SILA

Kadar na telo deluje drugo telo in spreminja njegovo obliko, zgradbo ali gibanje, pravimo, da na telo deluje sila.

Če se gibanje telesa spremeni ( poveča ali zmanjša se hitrost, spremeni se smer ) ali če se telo deformira ( raztegne, skrči, deformira ), pomeni, da je na telo delovala sila.

primeri delovanja sile:

SILA

ob dotiku na daljavo

- tlačna - električna

- natezna - magnetna

- trenje - gravitacijska

Sila je vektor – pomembna je smer, velikost in lega. Označimo jo z F, ponazorimo z usmerjeno daljico, merimo s silomeri, enota je N ( Newton )

F1

prijemališče sile

Dolžina daljice nam podaja velikost sile.

npr.( 1 cm pomeni 1 N )

Določanje rezultante večjega števila sil

Kadar na telo deluje več sil, rezultanto vseh delujočih sil določamo z vektorsko vsoto. To pomeni, da v konico prvega vektorja postavimo prijemališče vektorja druge sile ( z vzporednim premikom ) in nato nadaljujemo. Rezultanta vseh sil pa poteka od prijemališča prve sile, do konice zadnje sile.

Primer 1Določi rezultanto sil na sliki.

F1

F2

F3

F1

F2

F3

Primer 2Določi rezultanto sil na sliki:

F1

F2

F3

Primer 2Določi rezultanto sil na sliki:

F1

F2

F3

zakon vztrajnosti Če na telo ne deluje nobena sila ali če je

rezultanta vseh delujočih sil nič, se telo giblje s stalno hitrostjo ( enakomerno ) oziroma miruje.

Primer 1 Vriši in poimenuj sile na sliki. Utež na vrvi

miruje.

Primer 2 Izračunaj in nariši rezultanto sil F1 in F2.

Velikost sile F1 = 200 N, sile F2 = 150 N.

Merilo 1cm predstavlja 1N.

a) sili sta nasprotno usmerjeni

b) sili sta enako usmerjeni

c) sili sta pod pravim kotom, s skupnim prijemališčem

Primer 3 Določi rezultanto sil na mirujočo obešeno utež

na sliki. Sila teže uteži je 3 N. ( Merilo: 1 N je 1 cm ). Določi tudi velikost sil vrvi.