1.1. Menaxeri poim karakteristiki

Menaxmentot pretstavuva univerzalna aktivnost koja se

izvr{uva vo site kompanii i istiot pretstavuva profesija. Menaxerite

se nositeli na menaxmentot. Spored Peter Drucker1: <Bez institucija

nema menaxment, no i bez menaxment nema institucija<.

Menaxerite se poedinci koi imaat dodelen avtoritet i koi ja

organiziraat i rakovodat rabotata na izvr{itelite. Vo toj kontekst,

menaxmentot pretstavuva zbir na aktivnosti koi se izvr{uvaat vo

kompaniite od strana na odredeni poedinci koi vr{at planirawe,

organizirawe, koordinirawe, kontrolirawe na rabotata i motivirawe

na rabotnicite, a so cel ostvaruvawe na profit na nivo na pretprijatie.

Menaxerite se subjekti koi gi izvr{uvaat menaxerskite funkcii i

menaxerskite aktivnosti. Vsu{nost, stanuva zbor za direktori i

rakovodni lica vo pretprijatijata koi na rabotnicite im davaat nasoki

za rabota, go kontroliraat izvr{uvaweto na dodelenite rabotni

zada~i, donesuvaat operativni i strate{ki odluki, go pretstavuvaat

pretprijatieto i sli~no. Menaxerite se pozicionirani na najvisokite

nivoa vo hierarhiskata skala. Vo SAD spored napraveni istra`uvawa2,

e utvrdeno deka na sekoi deset vraboteni doa|a po eden menaxer,

{to jasno zboruva za rasprostranetosta na ovoj profil na zanimawe.

So ogled na toa menaxmentot e ceneta profesija se pogolem e

brojot na studenti koi se odlu~uvaat da studiraat menaxment.

Za da mo`e da se otvori novo menaxersko rabotno mesto i da

se rasporedi rabotnik kako menaxer, potrebno e da se formira

posebna organizaciona edinica so koja }e rakovodi menaxerot. Za

da se formira organizaciona edinica potrebno e da se ispolnat

slednite uslovi: da postoi dovolen obem na rabota koja ovozmo`uva

rast, rabotata da ne pretstavuva pomo{na rabota, tuku osnovna,

rabotata da se izvr{uva vo polno rabotno vreme, rabotata da

pretstavuva konkretna funkcija koja redovno i kontinuirano se

izvr{uva, rabotata da ima ekonomska opravdanost i drugo.

1 Peter F. Drucker:<Management<, Pan Books Ltd., London, 1977, p 3082 George R. Terry: <Principles of management<, Richard D. Irwin, Inc., Homewood, Illinois, 1972, p. 9

1

Spored John French & Bertram Raven3 izvorite na mo}ta na

menaxerite mo`at da bidat:

1. Koercivna mo}- zasnovana na stravot na podredenite. Istite

go po~ituvaat menaxerot i negovite naredbi zaradi strav

od kazna- namaluvawe na plata, prerasporeduvawe na

ponisko rabotno mesto i drugo.

2. Mo} na nagraduvawe- Ovaa mo} e sprotivna od

prethodnata i istata e zasnovana na mo`nata nagrada koja

menaxerot mo`e da ja dodeli za uspe{noto izvr{uvawe-

zgolemuvawe na plata, unapreduvawe na povisoko rabotno

mesto i drugo.

3. Legitimna mo}- Ovaa mo} proizleguva od dodelenata mo}

na menaxerot, spored {to razbirlivo e deka rabotnicite

treba istata da ja po~ituvaat. Povisokite menaxeri imaat

pogolema legitimna mo} od poniskite menaxeri. Forma na

legitimna mo} e formalniot avtoritet.

4. Ekspertska mo}- Ovaa mo} proizleguva od stru~nosta i

kompetencijata na odredeni li~nosti. Pokraj poseduvaweto

na ekspertskata mo}, nositelite na ovaa mo} mo`at vo isto

vreme da imaat i legitimna mo} (dokolku se menaxeri), no

istoto ne e uslov i ne sekoga{ e slu~aj.

5. Referentska mo}- Ovaa mo} se zasnova na identifikacija so

liderot.

Navedenite vidovi na mo} naj~esto ne se isklu~uvaat edni so

drugi, no se nadopolnuvaat, so odredeni isklu~oci. Istoto zna~i deka

poedincite koi poseduvaat mo} na nagraduvawe mo`at istovremeno

da imaat i legitimna i ekspertska mo}. Koercivnata mo} i mo}ta na

nagraduvawe se isklu~uvaat edna so druga i poedinecot go

poseduva edniot ili drugiot vid na mo}.

3 John French & Bertram Raven: <The Basis of Social Power<, Dorwin Cartwright and Alvin Rander, Group Dynamics, 2 nd ed. Evanstone, Row Peretson & Co., 1960, p. 607-623

2

Robert M. Falmer prv go upotrebil poimot

<supermenanaxer4<, koj spored nego pretstavuva sinteza na site

pozitivni osobini vo edna li~nost.

Spored Adixes5 sekoj menaxer vo pogolema ili pomala mera

treba da gi poseduva slednite ulogi:

- uloga na sozdavawe na rezultati

- uloga na administrirawe

- uloga na pretpriemni{tvo

- uloga na integrirawe

Vo zavisnost od toa kolku sekoj menaxer ili poedinec gi

poseduva ovie osobini, Adixes6 gi razlikuva slednite li~nosti vo

kompaniite:

1. PALIKU]A- Li~nosti koi se polni so novi idei i inovacii, koi

nikoga{ ne gi sproveduvaat do kraj. Paliku}ite se

preambiciozni i ultra dinami~ni li~nosti koi se fleksibilni za

brzi promeni, predvodnici i nositeli kon unapreduvawe na

raboteweto. Spremni se za predizvik i tragaat po istite. Ideite i

inovaciite im nadoa|aat so pobrzo od realnoto tempo na nivno

sproveduvawe, poradi {to nikoga{ do kraj ne gi realiziraat. Vo

ist moment otpo~nuvaat so realizacija na pove}e razli~ni

proekti, koi na kraj ostanuvaat nerealizirani. Paliku}ite baraat

vnimanie i priznanie od ostanatite i o~ekuvaat priznanie

voshit od niv. Istite se osobeno po`elni li~nosti vo fazata na

rast i razvoj na kompaniite bidej}i go iniciraat

unapreduvaweto na raboteweto. No, tokmu zaradi

nemo`nosta do kraj da gi zavr{at otpo~natite raboti, istite

4 Роберт М. Фалмер: <Новиот менаџмент<, Скопје, Скај, 1994, стр. 505 Исак Адиџес:<Адиџесов буквар за предузетнике- прича о пет предузеча<, Београд, 1991, стр. 26 ibid str.15-1476

3

treba da se koristat samo kako inicijatori, a ne da im se doveri

i realiziraweto na proektite.

2. OSAMEN JAVA^- Osameni java~i se onie menaxeri koi

preterano rabotat i koi izvr{uvaat operativni zada~i koi treba

da gi sproveduvaat ostanatite operativni rabotnici. Zaradi

pregolemata preokupacija so tehni~ki raboti, ovie menaxeri

nemaat dovolno vreme za izvr{uvawe na osnovnite

menaxerski funkcii i zatoa neuspe{no ja planiraat,

organiziraat i kontroliraat rabotata i ne gi motiviraat

rabotnicite. Podredenite ne participiraat vo upravuvaweto i

odlu~uvaweto, bideji istoto ne se bara i o~ekuva od niv.

Postoeweto na osameni java~i vo kompaniite proizleguva od

`elbata na nekoi menaxeri za sozdavawe na sigurnost deka

site raboti }e bidat navreme izvr{eni. No, tokmu poradi

okupiranosta na menaxerite so mali, nezna~itelni i rutinski

raboti, trpat postru~nite, poslo`enite i pozna~ajnite

menaxerski raboti.

3. ADMINISTRATOR- Administratorite se li~nosti koi

posvetuvaat vnimanie na administracijata preku sledewe na

rabotata, postignatite rezultati, vlo`enite resursi i drugo.

Administratorite se karakteriziraat so stabilnost,

sistemati~nost i realnost. Istite se vodat od minatite rezultati,

ja soznavaat sega{nosta i go predviduvaat idnoto rabotewe.

Uka`uvaat kako treba da se raboti, gi vospostavuvaat i

zajaknuvaat internite sistemi i proceduri. Administratorite go

usporuvaat i stabiliziraat rastot i razvojot, osobeno po

dejstvuvawe na paliku}ite. Istite gi analiziraat re{enijata na

paliku}ite i davaat realni ocenki za sprovedlivosta na proektite

na istite.

4

4. BIROKRAT- Birokratot e prenaglasen administrator koj

edinstveno vodi gri`a za administracijata i papirologijata.

Birokratite se mnogu organizirani, promisleni i predvidlivi

li~nosti ~ija edinstvena cel e vospostavuvawe red i disciplina i

jasno definirawe na procedurite i postapkite za rabota. Istite

se neinovativni i nekreativni li~nosti koi ne odobruvaat i ne

prifa}aat rizik. Slugi se na hierahijata i administracijata. Ne

veruvaat vo lu|eto i ne prepoznavaat perspektivni delovni

mo`nosti. Postoeweto na birokrati go usporuva i unazaduva

razvojot na kompaniite, zaradi {to istite treba da se

odbegnuvaat.

5. INTEGRATOR- Integratorite se konstruktivni li~nosti koi

pomagaat vo povrzuvawe na poedincite, gi razre{uvaat

nivnite me|usebni konflikti i gi otstranuvaat problemite vo

raboteweto. Integratorite ja zajaknuvaat doverbata me|u

rabotnicite i posvetuvaat golemo vnimanie na ~ove~kiot

aspekt vo organizaciite. Iniciraat i poddr`uvaat timska rabota,

pomagaat vo izgraduvawe i razvivawe na zaedni~ki vrednosti.

Integratorite kako tip na li~nosti vo kompaniite ne se nositeli

na razvojot (kako {to e slu~aj so paliku}ite), no go

potpomagaat istiot preku sozdavawe na dobra rabotna

atmosfera i visokorazvieni me|u~ove~ki odnosi. Postoeweto

na integratori e osobeno zna~ajno vo uslovi na krizni i stresni

situacii predizvikani od eksterni ili interni faktori.

6. SUPER SLEDBENIK- Supersledbenik e onoj poedinec koj

samo integrira. Toa e li~nost koja spored Adixes e <premnogu

dobra< i koja celosno e orientirana kon spre~uvawe i

izbegnuvawe na konflikti, vklu~uvaj}i gi i konstruktivnite.

