seminarska vidovi trosoci

Download seminarska vidovi trosoci

Post on 23-Oct-2014

167 views

Category:

Documents

2 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

TRO[OCI: POIM, VIDOVI I NIVNO VLIJANIE PRI DELOVNOTO ODLU^UVAWE

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe

SODR@INA Voved ----------------------------------------------------------------------------------------------------- 2 1. Poim tro{oci ------------------------------------------------------------------------------------3 2. Osnovi na definiraweto na razli~nite podelbi na tro{oci -------------------- 5 2.1 Prirodni vidovi tro{oci ------------------------------------------------------------------ 5 2.2 Tro{oci spored na~inot na nivno identifikuvawe so proizvodite i aktivnostite------------------------------------------------------------------7 2.3 Tro{oci spored na~inot na nivnoto reagirawe vrz promena na obewmot na raboteweto------------------------------------------------------- 8 2.4 Vkupni i prose~ni tro{oci ---------------------------------------------------------------11 2.5 Proizvodstveni i neproizvodstveni tro{oci ---------------------------------------12 2.6 Fakti~ki i predvideni tro{oci ---------------------------------------------------------12 2.7 Inkrementalni i grani~ni tro{oci ----------------------------------------------------14 2.8 Oportunitetni tro{oci ----------------------------------------------------------------------15 3. Tro{ocite i menaxerskite odluki --------------------------------------------------------16 4. Planirawe i kontrola na tro{ocite ------------------------------------------------------17 Zaklu~ok ----------------------------------------------------------------------------------------------- 20

-2-

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe Summary ------------------------------------------------------------------------------------------------- 21 Koristena literatura ----------------------------------------------------------------------------22

-3-

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe

VOVED

Tro{ocite kako ekonomska-smetkovodstvena kategorija se prisutni vo site segmenti na op{testveniot poredok. Istoriskite podatoci upatuvaat na toa deka tie bile prisutni u{te vo najranite oblici na ~ovekovoto postoewe i rabotewe. Otsekoga{, ~ovekovata odluka se bazirala na tro{ocite, koi se identifikuvaat so racionalno tro{ewe na sredstva i trud. Tro{ocite pretstavuvaat najvitalen i najdinami~en element na sekoja ekonomija. Tie se vsu{nost problematika, koja sekoga{ e prisutna vo golem broj nau~ni disciplini, a osobeno vo ekonomskata. Ne e slu~ajno {to i vo obi~niot govor zborot ekonomija se izedna~uva so racionalnoto tro{ewe na sredstvata, odnosno so za{tedite vo tro{eweto ili so namaluvawe na tro{ocite. Tro{ocite dostignuvaat eklatanten razvoj so pojavata na teorijata na tro{ocite vo ramkite na ekonomskata nauka. Nau~nite rabotnici od oblasta na ekonomijata, sogleduvaj}i ja ulogata, va`nosta i zna~eweto na tro{ocite, pristapile kon nivno seopfatno i studiozno prou~uvawe i analizirawe. Predmet na analiza na ovoj trud se razli~nite klasifikacii na tro{ocite, kako i nivnata primena vo procesot na upravuvawe i delovno odlu~uvawe. Vo prviot del od trudot, ke bidat razraboteni razli~nite aspekti na grupirawe na tro{ocite kako i definiraweto i karakteristikite na sekoj vid tro{ok oddelno. Celta e da se istaknat najbitnite sli~nosti i razliki me|u tro{ocite, da se potenciraat nivnite me|usebni odnosi, kako i da se istakne nivnata prakti~na primena. Vo vtoriot del od trudot akcentot e staven na primenata i zna~eweto na tro{ocite vo procesot na upravuvawe i delovno odlu~uvawe. Celta e da se definira mestoto i ulogata na tro{ocite vo menaxerskiot proces i razrabotka na mo`nosta istite da se kontroliraat i prilagodat na potrebite na menaxmentot.

-4-

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe

1. P O I M T R O [ O C I

Vo dene{no vreme nikakva analiza na raboteweto vo pretprijatieto ne mo`e da bide zamislena, ako rezultatite od raboteweto ne bidat iska`ani preku tro{ocite na pretprijatieto. Site nadvore{ni i vnatre{ni manifestacii, site nastanati promeni, site dvi`ewa na sredstvata vo pretprijatieto se iska`uvaat i nabquduvaat preku negovite tro{oci. Golem broj avtori ja razrabotuvale tro{kovnata problematika i ostavile brojni definicii za tro{ocite. Op{to prifatena e slednava definicija: tro{ocite pretstavuvaat vrednosen (pari~en)izraz na potro{enite elementi na proizvodstvoto.1 Tro{ocite nabquduvani od ovoj aspekt, kako vrednosen izraz na tro{ewata na osnovnite elementi vo procesot na proizvodstvo, pretstavuvaat tro{oci vo potesna smisla na zborot. Me|utoa, pokraj tro{ocite na neposrednoto proizvodstvo, vo pretprijatijata nastanuvaat i drugi tro{oci - delovni i re`iski tro{oci, koi se vo vrska so funkcijata na proizvodstvoto (pr: tro{oci na proda`ba, tro{oci na razni nabavki, organizirawe, potoa platite na direktorot, drugite menaxeri i site vraboteni koi ne se direktno involvirani vo proizvodstvoto, kako i site zaedni~ki tro{oci - greewe, osvetluvawe, ~istewe i sl.). Vo pretprijatieto, isto taka, se pravat i razni rashodi i izdatoci za koi nema nekoe direktno tro{ewe vo samoto proizvodstvo, no koi sepak mu slu`at na proizvodstvoto. Takvi se ~lanarinite ~asovi i pridonesite na rabotewe koi i se sl. pla}aat Od na komorite, to~ka na prekuvremenite gledna

smetkovodstvoto, i delovnite i re`iskite tro{oci, rashodite i izdatocite za koi nema fizi~ko tro{ewe vo proizvodstvoto, pretstavuvaat sostavni elementi na cenata na ~inewe, i imaat ist tretman kako i proizvodstvenite tro{oci. Spored toa, vo po{iroka smisla na zborot poimot tro{oci, pokraj tro{ocite na1

