ME\UNARODEN SLAVJANSKI INSTITUT- MOSKVA

Menaxment na organizacija

Seminarska rabota po predmetot Slavjanstvona tema:

JUGOSLAVIJA

Mentor: Izrabotil: Prof.d-r Jordan Mihajlovski Micevski Dimitar Ind eks br.1011/078

Sveti Nikole, 2011

JUGOSLAVIJA

Formiraweto na edinstvena dr`ava na Ju`nite Sloveni e idea od sredinata na devetnaesettiot vek . Kako rezultat na vlijanieto na panslavizmot -ideja za formirawe na edinstvena dr`ava na sloveni se javuva ideata za jugoslovenstvoto. Taa idea e realizirana vo 1918 godina koga e formirano kralstvoto na Srbija, Hrvatska i Slovencite a podocna se promenilo vo kralstvoto JUGOSLAVIJA. Doa|aweto na Josi Broz Tito na ~elo na KPJ e zna~aen moment od istorijata na ju`no slovenskite narodi. Toj najavuva deka }e se bori za pravata na ostanatite narodi od Jugoslavija. Jugoslavija e ime {to ozna~uva tri razli~ni no posledovatelni politi~ki entiteti {to postojat vo pogolemiot del od 20-ot vek na Balkanskiot Poluostrov, a vo ~ii ramki spa|aa ju`noslovenskite zemji (me|u koi i Republika Makedonija), so isklu~ok na Bugarija. Prvata Jugoslavija e kralstvo formirano vo 1918 kako Kralstvo na Srbite, Hrvatite i Slovencite, koe e preimenuvano vo Kralstvo Jugoslavija vo 1929 i postoi pod toa ime se do 1941 godina koga zemjata be{e okupirana od strana na Silite na oskata. Vtorata Jugoslavija e socijalisti~ka zemja formirana vedna{ po Vtorata Svetska vojna, a od 1943 e poznata kako Demokratska Federativna Jugoslavija (DFJ), a od 1945 kako Federativna Narodna Republika Jugoslavija (FNRJ), a potoa od 1963 kako Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija (SFRJ). Vo ovaa forma taa Jugoslavija ostanuva se do 1991 koga ~etiri od {este republiki {to ja formiraat i celosno se otcepuvaat - Slovenija, Hrvatska Republika Makedonija i Bosna i Hercegovina.

Tretata Jugoslavija go nosi imeto Sojuzna Republika Jugoslavija (SRJ) i postoi od 1992 do 2003 na teritorijata na Srbija (vklu~uvaj}i gi i avtonomnite provincii Vojvodina i Kosovo) i Crna Gora. Vo 2003, imeto Jugoslavija oficijalno e ukinato i zemjata stanuva labava unija nare~ena Srbija i Crna Gora. So osamostojuvaweto na Crna Gora po pat na referendum (2006) imeto i dr`avata Jugoslavija prestanuva da postoi.

Znameto na SFR Jugoslavija od 1945 do 1992

I - . 1921-1929, 1929-1934.

Josip Broz Tito (Mar{al Tito) ja vode{e Jugoslavija od krajot na Vtorata Svetska vojna do svojata smrt vo 1980god.

Kralstvovo Jugoslavija bilo kralstvo na Balkanot koe{to postoelo od po~etokot na Prvata svetska vojna do po~etokot na Vtorata svetska vojna. Se prostiralo na teritoriite na dene{nite dr`avi:Makedonija, Bosna i Hercegovina,Srbija, Crna Gora I najgolemiot del od dene{nata Slovenija i Hrvatska. Vo tekot na svoite po~etni edinaeset godini bilo poznato kako Kralstvo na Srbite, Hrvatite i Slovencite. Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija (SFRJ) e porane{na evropska i balkanska dr`ava, koja postoela od 1945 do 1992. Formirana e na 29.11.1943 godina na Vtoroto zasedanie na AVNOJ vo Jajce kako zaednica na 6 narodi i 6 republiki (Slovenija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Srbija, Crna Gora i Makedonija) so prvobitnoto ime Demokratska Federativna Jugoslavija (DFJ). Na ova zasedanie nemalo makedonski pretstavnici. Toa ime e promeneto na 29.11.1945 na Tretoto zasedanie na AVNOJ vo Belgrad, za kone~no na 07.04.1963 da go dobie imeto Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija (SFRJ). Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija e nasledni~ka na Kralstvoto Jugoslavija (1918-1941). Prestanuva da postoi vo 1992, so otcepuvaweto na 4 od 6-te republiki. Srbija I Crna

Gora, formiraa nova zaednica najprvo Sojuzna RepublikaJugoslavija, a podocna vo 2003-ta dr`avnata zaednica Srbija i Crna Gora. SFRJ se grani~ela so Italija i Avstrija na severozapad, Ungarija i Romanija na sever, Bugarija na istok i Grcija i Albanija na jug. Zapadniot del na republikata izleduval na Jadransko more. Jugoslavija bila va`en ~len na Dvi`eweto na nevrzanite za vreme na Studenata Vojna. Zanimawata na jugoslovenskite socijalisti~ki republiki se zanimawa na sekoja od {este sopstveni republiki. Republi~koto zname se beselo zaedno so znameto na SFRJ na dr`avni praznici i drugi sve~enosti. Poedine~nie zanimawa republiki bile: na jugoslovenskite socijalisti~ki