Super sledbenicite se gri`at za stabilizirawe na me|

u~ove~kite odnosi i `elni se za red i disciplina. Nivnata

preokupacija za sozdavawe na sredina vo koja site }e bidat

5

sre}ni i zadovolni predizvikuva revolt kaj ostanatite koi

konfliktite i postoeweto na razliki vo mislewata go razbiraat

kako normalna sostojba koja ~esto pridonesuva za

zgolemuvawe na rezultatite od rabota.

Vo sekoja kompanija mo`at da se identifikuvaat li~nosti koi gi

poseduvaat navedenite osobini. Menaxerskiot tim treba da

nastojuva da napravi optimalna kombinacija na istite. Pritoa, treba

da se iskoristi kreativnosta i inicijativnosta na paliku}ite, da im se

ostavi mo`nost na administratorite da gi organiziraat i sledat

proektite, a integratorite i super sledbenicite da gi koordiniraat i

povrzuvaat site u~esnici vo realiziraweto na rabotite i da gi

re{avaat konfliktnite situacii. Birokratite i osamenite java~i treba da

se izbegnuvaat odnosno treba da se nastojuva da se modificiraat

nivnite negativni karakteristiki i da se transformiraat vo

konstruktivni i pozitivni osobini.

1.2. Sposobnosti na menaxerite

Uspe{niot menaxer poseduva zbir na li~ni (vrodeni) i steknati

karakteristiki. Osobinite koi sekoj menaxer treba da gi poseduva se7:

1. Tehni~ka sposobnost koja gi vklu~uva znaewata,

ve{tinite i stru~nosta koi sekoj menaxer mora da gi poseduva pri

izvr{uvawe na menaxerskite funkciii. Tehni~kata sposobnost e

osnovna za da mo`e odreden poedinec da se pozicionira i izvr{uva

menaxerski rabotni zada~i. Me|utoa, vo praktikata mnogu ~esto se

slu~uva da se imenuvaat menaxeri koi nedovolno poseduvaat

tehni~ka sposobnost odnosno soodvetni znaewa i stru~nost. Poradi

toa za odreden poedinec da se imenuva i rasporedi na menaxersko

rabotno mesto, potrebno e istiot da ima celosni poznavawa na

7 Prof. D-r Bobek [uklev: <Osnovi na menaxment<op.cit., стр. 78-80

6

procesot i metodite na rabota koi se izvr{uvaat vo predmetnata

organizaciona edinica, poradi {to najdobro e istiot da poteknuva od

operativnite rabotnici, koj so svoite zalagawa i stru~nost vo

rabotata postepeno napreduval vo karierata i uspeal da se

pozicionira na menaxersko rabotno mesto. Sovremenite menaxeri

postepeno gi zgolemuvaat svoite tehni~ki sposobnosti (hard skills)

preku kontinuirano usovr{uvawe i doostru~uvawe (soft skills).

2. ^ove~kata sposobnost e zna~ajna i presudna za da

mo`e odreden menaxer da bide del od edna grupa odnosno da ja

rakovodi istata. Preku ~ove~kata sposobnost se ovozmo`uva

menaxerot da se identifikuva i poistovetuva so ostanatite rabotnici.

Istata mu ovozmo`uva da ostvaruva bliski kontakti so vrabotenite,

da gi motivira, rakovodi i koordinira. Menaxerot koj ne poseduva

vakva sposobnost }e bide oddale~en od svoite rabotnici i }e ima

nepremostlivi pre~ki vo sekojdnevnata komunikacija so istite,

{to }e rezultira so problemi pri menaxiraweto i konflikti vo

komunikacijata.

3. Komunikaciskata sposobnost se nadopolnuva so

~ove~kata sposobnost i istata e zna~ajna za sekoj menaxer pri

sekojdnevnata komunikacija so vrabotenite, delovnite partneri i

drugite nadvore{ni subjekti. Komunikaciskata sposobnost vo

odredeni situacii mo`e da igra presudna uloga pri privlekuvawe na

novi klienti, delovni partneri, kako i pri otstranuvawe na barierite so

vrabotenite. Komunukaciskata sposobnost naj~esto pottiknuva

timsko rabotewe. Menaxerot koj poseduva vakva sposobnost lesno

vospostavuva kontakti so rabotnicite, jasno se izrazuva i razbirliv e

za ostanatite.

4. Koncepciskata sposobnost mu ovozmo`uva na

menaxerot da go gleda pretprijatieto kako celina i da donesuva

odluki koi pozitivno }e vlijaat na celoto pretprijatie. Koncepciskata

sposobnost e zna~ajna pri osmisluvawe i planirawe na idnite

aktivnosti, kako i pri postavuvawe na strate{kite celi na

pretprijatieto. Koncepciskata sposobnost preku koja se planira

7

rabotata e zna~ajna osobina koja treba da ja poseduva sekoj

menaxer, a posebno onie koi se pozicionirani na povisokite

hierarhiski nivoa.

5. Analiti~kata sposobnost pretstavuva upotreba na

logi~ki razmisluvawa i rasuduvawa, nau~ni priodi pri analizata na

mo`nostite i problemite. Ovaa sposobnost e osobeno zna~ajna za

povisokite menaxeri.

6. Sposobnosta za odlu~uvawe e sposobnost za

racionalen i soodveten izbor na edna od pove}e raspolo`livite

alternativi. Ovaa sposobnost mora da ja poseduvaat menaxerite na

site nivoa. Pritoa, operativniot menaxer ja koristi ovaa sposobnost

pri donesuvawe na sekojdnevnite operativni odluki, a menaxerite na

povisokite nivoa ja koristat pri strate{koto odlu~uvawe na nivo na

celo pretprijatie. Sposobnosta za odlu~uvawe se primenuva

sekojdnevno.

Kvaliteten i uspe{en e onoj menaxer koj ima vospostaveno

soodvetna kombinacija na prethodnite sposobnosti i koj racionalno i

optimalno gi koristi vo odredeni priliki i situacii.

1.3. Ve{tini na menaxerite

Pokraj osnovnite sposobnosti koi treba da gi poseduva sekoj

menaxer, istite moraat da raspolagaat so odredeni transferabilni

ve{tini so koi istite mo`at da prilagodat vo sekoja sredina i uspe{no

da gi izvr{uvaat menaxerskite funkcii.

Transferabilni ve{tini se slednite8:

Ve{tina za komunikacija

Ve{tina za identifikuvawe na raspolo`ivite resursi i nivno

efikasno koristewe (sposobnost za organizirawe)

8 http://www.kapital.com.mk/DesktopModules/PublictionPintPage.aspx?ArticleID=9078

8

Ve{tina za raspolagawe i soodvetno koristewe na informacii,

vklu~uvaj}i ja i biznis intelegencijata (competitive intelligence), so

koja na sistemati~en i eti~en na~in se pribiraat, sortiraat i

analiziraat javno dostapni informacii za konkurencijata, vrz

osnova na {to mo`at da se predvidat idnite nivni aktivnosti,

da se iskoritat nivnite prednosti, a da se izbegnat slabostite.

Ve{tina na self- managment odnosno sebe-upravuvawe

Ve{tina za timska rabota

So ogled na zna~eweto na ovaa ve{tina, }e dademe pogolem

osvrt na istata.

Sekoj menaxer treba da pottiknuva timska rabota, no i samiot

da znae da bide ~len na tim.

Timskata rabota se nametnuva kako potreba bidej}i sekoj

poedinec ne mo`e sam s# da raboti. Timskata rabota ovozmo`uva

mnogu prednosti kako: zaedni~ko re{avawe na problemi,

raspolagawe so pove}e alternativni re{enija, razli~en pristap i

aspekt na gledawe na problemite, sorabotka i bliskost me|u

~lenovite na timot, bliski i prijatelski odnosi, pozitivna rabotna klima

i atmosfera i sli~no. U~esnicite vo timot zaedni~ki ja spodeluvaat

korista, no i odgovornosta od timskata rabota. Rabotata vo tim

mo`e da gi zgolemi rezultatite od raboteweto.

Grupnata rabota ~esto pati e zna~aen sostaven del na

organizacijata.

Spored Bernard Bass9 grupite minuvaat niz ~etiri fazi: zaemno

prifa}awe, odlu~uvawe, motivirawe i kontrola .

Rabotnata grupa mo`e da bide uspe{na, samo ako site

~lenovi na grupata se sposobni za rabota vo tim. Raboteweto vo

grupa bara sekoj ~len na grupata da e pomalku samostoen do

9 Bass Bernard: <Organizational Psyhology<, Boston, Allyn & Bacon, p. 197-198

9

odreden stepen i da saka da raboti vo grupa. Konfliktite mora

otvoreno da se diskutiraat i da ne se premol~uvaat.

Grupnata rabota im nudi na individualnite ~lenovi pove}e

prostor za manevrirawe i zatoa se smeta deka ima motivira~ki

efekt.

Zna~ajni karakteristiki na edna grupa se10:

sorabotka ili timska rabota, preku koja site ~lenovi na

grupata rabotat kon postignuvawe na zaedni~ka cel

vo grupata egzistiraat standardi koi se prifateni od site

~lenovi na grupata

kreiran e timski duh

dodeleni se zadol`enija na sekoj ~len na grupata

grupata e so~ineta od najmalku tri lica

Voveduvaweto na grupna rabota sekoga{ zna~i i

prenesuvawe na del od mo}ta na nadredeniot vrz grupata.

1.4. Stil na menaxerite

Vo sekoja kompanija mora da se posvetuva golemo vnimanie

na me|u~ove~kite odnosi vo istata. Odnosot na relacija menaxer-

podreden e odnos koj mnogu ~esto podle`i na analiza od strana na

mnogu stru~waci od razli~ni profesii i razli~ni aspekti, so cel da se

iznajde <idealen< odnos so koj }e bide zagarantiran uspehot vo

raboteweto, a pritoa }e bidat zadovoleni i menaxerite i rabotnicite.

Se smeta deka odnosot koj se vospostavuva me|u menaxerite i

rabotnicite najmnogu zavisi od stilot koj menaxerite }e go izberat

i }e go primenuvaat vo svoeto menaxirawe.

Stilot na menaxerite i nivniot odnos kon ostanatite rabotnici

koi se na ponisko nivo vo skalata na hierarhija ima presudno vlijanie

10 Banakakademie International, op. cit., p. 27

10

vrz me|u~ove~kite odnosi vo organizacijata i vo sozdavaweto na

soodvetna rabotna atmosfera.

Stilot na menaxerite najmnogu se gleda preku na~inot na

donesuvawe na odluki, kako i ovozmo`uvaweto na participacija na

podredenite vo procesot na odlu~uvawe.

