Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani,

Predmet: Ekonomske politike EU

0Nosilec predmeta: red. prof. dr. Mojmir Mrak

Izvajalec vaj: doc. dr. Vasja Rant

Študijski progam: Podiplomski: Računovodstvo in revizija, 1. letnik

Študijsko leto: 2014/15

Seminarska naloga

KOHEZIJSKA POLITIKA 2014-2020 V EU IN

SLOVENIJI

Študent: Vpisna številka:

Simona Drndarevska

Denis Božič

Leon Senica

Ljubljana, december 2014

i

POVZETEK

V seminarski nalogi je podrobneje analizirana Kohezijska politika za obdobje 2014 – 2020.

Gre za celovito opredelitev novega obdobja kohezijske politike, ki ga je pripravila

Evropska komisija in ga bo v prihodnje izvajala. Reforma je usmerjena predvsem k

zagotavljanju delovnih mest in k doseganju vseevropskih ciljev rasti. Prek prenovljene

kohezijske politike bo državam članicam, njihovim regijam in mestom na razpolago do

351,8 milijarde evrov oziroma 32,5 % skupnega proračuna Evropske unije (v nadaljevanju

EU) za obdobje 2014-2020. Z namenjenimi sredstvi si bo EU prizadevala izpolniti

strategije Evropa 2020. Poleg tega so ključni elementi reforme kohezijske politike 2014-

2020 še:

usklajena uporaba petih evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

ciljna sredstva za ključne rastoče sektorje;

določanje jasnih ciljev in merjenje rezultatov;

zagotavljanje ustreznih pogojev za naložbe;

okrepljena vloga Evropskega socialnega sklada;

večja vloga partnerjev pri načrtovanju, izvajanju in nadzoru;

celostni pristop k teritorialnemu razvoju;

krepitev čezmejnega sodelovanja.

EU prek kohezijske politike regijam in mestom v EU nudi podporo pri ustvarjanju

delovnih mest, gospodarski rasti, trajnostnem razvoju, poslovni konkurenčnosti in

izboljšanju kakovosti življenja državljanom. Cilj sprejetih reform je doseči čim večji

učinek razpoložljivega financiranja EU, zato Evropska komisija v novi finančni perspektivi

kohezijske politike stopnjo naložb še naprej prilagaja glede na stopnjo razvoja določenih

regij. Prednosti pri sofinanciranju imajo regije, ki spadajo med manj razvite regije (BDP <

75% povprečja EU-27), nato bolj razvite regije (BDP > 90% povprečja EU-27), na koncu

pa kategorija regij v prehodu (BDP 75-90% povprečja EU-27). Poleg jasnega pregleda

sofinanciranja projektov se reforma kohezijske politike osredotoča na doseganje rezultatov,

kar pomeni, da morajo imeti vsi prijavljeni projekti jasne, pregledne in izmerljive cilje oz.

namene.

ii

KAZALO

UVOD ........................................................................................................................................ 1

1 OPREDELITEV KOHEZIJSKE POLITIKE ............................................................... 1

1.1 Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) ............................................................... 2

1.2 Evropski socialni sklad (ESS) ...................................................................................... 2

1.3 Kohezijski sklad ........................................................................................................... 2

1.4 Napake v kohezijski politiki ........................................................................................ 2

1.5 Tematska osredotočenost ............................................................................................. 3

2 KOHEZIJSKA POLITIKA 2014-2020 ........................................................................... 4

2.1 Splošna opredelitev ...................................................................................................... 4

2.2 Nameni in cilji ............................................................................................................. 4

2.3 Kategorije regij ............................................................................................................ 5

2.4 Ključna področja naložb .............................................................................................. 5

2.4.1 Vlaganje v gospodarsko rast ................................................................................. 6

2.4.2 Vlaganje v ljudi .................................................................................................... 7

3 PRAKSA EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE 2014-2020 ................................... 9

3.1 Evropska kohezijska sredstva ...................................................................................... 9

3.2 Upravičenost do sredstev ........................................................................................... 10

3.3 Zakonodaja kohezijske politike ................................................................................. 12

3.4 Kohezijska politika v praksi ...................................................................................... 13

3.4.1 Center odličnosti za nanoznanost in nanotehnologijo ........................................ 13

ZAKLJUČEK ......................................................................................................................... 14

LITERATURA IN VIRI ......................................................................................................... 15

PRILOGA 1 ............................................................................................................................. 16

iii

KAZALO SLIK

Slika 1: Financiranje iz sredstev kohezijske politike 2014–2020.......................................... 9

Slika 2: Naložbe v vse regije EU ......................................................................................... 11

1

UVOD

Kohezijska politika je glavna naložbena politika Evropske unije (v nadaljevanju EU).

