sandra muha in zala primožič: uporaba interneta in digitalna ločnica

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za družbene vede

UPORABA INTERNETA IN DIGITALNA LOČNICA

SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU INFORMACIJSKI SISTEMI DRŽAVE IN E-

VLADANJE

Študentki: Sandra Muha in Zala PrimožičSmer: Družboslovna informatika – uniE-mail: [email protected], [email protected]

Ljubljana, 2008

Fakulteta za družbene vedeKardeljeva ploščad 5

1000 Ljubljana

mailto:[email protected]

mailto:[email protected]

Uporaba interneta in digitalna ločnica

Kazalo1. UVOD.................................................................................................................................3

2. TEORETIČNI DEL............................................................................................................4

2.1 OPREDELITEV DIGITALNEGA RAZKORAKA....................................................4

2.2 DEJAVNIKI DIGITALNEGA RAZKORAKA..........................................................5

2.3 DVOJNI, DRUGI IN TRETJI DIGITALNI RAZKORAK.........................................6

2.3.1 Dvoji digitalni razkorak........................................................................................6

2.3.2 Drugi digitalni razkorak........................................................................................7

2.3.3 Tretji digitalni razkorak........................................................................................7

2.4 MERJENJE DIGITALNEGA RAZKORAKA............................................................8

3. EMPIRIČNI DEL...............................................................................................................9

3.1 DIGITALNI RAZKORAK V SLOVENIJI.................................................................9

3.1.1 Uporabniki interneta v letu 2008..........................................................................9

3.1.2 Analiza uporabnikov interneta v obdobju od leta 2004 do leta 2008.................12

3.1.3 Razlogi za neuporabo interneta...........................................................................15

4. ZAKLJUČEK...................................................................................................................16

5. LITERATURA IN VIRI...................................................................................................17

2


1. UVOD

V Sloveniji je v prvem četrtletju 2008 uporabljalo internet 58 % oseb v starosti od 10 do 74

let. Rednih uporabnikov interneta je največ med mlajšimi osebami. Med osebami, starimi 10–

15 let, je bilo rednih uporabnikov interneta kar 95 %, med osebami, starimi 55–74 let, pa je jih

bilo 17 %. Z vidika izobrazbe pa je bil delež rednih uporabnikov interneta največji med

osebami z visoko izobrazbo (89 %), najmanjši pa med osebami z nižjo izobrazbo (43 %)

(SURS 2008). Že na podlagi teh podatkov nam postane jasno, da v uporabi interneta med

uporabniki obstajajo razlike. Omenjene razlike so ene izmed več dejavnikov, ki povzročajo

digitalno ločnico.

Pričujoča seminarska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem

delu je podrobno predstavljena digitalna ločnica. Predstavljenih je več definicij pojma, na kar

je izbrana najbolj primerna za to nalogo. V nadaljevanju so opisani dejavniki digitalne

ločnice. V zadnjem delu teoretičnega dela seminarske naloge pa je predstavljeno

strukturiranje osnovnega koncepta digitalne ločnice.

V empirične delu je bila uporabljena metodo analize sekundarnih virov. Digitalno ločnico v

Sloveniji je proučena na podlagi že zbranih podatkov Statističnega urada Republike Slovenije,

ki so dostopni tudi na internetu. Na podlagi podatkov je narejena analizo uporabe interneta po

spolu, starosti, izobrazbi in delovnem statusu. Pregledano je tudi, kako se uporaba interneta

skozi leta spreminja oz. kako se spreminja digitalna ločnica.

V zaključku so predstavljeni razlogi za rezultate in podane nekatere možne rešitve za

zmanjševanje digitalne ločnice.

3


V seminarski nalogi se uporablja termin digitalni razkorak. Uporaba pojma digitalni razkorak

se zdi smiselna, saj se bolj pogosto pojavlja v strokovni literaturi. Pojma digitalni razkorak in

digitalna ločnica imata sicer pomen.

2. TEORETIČNI DEL

2.1 KAJ JE DIGITALNI RAZKORAK?

Termin digital divide, ki ga prevajamo kot digitalni razkorak oz. digitalno ali informacijsko

ločnico, se nanaša na razlike med posamezniki, gospodinjstvi, podjetji in geografskimi

območji glede možnosti dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove

uporabe. Običajno se nanaša na razlike med posamezniki, gospodinjstvi, podjetji in

geografskimi območji glede možnosti dostopa do IKT ter njihove uporabe. V mednarodni

organizaciji OEDC zato digitalni razkorak definirajo kot razkorak med posamezniki,

gospodinjstvi, podjetji in regijami na različnih socioekonomskih nivojih glede možnosti in

uporabe IKT, s poudarkom na uporabi interneta (Dolničar in drugi 2002, 83). Do razkoraka

lahko pride zaradi zgodovinskih, socialnoekonomskih, izobraževalnih, vedenjskih in

generacijskih dejavnikov ali pa zaradi fizične nezmožnosti posameznikov (Cullen v Dolničar

in drugi 2002, 83).