- .: , , , 1999, .296

-5-

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe elementite na procesot na proizvodstvoto, gi opfa}a i site rashodi i izdatoci napraveni za odredeno proizvodstvo.2 Vo ramkite na vakvoto sfa}awe na tro{ocite spa|a i definicijata spored koja - tro{ocite pretstavuvaat vo pari izrazeno tro{ewe na sredstvata i trudot i izdatoci koi pretstavuvaat sostavni delovi na cenata na ~inewe na u~inocite.3 Ako se skoncentrirame na prethodnata definicija za tro{ocite, mo`e da zabele`ime deka poimot tro{oci se vrzuva za cenata na ~ineweto. Pod cena na ~inewe se podrazbira zbir na site tro{oci {to treba da se identifikuvaat so opredelen efekt, proizvod, usluga ili aktivnost vo pretprijatieto. Od tuka proizleguva i faktot deka so tro{ocite ne mo`e da se identifikuvaat vonrednite rashodite (izdatoci za po`ar, poplava, isplateni penali za kazni i sl.). Tro{ocite se izraz na produktivno tro{ewe, a za razlika od niv vonrednite rashodi se izraz na neproduktivni tro{ewa.

2 3

Ibid. str.297 - .: , , , 1971, .3

-6-

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe 2. OSNOVI NA DEFINIRAWETO NA RAZLI^NITE PODELBI NA TRO[OCI Uspe{noto rabotewe na pretprijatieto e povrzano so postojano analizirawe, sledewe i prou~uvawe na tro{ocite. Slo`enosta na tro{o~nata problematika nu`no vodela kon potrebata tro{ocite da se ras~lenuvaat na oddelni delovi. Naporedno so uslo`nuvaweto na tro{o~nata problematika se zgolemuva i brojot na razli~nite podelbi na tro{ocite. Pritoa, tro{ocite se delat vo razli~ni grupi vo zavisnost od kriteriumot {to e upotreben i celta {to se saka da se postigne so odredena klasifikacija na tro{ocite. Ras~lenuvaweto na tro{ocite ovozmo`uva sogleduvawe na karakteristikite i dvi`eweto na poodelni delovi na tro{ocite. Prou~uvaj}i gi ovie delovi se ovozmo`uva posigurna ocenka i na sodr`inata na cenata na ~ineweto na tro{ocite. Razli~nite podelbi na tro{ocite ovozmo`uvaat sogleduvawe na nivnoto reagirawe vo razli~ni uslovi, a isto taka i nivno rangirawe. Razli~noto klasificirawe na tro{ocite ~esto pati e motivirano so cel da se ostvari kontrola na nivnoto dvi`ewe. Pritoa, treba da se otkrijat uslovite vo koi nastanuvaat oddelni grupacii na tro{oci, pa duri potoa, vlijaej}i vrz uslovite, da se vlijae vrz kvantumot na tro{ocite. Vo teorijata i praktikata postojat brojni podelbi na tro{ocite. Vo prodol`enie vnimanieto }e go zadr`ime na karakteristikite i specifi~nostite na nekoi od niv.4 2.1. PRIRODNI VIDOVI TRO[OCI Tro{ocite se delat po vidovi so cel da se vidi od koj vid tro{oci kolku se napraveni (kolku materijali, plati i sl.), kakvi sredstva se potro{eni (amortizacija ili pari~ni sredstva za PTT uslugi i sl.) i za kakov vid potrebi se napraveni (tro{oci za reprezentacija, za reklama, za oddelni proizvodi i

4

-..: Budgeting, -, , 2001,

-7-

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe drugo).5 Tro{ocite spored prirodnite vidovi mo`at da se grupiraat vo slednive pet grupi: I. Potro{eni materijali Vo ovaa grupa na tro{oci spa|aat vrednosta na potro{enite surovini, pomo{ni materijali, nabavena energija, potro{eno gorivo i mazivo, siten inventar, ambala`a, avto gumi i rezervni delovi. Ovaa grupa na tro{oci e mo{ne zna~ajna i vlijatelna bidej}i najgolemiot del od vkupnite tro{oci na pretprijatieto otpa|a na niv.II.

Amortizacija

Amortizacijata pretstavuva vrednosen izraz na potro{uva~kata na postojnite sredstva. Taa po pravilo se propi{uva so propisi ili standardi i se presmetuva spored amortizacionite stapki. Ovie stapki se opredeluvaat vo zavisnost od opredelena klasifikacija na postojanite sredstva. Pritoa, vo predvid se zema prirodata na postojnite sredstva pri nivnoto fizi~ko i moralno tro{ewe. III. Plati Vo grupata na plati se vbrojuvaat presmetanite bruto plati na rabotnicite, zaedno so pridonesite od platite. Sumata na ovie tro{oci se utvrduva vrz baza na osnovnite merila za kvalitetot i kvantitetot na potro{eniot trud, utvrden so interni akti na pretprijatieto. Na krajot na godinata, dokolku pretprijatieto ostvari dobivka, platite mo`e da se zgolemat za soodveten del od dobivkata. No, toj del od platite ne vleguva vo tro{ocite za rabotna sila. IV. Vkalkulirani pridonesi Vrz osnova na platite, ka