Osredotoča se na regije in mesta v EU in jim nudi podporo pri ustvarjanju delovnih mest,

gospodarski rasti, trajnostnega razvoja, poslovne konkurenčnosti in izboljšanja kakovosti

življenja državljanom. S svojimi naložbami ima močan vpliv na številna področja drugih

politik EU in jih dopolnjuje na področju izobraževanja, zaposlovanja, energije, okolja,

enotnega trga ter raziskav in inovacij. Trenutno njena sredstva predstavljajo 1/3 skupnega

proračuna EU, ki je bil sprejet za obdobje od leta 2014 do 2020. Sredstva kohezijske politike

so bila v zadnjih letih usmerjena predvsem v ustvarjanje novih delovnih mest in rast, vlaganje

v ljudi, podporo za podjetja, krepitev raziskav in inovacij, izboljšanje okolja ter modernizacijo

transporta. Z vsemi naložbami je EU dosegla, da se je v nekaterih revnejših regijah BDP na

prebivalca povečal, da je bilo ustvarjenih preko pol milijona delovnih mest, da je veliko

podjetij prejelo razna zagonska sredstva ter neposrednih pomoči za njihove naložbe. Ob tem

je veliko raziskovalnih projektov prejelo finančno podporo in zgrajenih je bilo 1.200 km cest

in 1.500 km železniških prog, kar je prispevalo k vzpostavitvi učinkovitega vseevropskega

prometnega omrežja. Z letom 2014 pa je Evropska komisija sprejela novo programsko

obdobje, ki bo uvedlo poenostavljena skupna pravila in večjo osredotočenost na zaključke in

rezultate. Kohezijska politika je za obdobje 2014-2020 določila 11 tematskih ciljev, ki

podpirajo vseevropsko rast in so razdeljena na dve najpomembnejši področji; vlaganje v

gospodarsko rast in vlaganje v ljudi. V nadaljevanju sta omenjeni področji podrobneje

analizirani ob tem pa so predstavljene tudi vse druge informacije povezane s kohezijsko

politiko in njenim novim programskih obdobjem.

1 OPREDELITEV KOHEZIJSKE POLITIKE

Evropska unija je sestavljena iz številnih regij, ki se med seboj razlikujejo po razvitosti, z

zadnjo širitvijo Unije pa so se te razlike še poglobile. Temeljni cilj evropske kohezijske

politike je zmanjšanje razlik v razvitosti med regijami EU, saj je vsem skupen cilj čim hitrejša

rast in razvoj. Leta 1986 so države članice ta cilj zapisale v Evropski enotni akt. Sredstva

kohezijske politike so v večji meri namenjene pomoči revnejšim regijam in jim pomagajo pri

dohitevanju bolj razvitih, pozitivno pa vpliva na konkurenčnost regij in na pogoje življenja

prebivalcev v njih. Evropska kohezijska politika dodeljuje pomoč v okviru strukturnih

skladov, Kohezijskega sklada in iz različnih pobud. Kohezijsko politiko predstavljajo

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in Kohezijski

sklad. Na področju razvoja podeželja sta bila ustanovljena še Evropski kmetijski sklad za

razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR), katera ne sodita več v okvir

kohezijske politike.

2

1.1 Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)

Evropski sklad za regionalni razvoj je namenjen krepitvi ekonomske in socialne kohezije ter

pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah EU. To so regije, ki imajo

najbolj omejene možnosti, vključno s podeželskimi in mestnimi območji, nazadujoče

industrijske regije, območja z geografskimi in naravnimi ovirami. ESSR izvaja prednostne

naloge EU, zlasti na področju po krepitvi konkurenčnosti in inovativnosti, ustvarjanju in

ohranjanju trajnih delovnih mest ter zagotavljanju trajnostnega razvoja.

1.2 Evropski socialni sklad (ESS)

Evropski socialni sklad je bil ustanovljen z Rimsko pogodbo leta 1957, katerega namen je

zmanjšanje razlik v bogastvu in življenjskih standardih v državah članicah ter spodbujanju

gospodarske in socialne kohezije. Poslanstvo ESS je investiranje v človeški kapital,

ustvarjanje delovnih mest, spodbujanje zaposlenosti ter krepitev inovativnosti. ESS namenja

posebno pozornost skupinam, ki se težje vključujejo na trg dela, kot so: invalidne osebe,

migranti, manjšine ipd.

1.3 Kohezijski sklad

Kohezijski sklad je finančni instrument, ki od leta 1994 državam članicam pomaga

zmanjševati ekonomska in socialna neravnovesja in stabilizirati gospodarstvo. Do sklada so

upravičene države članice EU, katerih bruto nacionalni dohodek na prebivalca znaša manj kot

90% povprečja EU. Kohezijski sklad financira do 85% upravičenih izdatkov projektov s

področja okoljske in prometne infrastrukture ter projektih na področju trajnostnega razvoja.

Za večje projekte je potrebna odobritev Evropske komisije.

1.4 Napake v kohezijski politiki

Kohezijska politika zavzema približno eno tretjino celotnega proračuna EU. Za dobro

finančno poslovodenje si delita odgovornost države članice in Evropska komisija, vendar

kljub skrbni pripravi programa prihaja do napak in po potrebi se sprejemajo dodatni ukrepi za

njihovo odpravo.

Velika večina sredstev kohezijske politike se porabi v okviru Evropskega sklada za regionalni

razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada. Kohezijske programe

zagotavljajo številne organizacije v okviru različnih projektov in tveganje napak je vedno

prisotno. Evropska komisija in države članice EU so uvedle nadzor s katerim se zagotovi

skladnost s pravili in dosego ciljne politike. V primeru nepravilnosti se izplačevanje prekine

dokler se odpravijo napake, šele nato se izplačevanje nadaljuje.

3

Napake, ki se dogajajo sodijo v eno od štirih kategorij: javna naročila, upravičenost, revizijska

sled in projekti, ki ustvarjajo prihodek. Vključujejo neprimerno oceno ponudb na javnih

razpisih, napake pri izbiri projektov in neustrezno shranjevanje dokumentov. Z analizo je bilo

ugotovljeno, da večina napak ESRR in KS zadeva javno naročanje (41%) in ustreznost (39%).

