti mladoletnikom


REŠENE OVADBE



TOŽILCA

Pre

ne

se

ne

nere

še

ne

ov

ad

be

Pre

jete

ov

ad

be

Sku

paj v

delu

od

teg

a

po

sk

usi

Za

vrž

en

je

Za

hte

va

za

prip

ravlja

lni

po

sto

pek

Usta

vite

v

Pre

dlo

g z

a

izre

k

Pre

dlo

g z

a

kazn

ova

nje

Skle

p o

izre

če

nem

vzg

ojn

em

ukre

pu

So

db

a o

izre

če

ni

sa

nkc

iji

Skle

p o

us

tav

itvi

po

sto

pka

Vlo

že

no

Ug

od

en

o

Neu

go

den

o

Še n

i

izre

če

na

prv

osto

pn

a

so

db

a

UMORI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

POSKUSI UMOROV 1 1 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1

ROPI 9 51 60 0 2 41 2 17 3 14 0 1 0 0 0 10

POSKUSI ROPOV 4 23 27 0 0 21 2 25 0 7 0 12 0 0 0 28

KAZNIVA DEJANJA POVEZANA Z MAMILI IN NEDOVOLJENIMI SNOVMI V ŠPORTU 14 70 84 0 9 55 18 32 2 24 2 12 0 0 1 17

IZSILJEVANJE 10 20 30 0 1 22 6 24 0 8 0 7 0 0 0 18

POSKUSI IZSILJEVANJA 2 7 9 0 3 6 4 3 0 2 0 2 0 0 0 1

Skupaj 40 172 212 0 15 145 32 102 5 55 2 34 0 0 1 75

Tabela 32m/KZ-1:

b) Pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ-1 proti mladoletnikom, organiziran

kriminal


REŠENE OVADBE



TOŽILCA

Pre

ne

se

ne

nere

še

ne

ov

ad

be

Pre

jete

o

vad

be

Sku

paj v

delu

od

teg

a

po

sk

usi

Za

vrž

en

je

Za

hte

va

za

prip

ravlja

lni

po

sto

pek

Usta

vite

v

Pre

dlo

g z

a

izre

k

Pre

dlo

g z

a

kazn

ova

nje

Skle

p o

izre

če

nem

vzg

ojn

em

ukre

pu

So

db

a o

izre

če

ni

sa

nkc

iji

Skle

p o

u

sta

vitv

i

po

sto

pka

Vlo

že

no

Ug

od

en

o

Neu

go

den

o

Še n

i

izre

če

na

prv

osto

pn

a

so

db

a

člen 186/3 0 1 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 205/3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1

Skupaj 0 1 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1

120

Tabela 33po/KZ:

a) Pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ zoper pravne osebe


SODBE


TOŽILCA

Pre

ne

se

ne

nere

še

ne o

va

db

e

Pre

jete

ova

db

e

Sku

paj v

delu

od

teg

a p

os

ku

si

(čl. 2

2 K

Z)

Za

vrž

en

e o

vad

be

Ob

tožn

i pre

dlo

gi

Nep

osre

dn

a

ob

tožb

a

Za

hte

va

za

pre

iska

vo

Usta

vite

v

po

sto

pka

Vlo

že

n o

bto

žn

i

akt p

o p

reis

ka

vi

Ob

so

diln

e s

od

be

Op

rostiln

e s

od

be

Za

vrn

ilne

so

db

e

Vlo

že

no

Ug

od

en

o

Neu

go

den

o

Še n

i izre

če

na

prv

osto

pn

a

so

db

a

1 PRANJE DENARJA 3 7 10 0 1 0 0 1 0 1 5 0 0 0 0 0 1 2 KORUPCIJSKA KAZNIVA DEJANJA 0 3 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 268 0 3 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

4 ZATAJITVE DAVČNIH IN FINANČNIH OBVEZNOSTI 97 89 186 0 64 2 5 15 4 1 1 0 6 0 0 5 24

5 ZLORABE POLOŽAJA V JAVNEM IN ZASEBNEM SEKTORJU 28 14 42 0 19 0 0 6 2 2 1 0 0 1 0 6 0

člen 235 1 1 2 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0

člen 244 26 12 38 0 17 0 0 6 2 2 0 0 0 1 0 5 5

člen 261 1 1 2 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

7 KAZNIVA DEJANJA NA ŠKODO UPNIKOV IN POTROŠNIKOV 138 88 226 0 111 0 3 25 12 11 5 2 4 0 0 2 56

člen 233 1 1 2 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 234 11 4 15 0 10 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 3

člen 234a 125 81 206 0 97 0 3 25 12 11 5 1 3 0 0 2 53

člen 234b 1 2 3 0 3 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0

9 KAZNIVA DEJANJA ZOPER OKOLJE IN PROSTOR

6 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1

člen 333 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1

člen 337 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

10 OKOLJE IN PROSTOR - POSKUSI 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 273 201 468 0 196 2 8 47 18 15 12 2 10 1 0 13 82

Tabela 33po/KZ:

b) Pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ zoper pravne osebe, organiziran

kriminal


REŠENE OVADBE KONČANE

PREISKAVE SODBE


TOŽILCA

Pre

ne

se

ne

nere

še

ne

ov

ad

be

Pre

jete

ov

ad

be

Sku

paj v

delu

od

teg

a

po

sk

usi (č

l.