Poleg te poglobljene definicije obstajajo tudi druge definicije različnih avtorjev. D'Orville (v

Peršin 2008, 38) digitalni razkorak definira kot velikanske neenakosti v infrastrukturi IKT,

zmožnostih uporabe IKT, finančni dosegljivosti in nepristranskosti dostopa do znanja in

informacij ter ustrezne digitalne vsebine. Mossberger in drugi (v Peršin 2008, 38) pravijo, da

je bil termin digitalni razkorak uporabljen za opisovanje vzorcev neenakega dostopa do

informacijskih tehnologij glede na prihodek, raso, etnično pripadnost, spol, starost in

geografsko lego. Termin digitalna ločnica se je pojavil v sredini devetdesetih let za opisovanje

4


neenakega dostopa do interneta; opisovanje razlik med tistimi, ki imajo dostop do interneta in

tistimi, ki dostopa do interneta nimajo (Norris 2003). Digitalni razkorak torej predstavlja novo

družbeno neenakost in celo izključenost na podlagi neenakega dostopa do IKT, posebej

interneta (Vehovar in Vukčevič 2001, 9).

Pojavljajo pa se tudi povsem drugačna pojmovanja in definicije digitalne razkoraka. Termin

se namreč lahko uporablja tudi kot oznaka za socialne učinke, ki jih je opaziti pri uporabnikih

interneta. Nie in Erbing (v Vehovar in Vukčevič 2001, 9) v svoji stanfordski študiji najprej

ugotavljata obstoj »klasičnega« digitalnega razkoraka med revnimi, manj izobraženimi,

ženskami in Afroameričani, vendar opažata digitalni razkorak tudi v drugem pomenu - v

smislu zmanjševanja družbenih stikov med uporabniki interneta in ostalimi. Vsak četrti

uporabnik interneta je namreč navajal, da ima manj stikov z zunanjim svetom ter da manj

komunicira z bližnjimi. Raba interneta tako povzroča socialno odtujenost, ki jo Nie poimenuje

kar digitalni razkorak (Aichholzer in Schumtzer v Vehovar in Vukčevič 2001, 9 ).

Na podlagi napisanega je razvidno, da obstaja več definicij digitalnega razkoraka. Predstavlja

lahko delitev družbe na tiste njene člane, ki imajo dostop do informacijskih in

komunikacijskih tehnologij in jih tudi uporabljajo, in tiste, ki dostopa nimajo ali teh tehnologij

ne uporabljajo. Lahko gre za socialno odtujitev uporabnikov novih tehnologij ali pa za razlike

v razvoju družbe na časovni premici (Vehovar in Vukčevič 2001, 11). V najini seminarski

nalogi bova digitalni razkorak obravnavali kot razkorak med posamezniki, gospodinjstvi,

podjetji in regijami na različnih socioekonomskih nivojih glede na možnosti dostopa do

informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe.

2.2 DEJAVNIKI DIGITALNEGA RAZKORAKA

Posedovanje in uporaba IKT je odvisna od samega posameznika, predvsem pa od njegovih

lastnosti in značilnosti. Te značilnosti so predvsem posameznikovi materialni, kognitivni in

socialni viri:

o materialni viri prvotno pomenijo finančni proračun gospodinjstva, vendar pa se širše

nanašajo tudi na količino prostega časa, ki ga posameznik lahko porabi za IKT

o kognitivni viri predstavljajo spretnosti, ki jih posameznik potrebuje pri uporabi IKT

5


o socialni viri pa vključujejo dostop do ljudi, ki imajo IKT in stopnjo, do katere nam ti

ljudje lahko posredujejo informacije o IKT (Vehovar in Vukčevič 2001, 9).