Postojat tri vida na stilovi koi menaxerite (liderite)11 gi

praktikuvaat, i toa:

1. Avtokratski menaxer, koj samostojno ja predvodi

grupata i samostojno gi donesuva svoite odluki bez pritoa vo

procesot na odlu~uvawe da dozvoli i participacija na ostanatite

vraboteni. Ovoj menaxer na hierarhiski na~in i so komunikacija

nadolu gi postavuva celite na raboteweto i o~ekuva realiziraweto na

istite da bide bez diskusija od strana na rabotnicite. Pri izvr{uvaweto

na svoite funkcii, ovie menaxeri gi koristat avtoritetot i mo}ta

dobieni od svojata pozicija. Avtokratskiot menaxer vo sekojdnevnata

rabota gi koristi naredbite i zakanite i istiot ne vodi smetka za

motiviraweto na rabotnicite. Poradi toa, ovie menaxeri ne se omileni

me|u vrabotenite i ne iniciraat visoka produktivnost vo

ostvaruvaweto na rabotnite zada~i. Vo sredini kade rakovodat ovie

menaxeri, rabotnicite ne se identifikuvaat so organizacijata vo koja

rabotat i imaat celi i zada~i koi se razlikuvaat od planskite celi na

nivo na organizacijata.

2. Demokratskiot (participativen) menaxer, za razlika od

avtokratskiot menaxer, im ovozmo`uva na podredenite da

participiraat vo postavuvaweto na planskite celi, kako i vo procesot

na odlu~uvawe. Ovie menaxeri vodat gri`a za rabotnicite,

razgovaraat so niv, gi zemaat vo predvid nivnite idei i mislewa, se

gri`at za privatnite problemi na rabotnicite i so dostoinstvo i

qubeznost se odnesuvaat kon niv. Vakvite menaxeri se posakuvani

vo rabotnite sredini i istite gi motiviraat rabotnicite kon povisok

stepen na ostvaruvawe na planskite zada~i. Vo rabotnite sredini

kade rakovodat demokratskite menaxeri, rabotnicite se

11 Д-р Љубомир Дракуловски:<Лидерство- основа за ефективен стратегиски менаџмент< op.cit. 101-102

11

identifikuvaat so organizacijata i planskite zada~i i celi, koi gi

prifa}aat kako svoi li~ni celi. Nivoto na zadovolstvo i produktivnosta

na rabotnicite se na visoko nivo.

3. Leissez- Feire menaxeri koi im ovozmo`uvaat na

podredenite celosna sloboda vo procesot na donesuvawe na odluki.

Ovie menaxeri ne gi nadgleduvaat direktno rabotnicite, so {to kaj

istite se o~ekuva samodisciplina i samokontrola. Se smeta deka

kontrolnata funkcija ne im e <dovolno poznata< na Leissez- Feire

menaxerite poradi {to istite ne ja praktikuvaat mnogu. Tokmu

poradi pregolemata sloboda vo raboteweto koja ja poddr`uva ovoj

menaxer ~esto se javuva stihijnost i nedovolna organiziranost vo

rabotata, ne postoi red i disciplina, a rabotnicite ne posvetuvaat

dovolno vnimanie na spre~uvawe, otkrivawe i eliminirawe na

sopstvenite gre{ki bidej}i znaat deka menaxerite nema da im

izvr{at kontrola i nema da im gi otkrijat eventualnite propusti vo

raboteweto.

Od trite prezentirani stilovi na menaxerite se smeta deka najgolemi

efekti vo raboteweto rezultiraat kaj demokratskiot (participativen)

menaxer, koj poddr`uva i ovozomo`uva samostojnost vo rabotata,

no vr{i i kontrola na izvr{uvaweto.

Izborot na soodveten stil na menaxment zavisi od: tipot na

biznisot, karakteristikite na menaxerot i rabotnicite, sposobnostite i

kvalifikaciite na rabotnicite, vidot i brojot na menaxeri vo

kompanijata, karakteristikite na rabotnata grupa, postojnata

organizaciska struktura, hierarhiskata struktura, slo`enosta na

rabota, klimata vo kompanijata, regulacijata i propisite vo

kompanijata i sli~no.

Izborot na soodveten stil na upravuvawe mo`e da se menuva

od vreme na vreme, pa duri i od situacija do situacija.

Edna{ izbraniot stil na menaxirawe ne zna~i deka sekoga{ }e vodi

kon ostvaruvawe na strategijata. Vo uslovi koga }e se konstatira

deka stilot na menaxment pretstavuva pre~ka za realizirawe na

12

strategijata na rabota se pristapuva kon negovo menuvawe i

adaptirawe na potrebite.

Sekoj menaxer koj doa|a vo nova kompanija treba da

nastojuva na po~etokot da go prifati dotoga{niot stil na

menaxirawe, na koj se nau~eni rabotnicite i koj go imaat prifateno

vo svoeto rabotewe. Duri potoa, ako konstatira deka istiot e

nesoodveten treba postepeno da go menuva i da im ostavi vreme

na rabotnicite za da go prifatat istiot.

Spored R. Tanenbaum i V. [mit, uspe{en menaxer i lider e

~ovek koj mo`e da se okarakterizira kako lider koj nitu go koristi

avtoritetot, nitu im dava premnogu sloboda na podredenite

rabotnici.

Vo prodol`enie sledat uslovite koi sekoj menaxer treba da gi

ispolnuva za da bide uspe{en12:

da bide sposoben da misli

da bide sposoben jasno da se izrazuva

da poseduva tehni~ki sposobnosti (stru~ni znaewa)

da poseduva sposobnost da misli {iroko

da bide prodava~ i ubeduva~

da poseduva moralen integritet

da bide emotivno stabilen

da poseduva sposobnost i ~uvstvo za ~ove~kite odnosi,

da bide

sposoben da gi motivira rabotnicite

da poseduva organizaciska sposobnost

da bide dinami~en

Uspe{ni menaxeri se onie koi pokraj toa {to imaat mo}, imaat

i sposobnost da vlijaat vrz odnesuvaweto na rabotnicite.

12 Бобек Шуклев: <Менаџмeнт< op.cit. стр. 87-88

13

Sekoj menaxer treba da bide sposoben da analizira, da

prenesuva idei, da gi inspirira i pottiknuva drugite, da gi koregira

onie {to gre{at, da bide lojalen na kompanijata i kolegite, da bide

doverliv, da re{ava konflikti i problemi, da sozdava prijatna klima i

atmosfera za rabota, da pottiknuva timska rabota, da ima

sposobnost da gi procenuva indiviualnite sposobnosti na rabotnicite

i soodvetno da gi nagraduva zaslu`nite, da e odgovoren vo

izvr{uvawe na rabotata, da pottiknuva kreativno i inovativno

rabotewe, da ima sluh za privatnite problemi na rabotnicite, da

pottiknuva pozitivno raspolo`enie, da go sledi raboteweto na

konkurencijata i da gi koristi pozitivnite iskustva i sli~no.

Maslow gi izdvojuva slednite karakteristiki na mentalno

zdravite i samoostvareni li~nosti13 (vklu~uvaj}i gi i menaxerite):

- gi prifa}aat rabotite takvi kakvi {to se

- ne se pla{at da se pribli`at kon lu|eto

- efikasni sudii na situacijata

- kreativni i blagorodni

- u~at od sekogo

1.5. Menaxerski funkcii

Zbirot na aktivnosti koi menaxerite gi izvr{uvaat se

narekuvaat menaxerski funkcii. Sekoj menaxer izvr{uva menaxerski

funkcii. So ogled na toa deka postojat pove}e vidovi na menaxerski

funkcii, kaj menaxerite vo zavisnost od nivoto na koe se nao|aat

(visoko, sredno ili nisko) razli~no se zastapeni menaxerskite funkcii.

Me|u ekonomistite brojot na menaxerski funkcii se u{te ne mo`e

precizno da se definira, so ogled na toa deka istite postojano se

nadopolnuvaat so novi, posovremeni funkcii na menaxerite. So

13 Abraham H. Maslow:<Motivation and Personality<,New York,Harper Row,1974, p. 85

14

sigurnost mo`e da se ka`e deka nitu edna od menaxment funkciite

ne mo`e da se izdvoi kako pova`na od drugite, no vo odredenite

periodi i za odredeni nivoa na menaxment nekoi funkcii dobivaat

prioritet.

Kako osnovni menaxerski funkcii se spomenuvaat slednite14:

planirawe, organizirawe, koordinirawe, kontrolirawe и motivirawe.

Istite se prosledeni so funkcijata na odlu~uvawe i komunicirawe.

Vo zavisnost od pozicijata i nivoto na koe se nao|aat,

menaxerite vo pogolema ili pomala mera izvr{uvaat razli~ni

menaxerski aktivnosti. Pritoa, vo najgolem del od rabotnoto vreme

niskiot (operativen) menaxment e anga`iran vo obavuvawe na

kontakti so vrabotenite, koordinirawe na nivnata rabota, direktno

nadgleduvawe na istite, a najmalku e anga`iran vo donesuvawe na

pozna~ajni odluki i strate{ko planirawe na rabotata i pretstavuvawe

na pretprijatieto. So zgolemuvaweto na hierarhiskoto nivo na

menaxerite se zgolemuva nivnoto anga`irawe pri planirawe na

rabotata, donesuvawe na strate{ki odluki, vospostavuvawe na

nadvore{ni kontakti, dodeka komunikacijata so rabotnicite e

nezna~ajna.

1.5.1. Planirawe na rabotata

Planiraweto pretstavuva postavuvawe na celi i zada~i koi

treba da se izvr{at vo odreden period. Procesot na planirawe

vklu~uva definirawe na celi i opredeluvawe na niven prioritet,

predviduvawe na idni nastani koi bi mo`ele da imaat vlijanie vrz

ostvaruvaweto na planiranite celi, izrabotka na planovi i formulirawe

na strategija za izvr{uvawe na celite. Planiraweto e po~etna

14 Бобек Шуклев: <Менаџмeнт< op.cit. стр. 127-323

15

funkcija vo menaxmentot, koja pretstavuva pojdovna osnova za

ostanatite menaxment funkcii.

Preku planiraweto menaxerite postavuvaat celi, koi rabotnicite

preku koristewe na svoeto znaewe i iskustvo treba da gi realiziraat.

Kako rezultat na procesot na planirawe se javuvaat planovite

(planirani celi i zada~i) i strategiite (na~inite za ostvaruvawe na

planiranite celi).

Bihejvioristi~kiot aspekt gi prou~uva implikaciite na

odnesuvaweto na poedincite vo procesot na planirawe,

donesuvawe na odluki i kontrola.