Napake ESS večinoma zadevajo ustreznost (58%). Največ napak se je pojavilo v treh državah

članicah (60%), kar pomeni, da so sistemi v drugih državah članicah zanesljivi. V državah

članicah z največjim številom napak so bili uvedeni posebni postopki s katerimi se pričakuje

izboljšanje stanja. V finančnem obdobju 2014 – 2020 bo komisija gradila na teh ukrepih in se

bo z revizijami še naprej osredotočala na oblasti s šibkejšimi rezultati.

1.5 Tematska osredotočenost

Za lažje razumevanje v nadaljevanju opredeljene kohezijske politike za obdobje 2014 – 2020

je pomembno poznati ključne cilje, ki jih je izvajala kohezijska politika v prejšnjem obdobju.

Cilji kohezijske politike 2007 – 2013 so bili:

Cilj konvergenca (251, 163 mrd €) - najmanj razvitim regijam kjer BDP na prebivalca

v obdobju 2000 – 2002 ne presega 75% povprečja EU25, kohezijskim državam, kjer

države članice ne presegajo 90% BDP v obdobju 2001 – 2003, statistično prizadete

regije

Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje (49, 128 mrd €) - regijam, ki presegajo

75% razvitosti EU25

Evropsko teritorialno sodelovanje (7, 75 mrd €) - čezmejno sodelovanje regij,

transnacionalno sodelovanje, medregionalno sodelovanje

V novem obdobju pa se bo kohezijska politika bolj osredotočeno ukvarjala in pomagala pri

izpolnjevanju ciljev strategije Evropa 2020 z usmerjenimi naložbami v:

R&R

IKT

Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij

Prehod na nizkoogljično gospodarstvo

Prilagajanje podnebnim spremembam

Varstvo okolja in učinkovitost virov

Trajnostni promet in odprava ozkih grl

Zaposlovanje in spodbujanje mobilnosti delovne sile

Socialna vključenost in boj proti revščini

Izobraževanje

Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovito javno pravo

4

2 KOHEZIJSKA POLITIKA 2014-2020

2.1 Splošna opredelitev

Evropski parlament je 20.11.2013 sprejel reformo Evropske kohezijske politike z novo

finančno perspektivo 2014-2020. Reforma je usmerjena predvsem k zagotavljanju delovnih

mest in k doseganju vseevropskih ciljev rasti. Prek prenovljene kohezijske politike bo

državam članicam, njihovim regijam in mestom na razpolago do 351,8 milijarde evrov

oziroma 32,5 % skupnega proračuna EU za obdobje 2014-2020 . Z namenjenimi sredstvi si bo

EU prizadevala izpolniti strategije Evropa 2020, kateri cilji so ustvarjanje rasti in novih

delovnih mest, obvladovanje podnebnih sprememb in energetske odvisnosti ter zmanjševanje

revščine in socialne izključenosti (Evropska komisija 2013, Sporočilo za medije).

Ključni elementi reforme kohezijske politike 2014-2020 so:

povezava s strategijo EU 2020;

usklajena uporaba petih evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

ciljna sredstva za ključne rastoče sektorje;

določanje jasnih ciljev in merjenje rezultatov;

zagotavljanje ustreznih pogojev za naložbe;

okrepljena vloga Evropskega socialnega sklada;

večja vloga partnerjev pri načrtovanju, izvajanju in nadzoru;

celostni pristop k teritorialnemu razvoju;

krepitev čezmejnega sodelovanja.

2.2 Nameni in cilji

Novi pristop kohezijske politike omogoča, da so sredstva, ki so zaradi gospodarske krize nižja,

dobro osredotočena in bolje usmerjena. Z novimi načini bo EU uresničevala ambiciozne

politike, ki so bolj učinkovite, imajo trdnejšo strukturo upravljanja ter poenostavljen sistem

izvajanja, ki za upravičence bistveno zmanjšajo obseg birokracije. Primarni cilj novega

pristopa je utrditi kohezijsko politiko kot osrednjo naložbeno strategijo Evropa 2020. V

skladu z novo kohezijsko politiko morajo regije in države članice usmeriti naložbe EU v

ključna področja za:

Gospodarsko rast:

Raziskave in inovacije;

Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT);

Povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij (MSP);

Podpora za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika.

5

Ustvarjanje delovnih mest:

Boljše javne službe

Boljše izobraževanje

Zagotavljanje priložnosti za vse

Zaposlovanje in mobilnost

2.3 Kategorije regij

Države Evropske unije so svoja ozemlja razdelile na različne upravne enote. Na evropski

ravni so za lažje vodenje programov in primerjavo statističnih podatkov oblikovali regije

NUTS (nomenklatura statističnih teritorialnih enot). Države so oblikovale statistične enote,

tako da ima zdaj Evropska unija na ravni II 271 statističnih enot po opredelitvi Statističnega

urada Evropskih skupnosti. Pri čezmejnem sodelovanju včasih govorijo tudi o evroregijah.

Ustanovljene so bile po drugi svetovni vojni na pobudo lokalnih politikov, ki so želeli

uveljaviti skupne, čezmejne interese (uradna spletna stran kohezijske politike).

Vse regije naj bi na podlagi strategije Evropa 2020 prispevale k skupnemu cilju vlaganja v

delovna mesta in rast, vendar se med seboj razlikujejo glede na raven gospodarskega razvoja.