22 K

Z)

Za

vrž

en

je

Ob

tožn

i

pre

dlo

gi

Nep

osre

dn

a

ob

tožb

a

Za

hte

va

za

pre

iska

vo

Usta

vite

v

Vlo

že

n

ob

tožn

i ak

t

po

pre

isk

avi

Ob

so

diln

e

so

db

e

Op

rostiln

e

so

db

e

Za

vrn

ilne

so

db

e

Vlo

že

no

Ug

od

en

o

Neu

go

den

o

Še n

i

izre

če

na

prv

osto

pn

a

so

db

a

PRANJE DENARJA člen 252/IV 0 4 4 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 0 4 4 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0

121

Tabela 32po/KZ-1:

a) Pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ-1 zoper pravne osebe


SODBE


TOŽILCA

Pre

ne

se

ne

nere

še

ne

ov

ad

be

Pre

jete

o

vad

be

Sku

paj v

delu

od

teg

a

po

sk

usi (č

l. 22

KZ

)

Za

vrž

en

e

ov

ad

be

Ob

tožn

i

pre

dlo

gi

Nep

osre

dn

a

ob

tožb

a

Za

hte

va

za

pre

iska

vo

Usta

vite

v

po

sto

pka

Vlo

že

n o

bto

žn

i

akt p

o

pre

iska

vi

Ob

so

diln

e

so

db

e

Op

rostiln

e

so

db

e

Za

vrn

ilne

so

db

e

Vlo

že

no

Ug

od

en

o

Neu

go

den

o

Še n

i izre

če

na

prv

osto

pn

a

so

db

a

1 PRANJE DENARJA 2 2 4 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2 KORUPCIJSKA KAZNIVA DEJANJA 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 241 0 4 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 242 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

4 ZATAJITVE DAVČNIH IN FINANČNIH OBVEZNOSTI 20 44 64 0 9 2 0 11 3 1 0 0 1 0 0 0 4

5 ZLORABE POLOŽAJA V JAVNEM IN ZASEBNEM SEKTORJU 29 47 76 0 25 4 0 6 1 1 0 1 0 0 0 2 5

člen 209 4 16 20 0 13 1 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 2

člen 230 3 3 6 0 1 2 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 2

člen 231 1 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 232 0 2 2 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 239 8 0 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 240 12 23 35 0 8 1 0 5 1 0 0 0 0 0 0 1 1

člen 257 0 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 258 1 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

7 KAZNIVA DEJANJA NA ŠKODO UPNIKOV IN POTROŠNIKOV 205 476 681 0 207 2 13 69 14 12 0 0 1 1 0 2 31

člen 212 1 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 227 6 8 14 0 2 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 228 198 468 666 0 204 2 13 67 14 12 0 0 1 1 0 2 31

9 KAZNIVA DEJANJA ZOPER OKOLJE IN PROSTOR 1 3 4 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 204 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

člen 332 1 2 3 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 257 577 834 0 242 8 13 88 18 14 0 1 2 1 0 4 40

Tabela 32po/KZ-1:

b) Pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ-1 zoper pravne osebe, organiziran

kriminal


REŠENE OVADBE KONČANE

PREISKAVE SODBE


TOŽILCA

Pre

ne

se

ne

nere

še

ne

ov

ad

be

Pre

jete

ov

ad

be

Sku

paj v

delu

od

teg

a

po

sk

usi (č

l.

22 K

Z)

Za

vrž

en

je

Ob

tožn

i

pre

dlo

gi

Nep

osre

dn

a

ob

tožb

a

Za

hte

va

za

pre

iska

vo

Usta

vite

v

Vlo

že

n

ob

tožn

i ak

t

po

pre

isk

avi

Ob

so

diln

e

so

db

e

Op

rostiln

e

so

db

e

Za

vrn

ilne

so

db

e

Vlo

že

no

Ug

od

en

o

Neu

go

den

o

Še n

i

izre

če

na

prv

osto

pn

a

so

db

a

člen 113/3 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0

skupno poroČilo o delu drŽavnih toŽilstev · 2017. 1. 22. · skupno poročilo o delu državnih...

Documents