Sovremenite menaxeri aktivno gi vklu~uvaat rabotnicite vo

postavuvaweto na planski celi i zada~i. Na toj na~in se ovozmo`uva

sekoj poedinec da gi prifati op{tite celi na nivo na pretprijatie kako

svoi, bidej}i istiot u~estvuva i vo nivnoto postavuvawe, so {to

nivoto na inspiracija i motivacija kaj sekoj rabotnik se zgolemuva.

Imeno, pri postavuvaweto na planskite celi mnogu bitno e

istite da bidat prifateni od strana na menaxmentot, a potoa i od site

rabotnici. Samo vo takvi uslovi motivacijata i naporot }e bidat na

najvisoko nivo. Vo vakov slu~aj, rabotnicite }e pristapuvaat mo{ne

odgovorno i poefikasno gi izvr{uvaat rabotnite zada~i, a voedno

doverbata, kooperativnosta me|u vrabotenite i nivnata

ispolnitelnost na rabotnoto mesto }e bide na zavidno nivo.

Od aspekt na vrabotenite, uspe{no izvr{uvawe na

rabotnite zada~i }e ima vo onie slu~ai koga istite }e u~estvuvaat

odnosno participiraat vo postavuvaweto na planskite zada~i.

Od aspekt na menaxmentot, uspe{no izvr{uvawe na

rabotnite zada~i ima vo uslovi koga menaxerite }e gi prifatat

planskite zada~i kako svoi, a potoa }e im gi prenesat i na

ostanatite rabotnici.

Pri vospostavuvaweto na planskite celi i zada~i mora da se

vodi gri`a istite da se postavat na nivo, na koe rabotnicite }e bidat

16

maksimalno motivirani za da gi vlo`uvaat svoeto znaewe, iskustvo i

sposobnosti, kako bi ostvarile podobri rezultati.

Previsoko postavenite celi se nedosti`ni za rabotnicite duri i vo

uslovi na maksimalno anga`irawe {to negativno se odrazuva kaj

rabotnicite bidej}i znaat deka kolku i naporno da rabotat nema da

go postignat planiranoto. Prenisko postavenite planski celi se lesno

dostiglivi za rabotnicite i istite se postignuvaat so malo anga`irawe.

Vo takov slu~aj, rabotnicite ne se anga`iraat pove}e od potrebnoto,

zaradi {to rezultatot e pomal od onoj {to realno mo`e da se

postigne. Zaradi prethodnoto, potrebno e postavuvaweto na

planskite zada~i da bide na optimalno nivo koe }e bide dostiglivo so

optimalno anga`irawe na rabotnicite.

Po postavuvaweto na planskite zada~i i izvr{uvaweto na istite

sleduva procesot na kontrola, preku koja mo`e da se sogleda dali se

potrebni odredeni izmeni i korekcii na planskite zada~i.

1.5.2. Organizirawe na rabotite

Organiziraweto pretstavuva kombinirawe na site resursi vo

kompanijata so cel ostvaruvawe na planiranite zada~i. So

organiziraweto se utvrduva i se grupira rabotata, se vr{i definirawe i

delegirawe na odgovornostite i avtoritetot i sozdavawe na odnosi

me|u menaxerite i rabotnicite, vo ramki na utvrdena organizaciona

struktura.

Organizacijata na rabota vklu~uva:

- razvivawe na organizaciski plan

- razvivawe na opis na rabota

- razvivawe na sistem na nadomestoci i sistem na

pottiknuvawe

- organizacija na rabotata na ostanatite

- delegirawe na odgovornost i avtoritet

17

Organizirawe na rabotata, kako menaxment funkcija }e bide

elaborirana vo ponatamo{noto izlagawe.

1.5.3. Koordinirawe

Koordiniraweto e sinhronizirano povrzuvawe na rabotite koi se

izvr{uvaat od pove}e lu|e vo razli~ni organizacioni edinici zaradi

zaedni~ko ostvaruvawe na celite vo kompanijata. Koordiniraweto se

spomnuva kako edna od funkciite na menaxmentot bidej}i

neophodna e ulogata na menaxerite vo davaweto na pomo{ na

rabotnicite vo procesot na izvr{uvawe na rabotnite zada~i, kako i

koordinirawe i usoglasuvawe na nivnite aktivnosti. Vo ramki na ovaa

funkcija spa|a i kreiraweto na rabotna sredina vo koja rabotnicite

sorabotuvaat me|u sebe, si pomagaat, se po~ituvaat i timski

rabotat.

1.5.4. Kontrolirawe

Kontroliraweto e merewe na ostvarenite rezultati, sporedba na

istite so planiranite, otkrivawe na pri~inite za eventualnite

otstapuvawa, kako i prezemawe na korektivna akcija.

Procesot na kontrola e zna~aen bidej}i bez istiot nema da

mo`e da se oceni stepenot na izvr{uvawe na rabotnite zada~i.

Kontrolata e poslednata alka vo procesot na izvr{uvawe i istata

pretstavuva startna osnova za planirawe na idnite celi.

Imaj}i gi vo predvid osnovnite funkcii koi gi izvr{uvaat,

menaxerite mo`e da se definiraat kako li~nosti koi so planski priod

gi naso~uvaat idnite aktivnosti na kompaniite, razvivaat soodvetna

organizacija koja }e obezbedi efikasno izvr{uvawe na akciite, gi

sinhroniziraat aktivnostite na kompaniite i go kontroliraat

izvr{uvaweto, pritoa motiviraj}i gi ~ove~kite resursi za efikasno i

produktivno rabotewe.

18

Kontrolata kako menaxment funkcija razli~no e zastapena kaj

menaxerite zavisno od nivoto na koe se nao|aat. Istata e

pozastapena kaj niskite i srednite menaxeri, zaedno so

organizacijata i koordinacijata, za razlika od visokiot i top

menaxmentot koi pomalo vreme posvetuvaat na kontrolata, a

pove}e se anga`iraat okolu planirawe na rabotata, upravuvawe i

odlu~uvawe.

1.5.5. Motivirawe

Motiviraweto se pove}e se vbrojuva vo grupata na osnovni

menaxerski funkcii od pri~ini {to so prifa}awe na bihejvioristi~kite

aspekti vo rabotata se nametnuva potrebata od soodvetno

motivirawe na rabotnicite so cel postignuvawe na optimalni

rezultati. Motivacijata e proces na pottiknuvawe, aktivirawe i

kanalizirawe na odnesuvaweto so cel ostvaruvawe na celite na

kompanijata.

Motiviraweto e najzna~ajna menaxerska funkcija od aspekt na

odnosot na menaxerite so rabotnicite, bidej}i preku istata

menaxerite direktno go pottiknuvaat kvalitetnoto izvr{uvawe na

rabotnite zada~i. Poradi toa, motivacijata }e bide po{iroko

prika`ana vo ovoj trud.

Generalno motivacijata se definira kako proces na

pottiknuvawe zaradi ostvaruvawe na posakuvanite rezultati. Motivot

e vnatre{nata sostojba koja dava energija, aktivira i pridvi`uva, so

{to se naso~uva odnesuvaweto kon ostvaruvawe na celite. Preku

motivot rabotnicite se pottiknuvaat kon akcija. Motivite sodr`at

faktori koi iniciraat, intenziviraat, odr`uvaat i go namaluvaat

odnesuvaweto. Motivacijata e po{irok poim od motivot, bidej}i

motivot go pretstavuva samo pottiknuvaweto, a motivacijata go

pretstavuva celokupniot proces na pottiknuvawe i na dejstvuvawe.

19

Bez motivacija i najkvalifikuvanite rabotnici nema da mo`at

da gi poka`at svoite sposobnosti i ve{tini i nema uspe{no da gi

izvr{at o~ekuvanite rezultati.

Vo tesna vrska so motivacijata se: ~uvstvata koi ja sledat

(radost, zadovolstvo, sram, ~uvstuvawe na vina i drugo),

percepcijata na rabotite koi pretstavuvaat motivi, kognitivni procesi

(intelektualni procesi) i

li~nost (razbirawe na odnesuvaweto na drugite).

Menaxerite za da uspeat da gi motiviraat rabotnicite tie mora

da gi poznavaat motivite koi gi pottiknuvaat rabotnicite kon akcija.

Postojat pove}e podelbi na motivite koi se razvieni i poddr`ani

od razni avtori. No, pove}eto od niv se soglasuvaat deka osnovna e

podelbata na primarni (psiholo{ki) i sekundarni motivi.

Primarni ili psiholo{ki se onie motivi koi se baziraat na

objektivni psiholo{ki potrebi, kako {to se: glad, `ed, izbegnuvawe na

bolka odnosno toa se motivi proizlezeni od potrebata za

zadovoluvawe na osnovnite fiziolo{ki potrebi na rabotnicite. So

primarnite potrebi se ovozmo`uva opstanok i istite se osnova za

zadovoluvawe na ostanatite potrebi. Kako dopolnuvawe na ovie

potrebi se i biolo{kite potrebi koi ne se zna~ajni za opstanokot na

lu|eto, no nivnoto zadovoluvawe e osnova za podobar i pokvaliteten

`ivot. Vo grupata na biolo{ki potrebi se vklu~uvaat `elbata za seks i

drugi.

Sekundarni motivi se motivi so koi se nastojuva da se stekne

mo}, status, uspeh, avtoritet i sli~no. Ovie motivi generiraat

pomo}ni emocii i niv gi ~uvstvuvaat poedinci koi se poambiciozni i

koi sakaat da se doka`at vo sredinata vo koja `iveat i rabotat.

Pokraj osnovnata podelba na motivite, postoi i podelba spored

koja se smeta deka slednite motivi imaat golemo zna~ewe vrz

kanalizirawe i naso~uvawe na odnesuvaweto15:

15 Бобек Шуклев: <Менаџмeнт< op.cit. стр. 239-241

20

Sigurnost- `elba za za~uvuvawe na steknatoto. Sigurnosta na

rabota pretstavuva eden preduslov koj treba da se zadovoli za

rabotnicite da mo`at da funkcioniraat i rabotat vo normalna

atmosfera. Nesigurnosta na rabota pottiknuva ~uvstvo na strav,

so ~ie postoewe rabotnicite ne mo`at da go dadat svojot

maksimum.

Status- poseduvawe na visoka pozicija vo op{testvoto i

kompanijata. Statusot se ogleda i vo `elbata za skapa obleka,

kola i drugi materijalni i op{tetstveni vrednosti. Se smeta deka

izvori na statusot se: rabotnoto mesto, karakteristikite i potekloto

na rabotnicite, materijalnoto bogatstvo, stepenot na obrazovanie

i drugi.