Zato je Evropska komisija predlagala tri kategorije, po katerih se bodo dodeljevala sredstva.

Na podlagi tega predloga bodo do naložb upravičene:

»manj razvite regije«, katerih BDP na prebivalca je manjši od 75% povprečja EU. Pri

teh manj razvitih in najbolj oddaljenih regijah bo najvišja stopnja sofinanciranja od 75

do 85%;

regije v »prehodu«, katerih BDP na prebivalca je od 75 do 90% povprečja EU. Stopnja

sofinanciranja v teh regijah bo 60%;

»bolj razvite regije«, katerih BDP na prebivalca je nad 90% povprečja, pri teh bo

stopnja sofinanciranja 50%.

V prilogi 1 je predstavljen zemljevid držav EU, na katerem lahko glede na obarvanost

razberemo v katero kategorijo financiranja spada določena regija. V nadaljevanju v točki 3 pa

so podrobneje opredeljena pravila za dodeljevanje sredstev ter upravičenost držav članic do

njih.

2.4 Ključna področja naložb

Kot smo že v točki 2.2 omenili, morajo regije in države članice usmeriti naložbe EU v štiri

področja, ki bodo ključno vplivala predvsem na gospodarsko rast. Vsa štiri področja se

financirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Na drugi strani pa se prek Evropskega

socialnega sklada financirajo projekti za ustvarjanje delovnih mest oz. vlaganje v ljudi. V

nadaljevanju so podrobneje predstavljene ključne točke obeh pomembnih področij, ki skupaj

6

tvorijo bistvo Kohezijske politike 2014-2020.

2.4.1 Vlaganje v gospodarsko rast

Evropski sklad za regionalni razvoj pri sofinanciranju projektov povezanih z gospodarsko

rastjo ločuje projekte glede na:

Raziskave in inovacije

Za financiranje raziskav in inovacij se je EU odločila na podlagi makroekonomskih raziskav,

ki so se izvajale več desetletij in pri katerih je bilo ugotovljeno, da inovacije spodbujajo do

80 % gospodarske rasti v razvitih državah. Poleg tega pa Evropa potrebuje inovacije, da lahko

preko njih izkoristi rezultate raziskav ter jih pretvori v tržne izdelke in postopke, ki

spodbujajo gospodarsko rast. Ugotovili so tudi, da Evropa zaostaja za svojimi glavnimi

globalnimi tekmicami. Poraba za raziskave in razvoj je leta 2011 znašala nekaj več kot 2 %

evropskega BDP. Ta odstotek je precej nižji kot v Združenih državah, na Japonskem in v Južni

Koreji, medtem ko se naložbe v raziskave in razvoj na Kitajskem hitro povečujejo. Države, ki

želijo pridobiti sredstva namenjena za to področje morajo oblikovati t. i. strategije za

pametno specializacijo, v katerih se osredotočijo na omejeno število prednostnih področij, na

katerih že imajo konkurenčne prednosti.

Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)

To področje zajema podjetja, ki so povezana prek spleta in dosegajo višjo rast prihodkov ter

ustvarjajo več delovnih mest kot konkurenca, ki se ne povezuje prek spleta. Učinkovita

uporaba IKT zagotavlja večjo produktivnost na delovnem mestu in zato tudi konkurenčnost.

Izboljšanje dostopnosti do kakovostnih IKT, zlasti v odročnih območjih, lahko zagotovi večjo

kakovost življenja posameznikov, tako da olajša dostop do storitev, kot je npr. e-zdravje. Za

pridobitev sredstev iz IKT naslova morajo nacionalni in regionalni organi oblikovati strategije

za digitalno rast kot element razsežnejših strategij za raziskave in inovacije. Vsaka država

članica, ki načrtuje uporabo sredstev iz skladov kohezijske politike za naložbe v

širokopasovna omrežja, mora oblikovati načrt omrežja naslednje generacije, v katerem

opredeli območja, kjer je potrebna javna intervencija za zagotavljanje dostopa do

širokopasovnega omrežja. Znaten delež podpore iz ESRR, namenjen za mala in srednje velika

podjetja, bo dodeljen za zagonska podjetja in nove načine poslovanja v sektorju IKT.

Povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij (MSP)

V EU je 99 % podjetij (približno 20 milijonov), ki so mala ali srednje velika podjetja, tj.

podjetja z manj kot 250 zaposlenimi. Ta podjetja so ključno gonilo za gospodarsko rast,

inovacije, zaposlovanje in socialno vključevanje. So steber evropskega gospodarstva. Mala in

7

srednje velika podjetja v Evropi so ključna za okrevanje, saj se v njih ustvarita dve tretjini

vseh delovnih mest v zasebnem sektorju in zagotavlja stopnjo rasti zaposlovanja, ki je dvakrat

večja kot v večjih podjetjih. Mala in srednje velika podjetja potrebujejo pomoč v zvezi z

dostopom do finančnih sredstev in kvalificiranih delavcev, poleg tega pa so bolj občutljiva na

gospodarske spremembe. Da bodo lahko mala in srednje velika podjetja še naprej

konkurenčna na svetovnem trgu, morajo zagotoviti večjo produktivnost ter večjo kakovost in

raznolikost izdelkov, storitev in trženja. Vsaka država članica, ki želi pridobiti sredstva na tem

področju mora pripraviti „strateški okvir politike za vključujočo začetno podporo“, v kateri je

predstavljena celovita vizija podpore za podjetništvo. To mora vključevati ukrepe za večjo

ozaveščenost in razvoj podjetniških spretnosti in znanja ter ukrepe za pomoč zagonskim

podjetjem pri ustanavljanju in dostopu do finančnih sredstev, predvsem do mikrofinanciranja.