SR Bosna i Hercegovina Slovenija

SR Makedonija

SR

SR Srbija Hrvatska

SR Crna Gora

SR

Jugoslavija bila ba`en ~len n aDvi`eweto na nevrzanite za vreme na Studenata vojna. Znimawata se bazirani na stari znimawa na pretgodnite sostvni nacii na Kralstvoto SHS i Kralstvoto Jugoslavija, koi vo glavno gi koristele panslovenskite boi, crvena, bela i sina. Kon site e pridodadena komunisti~kata crvena yvezda. Makedonskoto i Bosnaskoto zname se isklu~ok; Makedonskoto zname e samo crveno (zaradi novoformiranosta na republikata), dodeka pak Bosanskoto e crveno so Jugoslovenskoto zname vo agolot, zaradi ma{aniot karakter na naselenieto tamu. Grbovi na jugoslovenskite socijalisti~ki republiki

Grbot na SFRJ

Grbot na SR Bosna i Hercegovina Hrvatska

Grbot na SR Crna Gora

Grbot na SR

Grbot na SR MAkedonija Srbija

Grbot na SR Slovenija

Grbot na SR

AVNOJ bila politi~ka organizacija na narodnoosloboditelniot komitet koj bil formiran na 26 i 27 noemvri 1942 godina vo Biha~, pod vodstvo na komunisti~koto dvi`ewe vo Jugolsvija.

Zgradata vo koja se odr`alo prvoto zasedanie na AVNOJ

Prvo zasedanie na AVNOJ Pri kapitulacijata na jugoslovenskata vojna na 17 april 1941 godina, Jugoslavija bla podelena na sveri pome|u Germanija, Italija, Unagarija, i Bugarija. Kako rezulatat na okupatorskata politika na ovie zemji do{lo do formirawe na AVNOJ pod vodstvo na Komunisti~kata partija na Jugoslavija (KPJ). Toa se slu~ilo na 26.11.1942 godina, kade na zasedanieto prisustvuvale komunisti~ki prestaviteli i nekomunisti~ki partizanski vojnici, koi ja dale na podr{kata na Josip Broz Tito i toa za:

demokratija - prva na site etni~ki grupi; neprikosnovenost na privatna sopstevnost; sloboda na individualnata ekonomska inicijativa na razli~nite grupi.

Vo 1943 godina Germanija pokrenala nova ofanziva za vra}awe na svoite pozicii na Balkanskiot poluostrov. Pla{ej}i se deka od ova invazija bi imalo korist i od ~etni~koto dvi`ewe, osnovniot prtivnik na komunistite vo Jugoslavija, partizanite gi napdnale

silite na polkovnik Dragoqub Mihailovi} vo tekot na mart gi pobedile ~etnicite vo Hercegovina i Crna Gora. No, vo maj geramcite, bugarite, italijancite i NDH pokrenale napad protiv partizanite kaj Sutejska, no partizanite go izbegnale opkoluvaweto. Vtoro Zasedanie na AVNOJ Vtoroto zasedanie na AVNOJ se odr`alo na 29 i 30 noemvri 1943 vo grad Jajce. Na ova zasedanie bil donesen i usvoen Nacionalen komitet za osloboduvawe na Jugoslavija. Isto taka bil napraven plan za izrabotuvawe na ustavot na idnata Jugoslavija kako federativna i demokratska dr`ava i prizavawe na nacionalnite prava na site nejzini narodi. Na ova zasedanie na AVNOJ prisustvuvale 142 delegati. Osnova za vtoroto zasedanie na AVNOJ bilo: - Sozdavawe na federativna Jugolsavija vo koja bilo planirano da `ivejat ju`noslovenskite narodi: Makedonci, Srbi, Hrvati, Slovenci i Crnogorci. - Na Tito mu bila dodadena pridavkata Mar{al na Jugoslavija - Na kralot Petar II Kara|korgevi} mu bolo zabraneto da se vrati vo svojata zemja se dodeka za toa ne se odlu~i na referendum.

Treto zasedanie na AVNOJ Tretoto zasedanie na AVNOJ se odr`alo od 7 do 10 avgust 1945 godina vo Belgrad. Na ova zasedanie, bilo ozgotveno antifa{isti~ko sobranie t.e. Povremeno narodno sobranie.Vo noemvri 1945 godina se provele izbori.Listata na narodniot frond dobil 96% od glasovite. Na 29 noemvri 1945 godina Narodnoto sobranie o objavil sozadavaweto na Narodna republika Jugoslavija.

Znameto na vtorata Jugoslavija (1945-1922 termin koj go podrazbira: Demokratskata Federativna Jugoslavija -DFJ, Federativna Narodna Republika Jugoslavija - FNRJ i Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija SFRJ) pretstavuva pravoagolno pole 2:1 ({irina : visina) podeleno na tri ednakvi horizontalni lenti oboeni na sledniov na~in: najgornata sino, srednata belo, i najdolnata crveno. Vo centaro na znameto se nao|a crvenata petokratska yvwzda koja ja opfaka celata bela lenta, dodeka vo sinata i crvenata navleguva samo po edna tretina od nivnata visina. Petokrakata e porabena so zlatno- `olta linija.