Mo}- poseduvawe na sposobnost za vlijaewe vrz odnesuvaweto

na drugite. Avtoritetot pretstavuva edna forma na mo} odnosno

istiot e legalno dobiena mo}. Mo}ta e mnogu zna~aen faktor koj

vlijae vrz rabotnicite da gi izvr{uvaat posakuvanite rezultati. So

ogled na toa deka menaxerite poseduvaat legalno dobiena mo}

istite imaat pravo da gi <prinuduvaat< rabotnicite kon

realizacija.

Sposobnost- kapacitet na rabotnicite da gi izvr{uvaat rabotnite

zada~i. Sposobnosta na rabotnicite e najzna~aen faktor koj

vlijae vrz uspe{nosta na rabota. Nesposobnite rabotnici ne mo`at

kvaliteno da ja izvr{at rabota duri ni pod pritisok od odreden

avtoritet koj poseduva mo}.

Uspeh- postignuvawe na rezulati vo rabotata. Uspehot se javuva

kako posledica od odnesuvaweto i dejstvuvaweto na poedincite.

Kvalitetno izvr{enata rabota na poedincite nosi uspeh. Zaradi toa

se smeta deka `elbata za uspeh mo`e da bide mnogu biten

motivira~ki faktor.

Spored Maslow16 potrebite koi se faktor na motivacija spored

svoeto zna~ewe se podredeni vo edna piramida.

16 Abraham Maslow: <Motivation and Personality<, New York, Harper Row, 1974, p. 41

21

Tabela br. 2: <Maslova piramida na potrebite<

sebe-realizacija

I- potrebi

socijalni potrebi

psiholo{ki potrebi

biolo{ki potrebi

Izvor: Abraham Maslow: <Motivation and Personality<, New York, Harper

Row, 1974, p. 41

Konceptot na Maslow se bazira na dve osnovni idei. Prvata se

odnesuva na osnovnite ~ove~ki potrebi. Ova se biolo{kite potrebi

koi se tipi~ni za site lu|e. Ovie potrebi vlijaat na odnesuvaweto- lu|

eto ne se ~esto svesni za pri~inite za nivnoto odnesuvawe. Vtoro,

potrebite se nao|aat vo hierarhiska struktura. Potrebite na slednoto

nivo vo hierarhijata }e stanat relevantni koga potrebite od

prethodnoto nivo }e se zadovolat.

Najprvo od s#, treba da gi pogledneme osnovnite barawa.

Maslow pravi razlika pome|u deficitarnite i raste~kite potrebi.

Deficitarnite potrebi se karakteriziraat so faktot deka tie

predizvikuvaat bolest dokolku ne se zadovolat i spre~uvaat bolest

dokolku se zadovolat.

Maslow gi deli deficitarnite potrebi vo pet kategorii17:

17 ibid., p. 41

22

Biolo{ki potrebi- Ovie potrebi gi vklu~uvaat

fundamentalnite telesni potrebi, kako {to se: glad, potreba za

spiewe, `ed, vozduh i sli~no.

Psiholo{ki potrebi- Ovie potrebi se povrzuvaat so

za{titata od opasnost i nastojuvaweto za bezbednost, prevencija i

osloboduvawe od strav. Tie se odnesuvaat na za{tita od zakani,

kako {to se divi `ivotni, bolest i sli~no, kako faktori koi imaat

indirektno vlijanie.

Socijalni potrebi- Ovie potrebi vklu~uvaat reciprocitet

pri davaweto i zemaweto vo ~ove~kite odnosi, `elba za

kontaktirawe, qubov, ~uvstvo za pripa|awe i sli~no.

I-potrebi- I-potrebite se so~ineti od dve komponenti.

Prvata komponenta, so koja se te`nee kon samodoverba, vnatre{na

sila, sloboda, nezavisnost i sli~no. Vtorata komponenta se fokusira

pove}e na nadvore{ni izvori, kako {to se priznavawe, status,

presti`, respekt i sli~no. Maslow istaknuva deka se pristapuva kon

zadovoluvawe na najvisokite potrebi, dokolku potrebite od poniskite

nivoa prethodno bile zadovoleni. Zadovoluvaweto na socijalnite

potrebi i I- potrebite ne se faktor na motivacija, dokolku prethodno

ne se zadovoleni biolo{kite i psiholo{kite potrebi.

Sebe- realizacija- Po zadovoluvawe na site prethodni

potrebi, po dobivawe na priznanija i respekt od ostanatite, kaj

rabotnicite se javuva potreba od zadovoluvawe od sopstvenite

o~ekuvawa odnosno sebe-realizacija, ~uvstvo koe ima najvisoka

vrednost za poedincite.

Logikata na modelot na hierarhiskite potrebi e deka lu|eto se

motivirani najprvo da gi zadovolat nivnite nerealizirani potrebi koi

im se od najgolemo zna~ewe. Primer za hierarhiski potrebi e

modelot predlo`en od Abraham Maslow (1974), koj be{e prethodno

prika`an.

Spored Murray (1971) potrebite na rabotnicite mo`at da bidat

kategorizirani spored intenzitetot na ja~ina na nivnite potrebi.

23

Sprotivno na hierarhiskiot model, vo koj potrebite se kategorizirani

spored nivnata inherentna ja~ina (gladot e posilna potreba otkolku

sebe-realizacijata), Murray istaknuva deka lu|eto imaat divergentni i

~esto konfuzni potrebi. Toj smeta deka tri vida na potrebi se

zna~ajni kaj rabotnicite od aspekt na rabotnata sredina: potreba za

dostignuvawe, potreba za priznavawe i potreba za mo}. Istiot smeta

deka ovie potrebi ne se vrodeni, tuku se steknati i istite se javeni

kako rezultat na vlijanie na okolinata.

Potrebata za dostignuvawe, Murray ja definira kako

potreba za visoko ostvaruvawe i pozitivno odnesuvawe. Toj smeta

deka individualcite so visoka potreba za dostignuvawe se

okarakterizirani so slednite osobini: tendencija za postignuvawe na

pove}e razli~ni celi, izrazena `elba za prifa}awe na sopstvenite

odgovornosti koi proizleguvaat od nivnata rabota, fokusiranost kon

ispolnuvawe na celite, golema `elba za dobivawe na povratna vrska

za sopstvenoto izvr{uvawe. Vo zavisnost od visinata na potrebata

za dostignuvawe koja sekoj poedinec vo pogolema ili pomala mera

ja poseduva (od visoko do nisko) vo odredeni granici mo`e da se

predvidi i izvr{uvaweto od istiot. Poedincite koi ja poseduvaat ovaa

potreba preferiraat rabota so golema odgovornost i samostojnost,

zaradi {to se ceneti od menaxerite.

Potrebata za priznavawe go vklu~uva misleweto i

stavot na ostanatite za rabotata na poedinecot. Lu|eto koi ja

poseduvaat ovaa potreba se karakteriziraat so iskren interes za

~uvstvata na drugite, tendencija za potvrduvawe na o~ekuvawata

na drugite, izrazena `elba za potvrda i dozvola od drugite. Istite vo

tekot na rabotata vospostavuvaat golem broj na interpersonalni

odnosi. Potrebata za priznavawe, sprotivno od potrebata za

dostignuvawe, ne e vo korelacija so izvr{uvaweto. Vo praksa ~esto

se slu~uva i nadopolnuvawe na ovie dve potrebi. Imeno, poedincite

koi poseduvaat potreba od dostignuvawe na odredeni celi imaat i

potreba da dobivaat priznanija i pofalbi za izvr{uvaweto od

menaxerite i ostanatite rabotnici. No, istoto ne sekoga{ e slu~aj.

24

Potrebata za mo} ja pretstavuva `elbata za vlijanie

vrz drugite i ostvaruvawe na kontrola vo rabotnata sredina.

Individualcite so izrazena potreba za mo} te`neat kon menaxerski

pozicii i nastojuvaat da ostvarat direktno i otvoreno vlijanie vrz

drugite. Spored Murray postojat dve manifestacii na potrebata za

mo}: individualcite te`neat kon barawe na mo} i vlijanie za nivna

sopstvena korist. Za niv kontrolata i dominacijata se zna~ajni

indikatori za personalna efikasnost. Za razlika od niv, postojat i

poedinci koi zaradi sopstvenata potreba za mo} go koristat nivnoto

vlijanie za ostvaruvawe na celite na kompanijata. Istite se

okarakterizirani kako: organizaciski lideri koi ~uvstvuvaat

personalna odgovornost za unapreduvawe na celite i raboteweto na

kompanijata, tie u`ivaat vo rabotata i vo ispolnuvaweto na celite,

podgotveni se da go `rtvuvaat sopstveniot interes za dobroto na

kompanijata, imaat silno ~uvstvo na ednakvost i pravednost, baraat

ekspertski sovet i otvoreni se za sekakva kritika. Nivnata potreba za

mo} e konstruktivna i pottiknuva produktivno rabotewe, za razlika

od poedincite koi ja poseduvaat ovaa potreba so cel da bidat

po~ituvani od okolinata.

Se smeta deka kolku pove}e poedincite se nao|aat na

povisoko nivo vo hierarhiskata piramida, zna~eweto na finansiskiot

faktor se namaluva kako faktor na motivacija. Kaj niv pozna~ajno e

vlijanieto na potrebata za mo}, status, priznavawe, samo-realizacija

i sli~no. Zna~eweto na materijalnite sredstva e osnoven faktor na

motivacija kaj operativnite izvr{iteli.

Frederick H. Herzberg ja ima razvieno Teorijata na faktori na

nezadovolstvo koja e bazirana na empiriski studii i e teorija za

zadovolstvoto od rabota, kako pristap kon motivacijata za rabota18.

Studijata na Pitsburg (1959) ja obezbedi startnata osnova za razvoj

na ovaa teorija. Herzberg tvrdi deka zadovolstvoto od rabota i

nezadovolstvoto ne pretstavuvaat ekstremni polovi na dimenzijata

na zadovolstvo, tuku istite se razli~na forma na iskustvo koi

18 Бобек Шуклев: <Менаџмeнт< op.cit. стр. 274-277

25

proizleguvaat od razli~ni faktori. Toj veruva deka motivatorite na

potekloto na zadovolstvo od rabotata i faktorite na nezadovolstvo se

odgovorni za nezadovolstvo od rabota.