Podpora za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika

Zaradi izpolnjevanja ciljev EU v zvezi s podnebjem in energetiko se bo zmanjšala energetska

odvisnost EU: do leta 2020 (zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 20 %, povečanje

energetske učinkovitosti za 20 % in zagotovitev, da se vsaj 20 % porabljene energije

proizvede iz obnovljivih virov).

do leta 2050 (zmanjšanje emisij ogljika za 85–90 %). Zaradi izpolnjevanja teh ciljev se bodo

zagotovile nove možnosti za gospodarski razvoj, saj se bodo podjetniške in razvojne

dejavnosti usmerile tudi v nizkoogljične tehnologije in ustvarjanje novih zelenih delovnih

mest.

Tudi za sofinanciranje iz tega področja morajo države članice oblikovati „nacionalne akcijske

načrte za obnovljive vire energije“, ki določajo prednostne naloge za zagotavljanje večjega

deleža obnovljive energije, in „nacionalne akcijske načrte za energijsko učinkovitost“, ki

določajo prednostne naloge za doseganje večje energetske učinkovitosti; ti dve vrsti

nacionalnih akcijskih načrtov so pomembna strateška podlaga za naložbe.

2.4.2 Vlaganje v ljudi

Evropski socialni sklad je glavni instrument, ki podpira zaposlovanje, pomaga ljudem najti

boljša delovna mesta in zagotavlja državljanom EU pravičnejše zaposlitvene možnosti.

Financiranje s strani ESS se izvaja prek držav članic in regij. ESS ne financira projektov

neposredno iz Bruslja. Programi ESS se izvajajo prek posameznih projektov, ki jih vodijo

sodelujoče organizacije različnih vrst, na primer javne uprave, podjetja, nevladne organizacije

in socialni partnerji, ki so aktivni na področju zaposlovanja in vključevanja v družbo

(Evropski Socialni Sklad: vlaganje v ljudi - Kaj je in kaj dela 2012, str. 1-3).

V obdobju 2014-2020 se bo ESS osredotočal v štiri najpomembnejša področja dejavnosti, ki

so v nadaljevanju predstavljena (Uradna spletna stran ESS):

8

Zaposlovanje in mobilnost

Časi, ko je gospodarska kriza ogrozila delavce in podjetja, v katerih so zaposleni, so

povzročili, da je ESS podvojil prizadevanja za ustvarjanje delovnih mest, podporo iskalcem

zaposlitve in pomoč ljudem pri ohranjanju zaposlitve po vsej Evropi. V naslednjem obdobju si

bo EU prek tega področja dejavnosti prizadevala, da bo:

odpirala nove možnosti za delo; izpostavlja se finančna pomoč projektom, ki

pomagajo milijonom ljudi pri iskanju zaposlitve. Poleg tega pa se posveča posebno

pozornost tistim, ki najdejo zaposlitev težje kot drugi iz različnih razlogov, kot je

npr. zastarelo znanje ipd.

ustvarjala priložnosti za mlade; pomeni financirala programe, ki pomagajo mladim

pridobiti znanje in spretnosti ter poiskati priložnosti za zaposlitev. Poseben

poudarek je na pomoči tistim, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo ali

usposabljajo (v uradnem žargonu NEET).

pripravljala spodbude za podjetja; pomoč ljudem pri ustanavljanju lastnih podjetij,

ki znatno prispevajo k ustvarjanju delovnih mest. Spodbujanje številnih oblik

podjetništva; na primer skupino znanstvenikov, ki ustanovijo podjetje za

proizvodnjo svoje najnovejše iznajdbe, ali novega priseljenca, ki se je usposobil za

soboslikarja in želi ustanoviti malo podjetje ter zaposliti nekaj prijateljev.

skrbela za poklicne poti; pomoč pri prepoznavanju prihodnjih poklicnih potreb in

načrtih zanje, pogosto prek programov vseživljenjskega učenja. Podpira bo

programe mobilnosti delavcev, ki spodbujajo posameznike k selitvi v druge regije,

kjer so na voljo delovna mesta.

Boljše izobraževanje

Na tem področju bo ESS dajala pobude za izboljšanje izobraževanja in usposabljanja po vsej

EU, da bi mladi dokončali izobraževanje ter si pridobili znanja in spretnosti, ki jim

omogočajo večjo konkurenčnost na trgu dela. Poleg tega je glavna prednostna naloga

zmanjšanje stopnje osipa iz izobraževanja ter izboljšanje priložnosti za poklicno in terciarno

izobraževanje. Pri tem se izpostavlja tri glavne rezultate in sicer odpiranje vrat učenju,

pomoč ljudem pri zastavljanju višjih ciljev in usposabljanje, ki deluje (graditev kulture

vseživljenjskega učenja).

Zagotavljanje priložnosti za vse

Pri tem področju ESS pomaga prikrajšanim posameznikom in skupinam do ustrezne

izobrazbe ali zaposlitve in s tem pripomore, da so polnopravni člani skupnosti. Prednostne

naloge na tem področju so boj proti socialni odrinjenosti, spodbujanje socialnega podjetništva,

podpiranje lokalnih partnerstev in vključujoči pristopi (boj proti diskriminaciji pri iskanju

dela).