Zname na jugoslovenskite partizani

Simbolikata na znameto e slednava: izborot na boite i nivniot raspored e napraven vrza osnova na panslovenskoto zname (koe e vsu{nost identi~no so osnovata na jugoslovenskot). Istiot fakt e korisen I pri oformuvaweto na znameto na Kralstvoto Jugolsavija. Ovaa ja ozna~ilo prirodata na Jugoslavija kako zaednica na ju`noslovenskite narodi. Od druga strana petokrakata ja pretstavuva simbol na dr`avno ekonomskiot sistem na Federacijata socijalizam, kako i streme`ot za dostignuvawe na negoviot najvisok stepen komunizam. Zlatno - `oltniot rab

mo`e da e dodaden od dve pri~ini: ili po ugled na petokrakata na sovetskoto zname ili pak za dase rasdvoi crvenata petokraka od pozadinata na crvenata lenta. Vtorata pri~ina e poverojatna, bidej}i za vreme na NOB jugoslovenskite partizani go koristele istoto znameso taa razlika {to petokrakata stoi samo vo beloto pole i bez zlatno -`olt rab. Postoi i laternativo tolkuvawe na boite na znameto: sinata za jadranskoto more, belata za slobodata i neboto, crvenata za krvta proliena vo NOB, a petokrakata za streme`ot kon komunizmot. Po raspad na SFRJ vo 1991 -1992 godina Sojuzna Republika Jugoslavija (a podocna I dr`avnata zaednica na Crbija i Crna Gora) go zadr`uvaa znameto, no od poleto e otstraneta petokrakata yvezda.

Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija(ili pak ~esto samo SFRJ) e ponare{na evropska I balkanska dr`ava koja postoela od 1945 -1992. SFRJ e edna odd r`avite koi se vikaat Jugoslavija. Formirana e na 29.11.1943 godina na Vtoroto zaedanie na AVNOJ vo jajce kako zaednica na 6 narodi i 6 republiki (Slovenija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Srbija, Crna Gora i Makedonija), so prvobitno ime Demokratska Federativna Jugoslavija (DFJ). Na ova zasedanie namalo makedonski pretstavnici. Toa ime e promeneto na 29.11.1945 godina na Tretoto zasedanie na AVNOJ vo Belgrad Vo Federativnata narodna Republika Jugoslavija (FNRJ), za kone~no na 7 april 1963 da go dobie imeto Socijalisti~ka Federativna Jugolsavija (SFRJ). Socijalisti~ka Federativna Republika JUgoslavija e nasledni~ka na Kralstvoto Jugoslavija(1918 -1941). Po smrtta na Josip Broz Tito na 1980 godina po~nuva slabeeweto na Jugoslavija. Vo 1991 godina Slovenija po~nuva

vojna a potoa I Hrvatska, Bosna i Srbija. Vo vojnite zaginale pove}e od 200.000 lu|e a u{te tolku bile is~eznati. SFRJ vo periodot od 60-te godini imale ekonomski razvoj vo svetski ramki vedna{ po japonija. Za vreme na nejzinoto postoewe se pojavija golem broj na vrvni pisateli, slikari, vajari, sportisti, akteri, re`iseri, filozofi. Ivo Andri} bil nejzin edinstven nobelovec. Vo sportot zna~ajni rezultati bile ostvareni vo ko{arkata, baterpolot, fudbalot, rakometot i dr. Za zna~ajnosta na ko{arkata na SFRJ golemo zna~ewe imaa Ivo Daneo, Vlade Divac, K.Kosi}, i dr. A dodeka \ur|ica Bjebov vo plivaweto. A pak S.Miti}, D.Haxi} I drugi vo fudbalot. Prestanuva da postoi vo 1992, so otcepuvaweto na 4 od 6 - te republiki. Srbija i Crna Gora formiraa nova zaednica najprvo Sojuzna Republika Jugoslavija, a podocna vo 2003 godina dr`avnata zaednica Srbija i Crna Gora. SFRJ se grani~ela so Italija, i Avstrija na severozapad, Ungarija i Romanija na sever, Bugarija na istok, i Grcija i Albanija na jug. Zapadniot del n arepublikata izleguval na jadranskoto more. Jugoslavija bila ba`en ~len na Dvi`eweto na nevrzanite za vreme na Studenata vojna. Makedonija izlegla od SFRj kkao nejzina najsiroma{na republika. Ekonomija u{te pove}e tonela vo devedesetite poradi brojni faktori: raspadot na zaedni!kiot pazar, vojnite vo porane{na Jugoslavija, gr~kata blokada, sankciite sprema SR Jugoslavija I mnogu drugi. Kon krajot na devedesetite ekonomijata popoleka po~nuva da zabele`uva rast, no toa povtorno se prekinuva so vojna.