Tabela br. 3: <Motivatori i faktori na nezadovolstvo<

Motivatori Faktori na nezadovolstvo

- uspeh

- priznavawe

- rabota na sebe

- odgovornost

- promocija

- mo`nosti za razvoj

- nagraduvawe (plata, nadomestoci)

- socijalni odnosi so kolegite,

nadredenite i vrabotenite

- status vo kompanijata

- tehni~ki aspekti na liderstvoto

- politikata i menaxmentot na

kompanijata (psiholo{kite rabotni

uslovi, sigurnosta na rabota i

personalni raboti)

Izvor: Spored Frederick H. Herzberg:< Work and the nature od man<,

New York, World Publishing Com., 1966, p. 211

Faktorite koi najmnogu vlijaat na zadovolstvo od rabota se

rabotata na sebe, zadovoluvaweto na pretpostavenite i

sebezadovoluvaweto preku rabota. Motivatorite se bitni sodr`inski

varijabli koi se direktno povrzani so rabotata. Tie doveduvaat do

zadovolstvo i pozitiven stav vo rabotata, bidej}i tie gi prilagoduvaat

individualnite potrebi so respekt i sebe-realizacija. Dokolku na

rabota postojat vakvi faktori, tie }e imaat aktivira~ki efekti, lu|

eto }e te`neat kon sebe-realizacija pri rabotata. Otsutstvoto na

motivatorite go zgolemuva nezadovolstvoto od rabota.

Gledano od druga strana, faktorite koi malku pridonesuvaat za

rabotata ~esto se povrzuvaat so nezadovoluva~ki situacii. Ovie

varijabli koi se odnesuvaat na faktorite na nezadovolstvo se poznati

kako dopolnitelni situacii. Iako nivnoto opstojuvawe spre~uva

26

nezadovolstvo, tie ne mo`at da kreiraat zadovolstvo i pozitiven stav

vo rabotata. Teorijata na Hezberg pomaga za menuvawe na rabotata i

zgolemuvawe na vnimanieto na motivatorite.

Vo zavisnost od izvorot na motivacija, istata mo`e da bide:

extrinsic (nadvore{na) i intrinsic (vnatre{na). Vnatre{nite izvori

ponatamu mo`at da bidat kategorizirani na: telesno/fizi~ki,

mentalno/umstveni i me|u~ove~ki.

Tabela br.5: <Vidovi na motivacija<

Izvor: http://www.chiron.valdosta.edu/whuitt/col/motivation/motivate.html

Nadvore{nata motivacija e predizvikana od nadvore{ni faktori

i istata e nezavisna od rabotnicite. Nositel na ovaa motivacija se

menaxerite. Kako nadvore{ni motivatori se spomnuvaat:

nagraduvaweto, unapreduvaweto, pofaluvaweto, promocijata,

ovozmo`uvaweto na stru~no dousovr{uvawe i drugo.

Za razlika od nadvore{nata, vnatre{nata motivacija direktno

zavisi od poedincite i vo grupata na vnatre{ni motivatori spa|aat:

potreba za ispolnuvawe, sebe-po~ituvawe, razvoj na novi

27

MOTIVACIJA

INTRINSIC (vnatre{na)EXTRINSIC (Nadvore{na)

Razbirawe ^uvstvuvawe

Nastojuvawe

Operativniuslovi

Socijalno razbirawe

Biologija Duhovno

sposobnosti, samo-doka`uvawe, `elba za steknuvawe na status i

presti` i sli~no.

Motivacijata mo`e da bide direktna i indirektna. Kaj direktnata

motivacija so aktivnostite koi se prezemaat se nastojuva direktno i

neposredno da se zadovolat potrebite, a kaj indirektnata motivacija

so prezemenite dejstva se zadovoluvaat intermedijarni celi, koi

posredno vodat kon zadovoluvawe na potrebite. Tipi~en primer za

mo}ni indirektni motivatori se parite, so koi na posreden na~in se

zadovoluvaat mnogubrojni potrebi. Vo odredeni slu~ai indirektnite

motivatori mo`at da bidat pozna~ajni i od direktnite.

So ogled na toa deka menaxerite vlijaat na motivacijata na

rabotnicite, istite treba da nastojuvaat za sekoj rabotnik da odberat

soodveten motivator koj }e se razlikuva za sekoj rabotnik

poedine~no. Motivacijata treba da ja baziraat na sopstvena

procenka. Pri procenkata menaxerite moraat da konstatiraat dali

eventualnoto slabo izvr{uvawe na rabotite od strana na rabotnicite

e zaradi malite sposobnosti koi gi poseduvaat ili istoto e rezultat na

slaba motivacija. Dokolku kako pri~ina se javuvaat nedovolnite

sposobnosti na rabotnicite menaxerite treba istite da gi upatat na

soodvetni obuki i treninzi. No, dokolku motivacijata se javi kako

pri~ina za nedovolnoto anga`irawe na rabotnicite, menaxerite treba

detalno da go preispitaat svoeto menaxerawe i na~inot na

motivirawe na rabotnicite.

Menaxerite za da gi pottiknat rabotnicite kon podobro

izvr{uvawe istite treba da im sozdadat preduslovi za soodvetno

odnesuvawe. Istoto mo`e da go napravat vo devet ~ekori, koi se

grupirani vo tri ~ekori: prekoruvawe, prenaso~uvawe i

zajaknuvawe.

So prekoruvaweto se nastojuva da se identifikuva neprifatlivo

odnesuvawe, so prenaso~uvaweto istoto treba da se zameni so

28

prifatlivo odnesuvawe, a so zajaknuvaweto, prifatlivoto odnesuvawe

da se zajakne i potvrdi i da prerasne vo o~ekuvano odnesuvawe.

1. Prekoruvaweto (reprimand) treba da bide naso~eno

isklu~ivo kon eliminirawe na konstatiranite problemi, a ne kon

naveduvawe na podredenite da se ~uvstvuvaat lo{o i odgovorno.

Se smeta deka preku prekoruvaweto podredenite }e ja

prifatat svojata odgovornost i }e nastojuvaat da go promenat i

naso~at svoeto odnesuvawe kon prifatlivoto, a potoa i kon

o~ekuvano odnesuvawe.

Prekoruvawe se vr{i preku slednite aktivnosti:

Identifikuvawe na nesoodvetnoto odnesuvawe. Davawe

primeri. Uka`uvawe deka odnesuvaweto mora da se koregira

Istaknuvawe deka problemot vlijae na izvr{uvaweto na

drugite, na zaedni~kata misija i sli~no

Postavuvawe na pra{awa za pri~inite za nastanuvawe na

nesoodvetnoto odnesuvawe, istra`uvawe na istite i davawe na

predlozi za nivno koregirawe

2. So prenaso~uvaweto (redirect) se transformira

nesoodvetnoto vo soodvetno odnesuvawe. Rabotnicite koi bile

prekoreni gi razbrale prekorite i opomenite od pretpostavenite i gi

prifatile zaradi {to vo idnina }e nastojuvaat da go promenat svoeto

odnesuvawe. So procesot na prenaso~uvawe se namaluva

razo~aruvaweto kaj rabotnicite predizvikano od misleweto deka

istite }e bidat kazneti bez ogled na toa {to napravile. Dokolku

prifatlivoto odnesuvawe ne e jasno precizirano, a rabotnicite znaat

deka nivnoto odnesuvawe e neprifatlivo i nesoodvetno, mo`e da se

slu~i istite da go odbegnuvaat negativnoto odnesuvawe, no da ne

znaat koe odnesuvawe e prifatlivo i koe e o~ekuvano od niv. Vo

takov slu~aj tie ne znaat kakvi korektivni aktivnosti da prezemat i

se dezorientirani, razo~arani i o~ajni. Treba da se ima vo predvid

29

deka krajnata cel na bilo koe nesoodvetno odnesuvawe treba da

bide negova transformacija vo soodvetno odnesuvawe, a so cel da

se izbegne kaznuvaweto na rabotnicite zaradi predizvikuvawe na

problemi vo rabotata i izvr{uvaweto. Za da go pottiknat pozitivnoto

odnesuvawe kaj rabotnicite, menaxerite treba da gi motiviraat, a

prvenstveno da gi nagraduvaat rabotnicite. So toa rabotnicite }e

znaat deka dokolku rabotat ispravno }e bidat soodvetno nagradeni.

Prenaso~uvaweto se vr{i preku:

Opi{uvawe na odnesuvawe ili standardi koi se o~ekuvaat

od podredenite, kako i obezbeduvawe na sigurnost deka

podredenite gi razbiraat istite i se soglasuvaat deka se

razbirlivi i jasni.

Barawe od podredenite da se proiznesat za toa dali imaat

pra{awa i komentari vo vrska so odnesuvaweto koe se o~ekuva od

niv.

Poddr`uvawe na podredenite. Primer, pofaluvawe na

drugite aspekti na rabotata na rabotnicite, davawe na soglasnost za

identifikuvawe na personalna i grupna korist, osiguruvawe deka ne

postojat objektivni pre~ki koi gi onevozmo`uvaat rabotnicite da gi

dadat o~ekuvanite rezultati.

3. Preku zajaknuvaweto (reinforce) se nastojuva da se izvr{i

transformirawe na prifatlivoto vo o~ekuvano odnesuvawe, koe e

isto taka te{ka rabota. Mnogu ~esto rabotnicite, a posebno onie

pomladite ne mo`at da napravat razlika me|u prifatlivoto i

o~ekuvanoto odnesuvawe, no zatoa kako i vo prethodnite fazi

menaxerite treba da bidat predvodnici na transformacijata. So cel

da se postigne o~ekuvano odnesuvawe kaj rabotnicite, menaxerite

treba da bidat iskusni mentori koi treba da go imaat precizirano i

30

definirano odnesuvaweto i rezultatite koi gi o~ekuvaat od

rabotnicite, kako i da im pomognat vo ostvaruvawe na istite.

Zajaknuvaweto se vr{i preku:

Identifikuvawe na zna~ajni nagradi za rabotnicite,

Nagraduvawe na dobroto izvr{uvawe (vklu~uvaj}i i pofalbi)

na soodveten na~in,

Povrzuvawe na postignatite rezultati so kontinuirano

podobruvawe.

Menaxerite moraat da bidat vnimatelni i kontinuirano da go

sledat nivoto i kvalitetot na sposobnostite na sekoj rabotnik

poedine~no.

Celokupniot proces na motivacija se odviva vo nekolku fazi19:

- otkrivawe i determinirawe na individualnite potrebi na

rabotnicite

- razvivawe i sozdavawe na pottiknuva~i

- vospostavuvawe na kontakt na menaxerot so rabotnicite vo

koj istiot }e gi informira za na~inite na zadovoluvawe na

nivnite potrebi preku ostvaruvawe na odredeni zada~i

Rabotnicite za da bidat motivirani, istite treba da imaat

odredeni potrebi koi ne im se zadovoleni. Vo osnova, ne postoi

~ovek na koj site potrebi mu se zadovoleni i koj ne posakuva ne{to

{to go nema. Zaradi toa, menaxerite treba sekoga{ da gi

identifikuvaat nezadovolenite potrebi na rabotnicite, za potoa da

mo`at da go <uslovat< nivnoto zadovoluvawe preku izvr{uvawe na

odredeno zadol`enie.