9

Boljše javne službe

Javne službe nekaterih držav članic, odgovorne za razvoj strategij, povezanih z

zaposlovanjem imajo premalo zmogljivosti, da bi jih izvajale pravilno in stroškovno

učinkovito. Zato ESS pomaga krepiti učinkovitost javne uprave pri izvajanju javnih služb v

vseh sektorjih. Podpora je na voljo v okviru naloge učinkovitejše institucije, ki pomeni

krepitev kakovosti širokega izbora storitev, ki so na voljo državljanom, delavcem in iskalcem

zaposlitve v njihovih mestih in regijah ter partnerstva za napredek, ki pomeni pomoč

javnim organom in zainteresiranim stranem (nevladne organizacije) pri skupnem oblikovanju

in izvajanju uspešnih programov.

3 PRAKSA EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE 2014-2020

3.1 Evropska kohezijska sredstva

Kot smo že v točki 2.1 omenili bo preko prenovljene kohezijske politike (2014 – 2020) na

razpolago do 351,8 milijarde evrov (336 milijard evrov je bilo za obdobje 2007 – 2013) za

naložbe v evropske regije, mesta in realno gospodarstvo. V spodnji sliki je podrobneje

prikazana razdelitev sredstev glede na področja.

Vir: General presentation on the reformed EU Cohesion Policy 2014-2020, uradna spletna stran Evropske

kohezijske politike

Slika 1: Financiranje iz sredstev kohezijske politike 2014–2020

10

O razdelitvi sredstev strukturnih skladov in Kohezijskega sklada odloča svet EU na začetku

vsakega programskega obdobja. Razdelijo se po državah in ciljni pomoči. Območja, ki lahko

zaprosijo za pomoč glede na posamezen cilj, določi Evropska komisija v sodelovanju s

posamezno državo članico. Sredstva skladov ne nadomeščajo nacionalnih sredstev, ampak jih

dopolnjujejo in so le dodana vrednost že opredeljenih državnih razvojnih sredstev.

Če vzamemo primer Slovenije, mora Slovenija iz državnega proračuna založiti sredstva za

projekte, ki so v izvajanju in so bili izbrani za sofinanciranje, šele nato dobi povračilo iz

evropskega proračuna. V letih 2007 – 2013 je imela Slovenija na razpolago dobrih 3,7

milijarde evrov. Za obdobje 2014 – 2020 pa bo imela Slovenija na razpolago 3,2 milijarde

evrov. Od tega bo vzhodni Sloveniji namenjenih 1,27 milijarde evrov, zahodni pa 873

milijonov. Gre za razdelitev Slovenije po NUTS. Za projekte okoljske in prometne

infrastrukture ter trajnostne rabe energije bo Sloveniji na razpolago kot celoti 1,06 milijarde

evrov. Sistem izvajanja strukturnih skladov in Kohezijskega sklada v Sloveniji je kompleksen.

Slovenija ima en organ upravljanja – Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno

politiko (SVLR), ki je odgovoren za pravilnost postopkov pri izvajanju kohezijske politike, za

skladnost razpisanih vsebin z operativnimi programi, ki so bili za ta področja pripravljeni in

potrjeni s strani Evropske komisije ter za učinkovito porabo sredstev in koordinacijo institucij,

vključenih v porabo EU sredstev. Za izvajanje instrumentov so odgovorna posamezna

ministrstva kot posredniška telesa in njihovi agentje, ki z vsebinskega vidika odločajo o

evropskih sredstvih in so odgovorna za pripravo razpisov in projektov, katerih nosilci so. V

izvajanje kohezijske politike je vključenih 11 ministrstev z agenti. Slovenija ima en plačilni

organ (Ministrstvo za finance) in en neodvisen finančni nadzorni organ (Ministrstvo za

finance, Urad RS za nadzor proračuna). Upravičenci do teh sredstev pa so osebe javnega

prava (lokalne skupnosti, javni zavodi, visokošolske, raziskovalne, državne institucije itd.),

osebe zasebnega prava (podjetja, nevladne organizacije, društva itd.) in fizične osebe.

3.2 Upravičenost do sredstev

Upravičenost do sredstev se v največji meri določa glede na stopnjo razvoja določene regije.

Zato ima EU preko kohezijske politike močan regionalni in lokalni predznak. Močna

regionalna in lokalna komponenta kohezijske politike omogočata, da so razvojne strategije

prilagojene posameznemu lokalnemu okolju in okoliščinam, s čimer je taka politika še

učinkovitejša.

Za obdobje 2014-2020 se je Evropska komisija odločila, da bo sredstva kohezijske politike

razdelila na celotno območje EU predvsem zaradi spodbujanja lastnega razvojnega potenciala

EU, vseeno pa morajo biti regije, ki zaostajajo v razvoju, v središču pozornosti, pri čemer bo

morala vsaka posamezna regija v iskanju najbolj optimalnih rešitev, strategijo in cilje

prilagoditi svojim lastnim prednostim in slabostim. V točki 2.3 smo predstavili katere

kategorije je Evropska komisija razdelila za upravičenost do sredstev. V spodnji sliki so

povzete kategorije ob tem pa pripisane stopnje in višina naložb kohezijske politike.