Imaj}i vo predvid deka nagraduvaweto na rabotnicite po

uspe{no izvr{ena rabota e zna~aen motivacionen faktor koj

stimulira ponatamo{no uspe{no i produktivno rabotewe, mnogu

zna~ajna e i upotrebata na ednakov pristap pri nagraduvawe na

19 Prof. D-r Bobek [uklev: <Osnovi na menaxment<op.cit., стр. 240

31

rabotnicite. Imeno, ednakviot pristap kako faktor na motivacija ja

poka`uva potrebata rabotnicite da po~uvstvuvaat deka menaxerite

imaat ednakov tretman kon site. Ednakviot tretman treba da se

primenuva pri nagraduvaweto, motiviraweto, dodeluvaweto na

zadol`enija i drugo. Sekoj menaxer treba da razmisluva kako

nagradite pravedno da gi distribuira na rabotnicite. Kaj sekoj

rabotnik }e se javi nezadovolstvo dokolku istiot dobie neednakva

nagrada vo odnos na ostanatite rabotnici. Zaradi toa, menaxerite

pokraj toa {to mora da vodat politika na proporcionalno

nagraduvawe, istite mora da dobivaat povratni informacii za toa dali

rabotnicite smetaat deka e toa taka ili istite ~uvstvuvaat deka ne se

ednakvo tretirani od ostanatite. Principot na ednakvost mora da

bide sfaten i od aspekt na percepcija na poedincite, a ne samo od

aspekt na menaxerite. Evaluacijata na ednakvosta pretstavuva

proces na socijalna sporedba na ona {to sekoj poedinec go dobiva

vo odnos na ona {to go vlo`il pri izvr{uvaweto na rabotnite zada~i,

no i odnosot na istoto kaj ostanatite rabotnici. Za izvr{enata rabota,

poedincite kako autput dobivaat plata, dopolnitelni beneficii,

zgolemena odgovornost i presti`, za vozvrat na vlo`enite imputi koi

vklu~uvaat rabotni ~asovi, vlo`en napor i znaewa, obrazovanie i

iskustvo. Odnosot me|u autputot i inputot se sporeduva so istiot

odnos ostvaren od drugi poedinci, koi rabotat na ista ili sli~na

problematika. Dobienite rezultati od sporedbata }e slu`at za

opredeluvawe na nagradite za sekoj rabotnik poedine~no, imaj}i go

vo predvid principot na ednakvost.

Dokolku rabotnicite po~uvstvuvaat deka se tretirani

neednakvo, istite }e go namalat svoeto izvr{uvawe, znaej}i deka i

so pomalo anga`irawe }e dobijat ista nagrada. Ova }e vodi kon

namaluvawe na motiviranosta, {to }e pridonese za namalena

produktivnost i efikasnost vo raboteweto i namalena kreativnost i

inovativnost. Dokolku rabotnicite smetaat deka se pomalku plateni

od ostanatite imaat na raspolagawe nekolku opcii: }e vlo`uvaat

32

pomalku napor za da ja izvr{uvaat svojata rabota so {to }e go

namalat svojot input, postojano }e baraat poka~uvawe na

platata, }e otpo~nuvaat so rabota pokasno, nema da posetuvaat

treninzi i obuki, }e iznao|aat opravduvawa za neprifa}awe na novi i

dopolnitelni odgovornosti i drugo.

Ovoj aspekt na motivacijata ja istaknuva potrebata za

menaxerite da gi sledat percepciite na rabotnicite vo pogled na

koristeweto na principot na ednakvost pri nagraduvaweto od nivna

strana.

Pokraj koristeweto na ednakov tretman pri nagraduvaweto na

rabotnicite mnogu zna~ajna e i dol`inata na vremeto pome|u

izvr{uvaweto i dobivaweto na nagrada i specifi~nost na

objasnuvaweto za nagradite. Kaj rabotnicite procesot na dobivawe

na nagradi igra motivaciska uloga, dokolku istoto e izvr{eno vo

ramki na odreden period. So izminuvaweto na podolgo vreme od

izvr{uvaweto na nekoja rabota, pa s# do dobivaweto na odredena

nagrada se namaluva motivaciskoto dejstvo. Vo krajni slu~ai,

zadocnuvaweto so nagraduvawe mo`e da predizvika i

destimulativno dejstvo- namaluvawe na izvr{uvaweto i autputot,

kako i nesoodvetno odnesuvawe.

Spored na{e razmisluvawe vo praksa vo RM, mnogu ~est e

slu~ajot e koga nagradite ~esto zadocnuvaat vo odnos na

izvr{uvaweto duri i so meseci. Mnogu retki se onie menaxeri koi

sekojdnevno gi sledat rabotnicite vo izvr{uvaweto i navremeno gi

nagraduvaat.

Nedostigot na sposobnosti mo`e da se javi kako pri~ina za

neproduktivno izvr{uvawe na rabotite, duri i toga{ koga se

prezemeni site motivaciski aktivnosti od strana na menaxerite.

Nedostigot na sposobnosti mo`e da bide predizvikano od slednite

pri~ini: promena na tehnikata i barawe za povisoki sposobnosti

koi }e ja sledat promenenata tehnika i tehnologija na raboti,

nesoodvetna procenka na sposobnostite vo tekot na intervjuiraweto

33

pred vrabotuvaweto, nesposobnost na rabotnicite da se spravat so

baraweto za poseduvawe na pogolemi sposobnosti koi se potrebni

na povisokite rabotni mesta i sli~no.

Postojat pet na~ini koi mo`at da vlijaat na podobruvawe na

sposobnostite na rabotnicite: dopolnitelno snabduvawe so resursi,

prekvalifikacija, obnovuvawe na sposobnosti, povtorno dodeluvawe

na zadol`enija i osloboduvawe20. Pred da se odbere eden od

predlo`enite na~ini za podobruvawe na sposobnostite treba da se

istra`at pri~inite za slaboto izvr{uvawe.

Dopolnitelno snabduvawe so resursi - Se fokusira na

poddr{ka na potrebite za rabota. Dava odgovor na pra{aweto: Dali

rabotnicite gi imaat potrebnite resursi za da ja izvr{at rabotata na

potrebniot na~in? Prekvalifikacija- Preku prekvalifikacijata se

dopolnuvaat i modificiraat inicijalnite sposobnosti na rabotnicite i se

pro{iruvaat nivnite stru~ni poznavawa. Sekoja razviena kompanija

vo svojot buxet planira finansiski sredstva za finansirawe na

prekvalifikacija na rabotnicite, koi pretstavuvaat golema tro{o~na

stavka vo Bilansot na uspehot.

Obnovuvawe na sposobnosti- Vo mnogu slu~ai,

snabduvaweto so resursi i prekvalifikacijata se nedovolni vo slu~aj

na slabo izvr{uvawe. Koga istoto }e se slu~i, nareden ~ekor e

sogleduvawe na mo`nosta za obnovuvawe na sposobnostite, preku

upatuvawe na dokvalifikuvawe i dooformuvawe na stru~no

obrazovanie.

Povtorno dodeluvawe na zadol`enija- Dokolku preku

analizata na rabota se konstatira deka istata e neadekvatna se

pristapuva kon preispituvawe na zadol`enijata koi se osnova za

slaboto izvr{uvawe i nivniot soodnos so raspolo`ivite sposobnosti na

rabotnicite. Vo zavisnost od sposobnostite i afinitetite na rabotnicite

se vr{i povtorno dodeluvawe na zadol`enija.

20 Victor H. Vroom: <Work and Motivation<, op.cit.,p. 307-308

34

Osloboduvawe- Kako posleden ~ekor mo`e da se primenuva

osloboduvawe. Dokolku retreningot i kreativnoto redefinirawe na

celite ne profunkcionira, dokolku ne postojat mo`nosti za

redizajnirawe na rabotata, no i dokolku ne postoi mo`nost za

zgolemuvawe na sposobnostite na rabotnicite, menaxerot mo`e da

razmisluva za osloboduvawe na rabotnicite.

Vlo{uvaweto na sposobnostite mnogu ~esto se javuva i kaj

menaxerite. Vlo{uvaweto na sposobnostite kaj menaxerite ima

pove}e negativni reperkusii otkolku istoto da se slu~i kaj

izvr{itelite, bidej}i od sposobnostite na menaxerite zavisi

uspe{nosta na rabotata vo celata organizaciona edinica.

Naj~esto koristeni signali koi uka`uvaat na vlo{uvawe na

sposobnostite na menaxerite21 se: barawe na zasolni{te (izjavuvaat

deka nekoi raboti ne zavisat od niv i deka istite ne se vo nivna

nadle`nost), fokusirawe na minati uspesi i pregolemo naglasuvawe

na liderskata uloga.

Kako naj~esta pri~ina za vlo{uvawe na sposobnosta na

menaxerite i rabotnicite se promenetite uslovi za rabota i

unapreduvawe na raboteweto koi baraat istoto da bide kontinuirano

sledeno so postojana nadogradba na edna{ steknatite znaewa.

*

Pri izvr{uvawe na planiraweto, organiziraweto,

koordiniraweto, kontrolata i motiviraweto, menaxerite sekojdnevno

donesuvaat odluki i komuniciraat so svoite rabotnici, ostanatite

menaxeri i vospostavuvaat kontakti so nadvore{ni subjekti.

1.5.6. Odlu~uvawe22

21 ibid., p. 30622 Prof. D-r Bobek [uklev: <Osnovi na menaxment<op.cit., стр. 331-338

35

Vo tekot na izvr{uvaweto na koja bilo od navedenite

menaxerski funkcii menaxerite donesuvaat odluki. Odlu~uvaweto

pretstavuva izbor na edno od pove}e raspolo`ivite alternativni

re{enija. Vo zavisnost od nivoto na menaxment (nisko, sredno ili

visoko), zastapenosta na odlu~uvaweto i vidot na odluki varira.

Pritoa, top menaxmentot vo najgolem del od vremeto donesuva

odluki i toa strate{ki, za razlika od niskiot menaxment kade

procesot na odlu~uvawe (operativni odluki) anga`ira pomal del od

vremeto, za razlika od planiraweto i upravuvaweto.

Odlu~uvaweto e sostaven del na sekoja menaxerska funkcija.