11

Slika 2: Naložbe v vse regije EU

Vir: General presentation on the reformed EU Cohesion Policy 2014-2020, uradna spletna stran Evropske

kohezijske politike

Iz slike je razvidno, da bo EU največji delež namenila manj razvitim regijam. Novost v novi

finančni perspektivi 2014-2020 je druga kategorija, ki bo zajemala 51 regij in več kot 68

milijonov ljudi, vključno s 13 regijami, ki se selijo iz "konvergenčnega" cilja (manj razvite

regije), kar kaže na uspeh politike. Namen nove kategorije je lažji prehod manj razvitih regij

v razvite, ki so postale bolj konkurenčne v zadnjih letih, vendar še vedno potrebujejo

usmerjeno podporo. Prav tako zagotavlja pravičnejšo obravnavo za regije s podobnimi

stopnjami gospodarskega razvoja.

Kot praktični primer novega obdobja (2014-2020) lahko izpostavimo primer Zahodne

Slovenije (ena izmed dveh slovenskih NUTS 2 regij), ki izgubi status regije upravičene do

sredstev Cilja 1 (manj razvita) in pade v drugo stopnjo regije v prehodu. Za novo kategorijo

regij v prehodu bo najvišja stopnja sofinanciranja 60% s strani EU in v izjemnih primerih tudi

do 80%. Druge zgornje meje za stopnje sofinanciranja ostajajo nespremenjene, in sicer največ

50% za najbolj razvite regije, maksimalno 85% za manj razvite regije in maksimalno 85% za

kohezijski sklad.

Vsaka država članica mora za pridobitev sredstev pripraviti pogodbo o partnerstvu, kjer oceni

svoje razvojne potrebe in opredelil svoje prednostne naloge za zagotavljanje strategije

Evropa 2020, ob upoštevanju nacionalnih programov reform in, če je primerno, ustrezna

priporočila za posamezne države. Sporazum o partnerstvu vsebuje predvsem:

izbrani tematski cilji (države članice lahko izbirajo iz menija 11 ciljev v skladu s

strategijo "Evropa 2020") in za vsakega od tematskih ciljev povzetek glavnih

pričakovanih rezultatov;

12

pregled, če so potrebnih okvirnih pogojev na nacionalni ravni v redu (ex ante

conditionalities);

mehanizme za zagotavljanje usklajenosti v okviru uspešnosti;

povzetek načrtovanih ukrepov za zmanjševanje upravnega bremena za upravičence.

Za črpanje sredstev morajo države članice pripraviti programske dokumente, t.i. operativne

programe, v katerih opredelijo, za katere namene bodo porabile sredstva in koliko. Na podlagi

operativnih programov se izvajajo razpisi in izbirajo projekti. Vsak operativni program je

predmet pogajanj med državo članico in Evropsko komisijo. Za kohezijska sredstva je torej

potrebno zaprositi pri organu, ki upravlja posamezni regionalni program. Ta organ projekt

oceni in se odloči, ali bo sredstva odobril. Organizacije, ki so upravičene do sredstev, so javni

organi, nekatere zasebne organizacije (zlasti majhna in srednje velika podjetja), univerze,

združenja, nevladne organizacije in prostovoljne organizacije. Za sredstva lahko zaprosijo tudi

tuja podjetja s sedežem v regiji, ki je vključena v operativni program, če izpolnjujejo evropska

pravila javnega naročanja. Predlagatelji projektov v državah, ki so kandidatke ali morebitne

kandidatke za članstvo v EU, lahko zaprosijo za sredstva iz instrumenta za predpristopno

pomoč.

3.3 Zakonodaja kohezijske politike

Člen 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da si mora Unija za krepitev

ekonomske, socialne in teritorialne kohezije prizadevati zmanjšati neskladja med stopnjami

razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi ali otokov, pri

čemer je treba posebno pozornost nameniti podeželju, območjem, ki jih je prizadela

industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali

demografskih razmer (Uradna spletna stran kohezijske politike).

V nadaljevanju točke so naštete najpomembnejše uredbe za evropski strukturni in investicijski

sklad za obdobje 2014–2020, ki jih najdemo na uradni spletni strani Evropske kohezijske

politike. Zajemajo vse predpise in določila, ki so povezane z izvajanjem kohezijske politike v

novi perspektivi:

Uredba o skupnih določbah

Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o

skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu,

Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu

za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj,

Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in

ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006

13

Uredba o ESRR

Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o

Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja "naložbe za rast in

delovna mesta" ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006

Uredba o ESS

Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o

Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006

Uredba o ETS

Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17 decembru 2013 o

posebnih določbah za podporo cilju "evropsko teritorialno sodelovanje" iz Evropskega sklada

za regionalni razvoj

Uredba o EZTS

Uredba (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o

spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno

sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in

delovanja takih združenj

Uredba o Kohezijskem skladu

Uredba (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o

Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006

Uredba EKSRP

Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o

podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005

3.4 Kohezijska politika v praksi

3.4.1 Center odličnosti za nanoznanost in nanotehnologijo

Ena od glavnih ovir za inovacijsko učinkovitost v Sloveniji je omejeno sodelovanje med

javnim sektorjem raziskav in razvoja ter podjetji. Kohezijska politika je za odpravljanje te

14

težave podprla oblikovanje „centra odličnosti“ (infrastrukturni projekti ter projekti raziskav in

razvoja), ki združuje raziskovalce in industrijo na področju nanoznanosti in nanotehnologije.

Center je omogočil zgodnjo vključitev poslovnega sektorja v posebne raziskovalne projekte. S

centrom je sodelovalo šest raziskovalnih inštitutov in univerzitetnih raziskovalnih enot ter kar

26 podjetij. Izvedel je šest pomembnih raziskovalnih projektov, ki so jih usklajevali

predstavniki iz raziskovalnih ustanov. Celoten projekt je poudaril pomen zgodnjega in

rednega vključevanja poslovnega sektorja v opredelitev ciljev raziskovalnih projektov za

zagotavljanje rezultatov na področjih, ki so jih podjetja opredelila kot pomembna za svoj

prihodnji razvoj. Projekt je potekal od junija 2004 do junija 2007. Zagotavljanje sodobne

infrastrukture in raziskovalne opreme se je izkazalo za enega od najpomembnejših dejavnikov,

ki so prispevali k razvoju centra. Čeprav so bili raziskovalci, ki so se pridružili centru, zelo

uspešni pri zbiranju sredstev za raziskave, jim je primanjkovalo bolj vrhunske raziskovalne

opreme. Možnost uporabe vrhunske opreme je industrijske partnerje pritegnila k centru in

hkrati omogočila začetek tesnejšega raziskovalnega sodelovanja. Zagotovitev finančnih virov

je raziskovalnim skupinam in partnerjem omogočila predvsem premostitev likvidnostnih

težav in izvedbo raziskovalnih projektov v načrtovanem časovnem okviru. Skupni proračun:

3,4 milijona €; prispevek ESRR: 1,9 milijona €.

ZAKLJUČEK

Analiza kohezijske politike 2014-2020 nam poda jasen odgovor, da je bilo sprejetje njene

nove finančne perspektive bistveno za izvajanje strategije Evropa 2020. Sprejete reforme naj

bi zagotovile pametne naložbe. Pomembno je, da so sredstva usmerjena v prednostne naložbe

v skladu z jasno strategijo, o kateri so razpravljale in s katero so se strinjale države članice ter

Evropska komisija. Številne izboljšave, ki smo jih opredelili v drugi točki seminarske naloge

pomenijo bolj učinkovito razporejanje sredstev skladov in večjo osredotočenost za doseganje

jasnih, preglednih in izmerljivih ciljev. Nova reforma uvaja tudi pogoje, ki morajo biti

izpolnjeni pred dodelitvijo sredstev za naložbe ter zmanjšuje obseg birokracije in poenostavlja

pravila. Ob tem bo kohezijski sklad krepil tudi sodelovanje med regijami znotraj in prek meja

držav članic. Po preučitvi nove reforme bo za dodeljevanje sredstev iz skladov kohezijske

politike značilna njihova močnejša ciljna naravnanost. Večja osredotočenost bo tudi na

doseganju rezultatov, zato morajo biti cilji jasni, pregledni in izmerljivi. Med drugim se z

novim obdobjem uveljavljajo jasnejša pravila upravičenosti in bolj usmerjene zahteve za

poročanje, kar države članice sili k preglednejšemu in bolj učinkovitemu delu na področju

pridobivanja sredstev kohezijske politike. S proučevanjem teme seminarske naloge smo

podrobneje spoznali zanimivo področje EU, ki je tesno povezano z vsako izmed držav članic,

podjetji, organizacijami in ne nazadnje nami samimi.

15

LITERATURA IN VIRI

1. Kohezijska politika EU v obdobju 2014-2020. (2013). Usmerjanje naložb v ključne

prednostne naloge za rast. Bruselj: Evropska komisija

2. Evropski socialni sklad - vlaganje v ljudi. (2012). Kaj je in kaj dela. Luxembourg:

Urad za publikacije Evropske unije

3. Nova kohezijska politika za delovna mesta in rast v Evropski uniji. (2014). Bruselj:

Evropska komisija

4. Nacionalne/regionalne inovacijske strategije za pametno specializacijo (RIS3). (2014).

Kohezijska politika 2014-2020. Bruselj: Evropska komisija

5. Uradna spletna stran Kohezijske politike, najdeno 5.12.2014 na spletnem naslovu:

http://ec.europa.eu/regional_policy/what/future/index_sl.cfm

6. General presentation on the reformed EU Cohesion Policy 2014-2020, najdeno

5.12.2014 na spletnem naslovu:

http://ec.europa.eu/regional_policy/what/future/publication/index_en.cfm

7. Bilijonska naložba v prihodnost Evrope – proračunski

okvir EU za obdobje 2014–2020, najdeno 5.12.2014 na spletnem naslovu:

http://europa.eu/rapid/press-release_IP-13-1096_sl.htm

8. Predpisi o evropskih strukturnih in investicijskih skladih za obdobje 2014–2020,

najdeno 7.12.2014 na spletnem naslovu:

http://ec.europa.eu/regional_policy/information/legislation/index_sl.cfm

9. Upravičenosti kohezijske politike in alokacija sredstev 2014-2020, najdeno 7.12.2014

na spletnem naslovu: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/gjerkis-primoz.pdf

10. Dostop do kohezijskih sredstev, najdeno 7.12.2014 na spletnem naslovu:

http://ec.europa.eu/regional_policy/thefunds/access/index_sl.cfm#7

11. Regionalna politika v praksi - Center odličnosti za nanoznanost in nanotehnologijo,

najdeno 7.12.2014 na spletnem naslovu:

http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/informat/country2009/sl_sl.pdf

12. Programsko obdobje 2014-2020, najdeno 8.12.2014 na spletnem naslovu:

http://www.eu-skladi.si/2014-2020/

16

PRILOGA 1