Odlu~uvaweto kako funkcija se sproveduva od lica koi imaat

dodelen avtoritet (menaxeri) po {to vsu{nost se razlikuvaat od

ostanatite rabotnici. Se smeta deka istite raspolagaat so site

potrebni informacii i resursi za donesuvawe na najdobra odluka. So

ogled na toa deka menaxerite pri odlu~uvaweto postojano se

soo~uvaat so neizvesnost i rizik, tie treba da nastojuvaat da gi

svedat na najnisko nivo istite kako bi mo`ele odlukite da bidat

poizvesni i realni.

Na procesot na donesuvawe na odluki od strana na

menaxerite ~esto se stavaat zabele{ki od pri~ini {to istite vo

odredena mera sodr`at subjektivnost, bidej}i se donesuvaat od

strana na edno lice i izborot na edna od raspolo`ivite alternativi se

vr{i soglasno negovite znaewa, sposobnosti, raspolo`ivost so

informacii, li~ni stavovi i sli~no.

1.5.7. Komunikacija23

Komunikacijata e isto taka edna zna~ajna funkcija koja ja

vr{at site menaxeri. Preku komunikacijata se vospostavuvaat odnosi

me|u lu|eto, se iznesuvaat svoite li~ni stavovi i razmisluvawa, se

prenesuvaat i postavuvaat rabotni zada~i, se dobivaat rezultati za

izvr{enite raboti, se prenesuvaat i razre{uvaat odredeni problemi.

23 ibid.., стр. 91

36

Komunikacijata e na~in na povrzuvawe i razbirawe na lu|eto i me|

usebno prenesuvawe na informacii.

Komunikacijata e razmena na poraki od eden ili nekolku

ispra}a~i so eden ili nekolku prima~i.

Menaxerite golem del od rabotnoto vreme pominuvaat vo

vospostavuvawe na kontakti so pove}e vnatre{ni i nadvore{ni

subjekti. So zgolemuvawe na nivoto na menaxment, vnatre{nite

kontakti se namaluvaat i ograni~uvaat. Taka na primer, top

menaxmentot vospostavuva najmnogu kontakti so nadvore{ni

subjekti. Vo tie kontakti, top menaxmentot ja pretstavuva i

zastapuva svojata kompanija. Srednite i niskite menaxeri imaat

pogolem broj na kontakti i toa najve}e interni, koi se odvivaat vo

dva pravci- so podredenite i nadredenite. Kontaktite so podredenite

se odvivaat vo vrska so: davawe na zadol`enija i nasoki za raboti,

pru`awe na pomo{ vo raboteweto, kontrolirawe na izvr{uvaweto,

kontaktirawe so drugi rabotnici i menaxeri, ~itawe i diktirawe na

pisma, odr`uvawe sostanoci, postavuvawe i iznesuvawe na planski

zada~i, sproveduvawe aktivnosti za motivirawe na rabotnicite i

sli~no. Od druga strana, srednite i niski menaxeri kontaktiraat i so

povisokite menaxeri koi gi izvestuvaat za izvr{enite zada~i,

dobivaat novi rabotni zadol`enija, zaedni~ki gi vospostavuvaat

idnite planovi i celi, me|usebno se konsultiraat, prenesuvaat

pozna~ajni problemi konstatirani pri raboteweto i sli~no.

Komunikacijata mo`e da bide verbalna i neverbalna.

Verbalnata komunikacija se vospostavuva preku razmena na

informacii so pomo{ na govorot.

Neverbalnata komunikacija se sostoi od koristewe na mimiki,

gestikulacii, koi se predmet na interpretirawe od strana na

sogovornicite i istata se narekuva <govor na teloto<. Mnogu ~esto

verbalnata komunikacija e pridru`ena od neverbalnata.

Vo zavisnost od produktivnosta na komunikacijata, istata

mo`e da bide konstruktivna i destruktivna.

37

Konstruktivna e onaa komunikacija koja e kreativna,

produktivna i koja vodi kon re{avawe na odredeni problemi i

nejasnotii. Vo konstruktivnata komunikacija sogovornicite se

po~ituvaat, uva`uvaat, razgovorot e otvoren i takti~en.

Pri destruktivnata komunikacija odnosot me|u sogovornicite e

nekorekten i netakti~en i istite ne se po~ituvaat. Destruktivnata

komunikacija ne e produktivna i ne vodi kon re{avawe na odredeni

problemi, no istata zna~i zaludno tro{ewe na energija i gubewe na

vreme. Istata sozdava nezadovolstvo, revolt i nervoza kaj

sogovornicite. Destruktivnata komunikacija ja predizvikuvaat

nerealizirani li~nosti, li~nosti koi se nemotivirani i isfrustrirani i

zaradi toa istite treba da se izbegnat.

Brzinata na zboruvaweto, tonot na glasot, gestikulaciite koi se

pravat i iskustvoto na komunikaciskite partneri imaat vlijanie na

prenesuvaweto, interpretacijata i razbiraweto na informaciite.

Pri me|usebnata komunikacija se javuvaat nekolku vidovi na

poraki i toa:

- Bezli~ni poraki- go isklu~uvaat sogovornikot vo razgovorot

i go pottiknuvaat stavot < mene ne me interesira<

- Mi- poraki- koga edniot sogovornik saka postepeno da ja

postigne svojata cel i da ja namali negovata odgovornost

- Ti- poraki- agresivni, omalova`uva~ki i osuduva~ki poraki

koi pottiknuvaat agresija

- Ja- poraki- konstruktivni poraki koi go pottiknuvaat

sogovornikot na razgovor i iznesuvawe na sopstvenoto mislewe i

iskustvo i koi iniciraat iskrena komunikacija me|u sogovornicite

- I- poraki so koi se prenesuvaat ~uvstva. Pri me|usebnata

komunikacija po`elna e upotrebata na I- porakite bidej}i so niv ne se

prekoruva, se objasnuvaat ~uvstvata i pomagaat vo izbegnuvawe

na konflikti.

So ogled na zna~eweto na komuniciraweto (rabotnik-rabotnik,

menaxer-rabotnik, menaxer-top menaxer) potrebno e site u~esnici

da nau~at da komuniciraat, a so cel ostvaruvawe na produktivna,

38

pottiknuva~ka komunikcija, koja }e go poddr`uva procesot na

uspe{no izvr{uvawe na rabotnite zada~i, a istata nema da go

ograni~uva i da pretstavuva pre~ka za ponatamo{noto rabotewe.

Z A K L U ^ O K

Organizaciskata struktura pretstavuva ramka vo koja se

izvr{uvaat site delovni aktivnosti vo edna kompanija vo koja se

spojuvaat site elementi na organizacijata, kako {to se: funkcii,

organizacioni edinici, informaciski i materijalni tekovi, rabotni mesta,

menaxeri, rabotnici, organizaciska kultura i doverba i drugi.

Formiraweto na soodvetni odnosi i vrski me|u rabotnicite,

neguvaweto na zaedni~ki stavovi i veruvawa, vospostavuvaweto na

soodveten na~in na komunikacija se osnova za postoewe na

specifi~na organizaciska kultura i doverba.

Zaradi upravuvawe, organizirawe i koordinirawe vo pravec na

ostvaruvawe na op{tite celi, neizbe`na e potrebata od postoewe na

poedinci- menaxeri koi }e se javat kako nositeli na prethodnite

39

aktivnosti. Menaxerite se li~nosti koi poseduvaat funkcionalen

avtoritet i mo} i imaat pravo da donesuvaat odluki. Posvetuvaweto

na pogolemo vnimanie na ~ove~kiot aspekt vo raboteweto e

karakteristika na sovremenite menaxeri koi im ovozmo`uvaat na

rabotnicite da participiraat vo postavuvaweto na planski celi, da

u~estvuvaat vo odlu~uvaweto i davaweto na idei i predlozi za

unapreduvawe na raboteweto. Istaknuvaweto na odredeni poedinci

vo kompaniite preku nivnata sposobnost za kreirawe i predlagawe

na novi idei pritoa prevzemaj}i rizik e poznato kako

pretpriemni{tvo. Nositeli na ovoj proces se pretpriema~ite. Pokraj

niv vo organizaciite se sretnuvaat i lideri- poedinci koi pozitivno

vlijaat na ostanatite i so svojot li~en primer predizvikuva po~it i

voshit. Kako nositeli na liderskite sposobnosti mo`at da se javat

menaxerite, no i drugi rabotnici koi se rasporedeni na izvr{itelski

rabotni mesta.

Hipoteti~ki mo`e da se ka`e deka kvalitetot na menaxerite zasvisi i

od

stru~nosta i kvalifikaciite na rabotnicite vo organizacijata.

K O R I S T E N A L I T E R A T U R A

Дракуловски Љубомир: „Лидерство основа за ефективен стратегиски

менаџмент„, Скопје, 1999

Drucer F. Peter: Management: <„The Practise of Management„, New York, Harper &

Row, 1964

Drucer F. Peter: <„Management„, Pan Books Ltd., London, 1977

French John & Raven Bertram:<<The Basis of Social Power, Dorwin Cartwright and

40

Alvin Rander, Group Dynamics, 2 nd ed. Evanstone, Row Peretson & 1960

Maslow H. Abraham: <<Motivation and Personality<, New York, Harper Row,

1974

Terry R. George:<Principles of management<, Richard D. Irwin, Inc., Homewood,

Illinois, 1972

Vroom H. Victor: <<Work and Motivation<, John Wiley & Son, Inc., New York,

1964

[uklev Bobek: <Menaxment<,~etvrto izdanie, Ekonomski Fakultet-

Skopje, 2004

[uklev Bobek: <Osnovi na menaxment<, Ekonomski Fakultet-

Skopje,

Skopje, 1999

http://www.kapital.com.mk/DesktopModules/PublictionPintPage.aspx?

ArticleID=9078

sodr`ina

1.1 Menaxeri piom i karakteristiki --------------------------------1 1.2 Sposobnosti na menaxerite-----------------------------------------61.3 Ve{tini na menaxerite----------------------------------------------81.4 Stil na menaxerite--------------------------------------------------101.5 Menaxerski funcii--------------------------------------------------141.5.1. Planirawe na rabotata-----------------------------------------151.5.2. Organizirawe na rabotata-------------------------------------161.5.3. Koordinirawe na rabotata-------------------------------------171.5.4. Kontrolirawe na rabotata-------------------------------------171.5.5. Motivirawe---------------------------------------------------------181.5.6 Odlu~uvawe------------------------------------------------------------34

41

1.5.7 Komunikacija----------------------------------------------------------35Zaklu~ok-----------------------------------------------------------------------38

42