Problem digitalnega razkoraka opisuje problematiko posameznikove uporabe IKT in kakšno

relevantnost ima IKT za posameznega uporabnika. Dejavniki digitalnega razkoraka so tako

razdeljeni na sledeče (Digital Partners v Vehovar in Vukčevič 2001, 15):

o tehnološki dejavniki dostopa

o vsebina in njena relevantnost za uporabnika

o geopolitični vidiki dostopa

ali pa po Aichholzer in Schmutzer (v Vehovar in Vukčevič 2001, 15):

o raven dostopnosti (accessibility): ta predstavlja socialno-kulturne, tehnične in

ekonomske dejavnike, ki delijo skupine posameznikov na privilegirane z dostopom do

IKT in interneta in depriviligirane brez dostopa

o ter raven uporabe, torej medijska pismenost, invalidnost (disabilities) in vsebina kot

dejavniki, ki povzročajo delitev na skupine ljudi s potrebnimi spretnostmi in znanjem,

kako učinkovito uporabiti internet, ter skupine, ki teh znanj nimajo.

Poleg naštetih dejavnikov lahko digitalni razkorak opazujemo tudi kot posledico individualnih

sposobnosti. Nurmela in Vihera (v Vehovar in Vukčevič 2001,15) te sposobnosti

opredeljujeta kot komunikacijsko zmožnost (communication capability). Pravita celo, da je

komunikacijska zmožnost posameznikov opredeljujoča lastnost (intrinsic determinant)

informacijske družbe. Zahtevani standardi komunikacijske zmožnosti se namreč spreminjajo

hkrati z razvojem tehnologije, marginalizacija kritičnih skupin pa poteka tako na področju

dostopa do tehnologij kot na področju razvoja komunikacijskih zmožnosti posameznikov iz

teh skupin. Na digitalni razkorak se v tem primeru nanaša (ga poglablja ali zmanjšuje) stopnja

obvladanja posameznih spretnosti in penetracija posameznih tehnologij.

2.3 STRUKTURIRANJE DIGITALNEGA RAZKORAKA

Dolničar in soavtorji v članku Digitalni razkorak v Sloveniji izpostavijo, da zaradi

zapletenosti osnovni koncept digitalnega razkoraka nadaljnje strukturiramo, in sicer na dvojni,

6


drugi in tretji razkorak. Avtorji prvo raven digitalnega razkoraka z nekoliko poenostavitve

opredelijo kot razlike med tistimi, ki uporabljajo internet, in ostalimi.

2.3.1 Dvoji digitalni razkorak

Drugo raven razkoraka, ki jo imenujemo dvojni digitalni razkorak (dual digital divide),

predstavljajo razlike znotraj neuporabnikov, ki niso homogena skupina. Dvoji digitalni

razkorak je osredotočen na tipologijo neuporabnikov interneta, kjer se posameznike razvršča

v skupine neuporabnikov glede na dva kriterija: (ne)zanimanje za internet in ovire za uporabo

interneta (Dolničar in drugi 2002, 86).

Reddick na podlagi teh dveh kriterijev neuporabnike interneta deli na tri tipe:

o neuporabniki prvega tipa so posamezniki, ki se zavedajo vrednosti interneta za

izpolnjevanje osebnih in poslovnih potreb; problem jim predstavljajo primarne ovire,

to so stroški ter pomanjkanje tehničnih veščin, pa tudi omejena informacijska in

splošna pismenost

o neuporabniki drugega tipa so posamezniki, ki v uporabi interneta ne prepoznajo

vrednosti za ekonomske in družbene potrebe ter jih internet ne zanima; problem jim

prav tako predstavljajo tehnično neznanje ter previsoki stroški

o neuporabniki tretjega tipa so posamezniki, ki so od uporabe interneta še posebej

oddaljeni in najverjetneje sploh ne zaznavajo koristi od dostopanja do interneta;

problem jim predstavljajo tehnične in socialne sposobnosti ter predvsem interes

(Reddick v Peršin 2008, 43).

2.3.2 Drugi digitalni razkorak

Drugi digitalni razkorak (second digital divide) se uporablja v različnih kontekstih.

Prevladujoče razumevanje pojma drugega digitalnega razkoraka se nanaša na vrzel v

izkušnjah pri rabi interneta (experience gap) (Dolničar in drugi 2002, 87).

Drugi digitalni razkorak poenostavljeno torej opredelimo kot razkorak, ki se nanaša na razlike

v izkušnjah posameznikov pri uporabi interneta. Razlaga, da naj bi imeli tisti, ki so dlje

povezani z internetom prednost pred tistimi, ki so se šele pred kratkim povezali. Prednost se

7


tako najverjetneje izraža v samem znanju uporabe računalnikov ter posledično interneta,

kritičnega ovrednotenja informacij, ki jih posameznik na internetu najde, verjetnost

napredovanja oziroma povečanja zmogljivosti osebnega računalnika je večja pri

posameznikih, ki so že poznavalci IKT tehnologij ter koncepta interneta, ipd. (Peršin 2008,

44).

2.3.3 Tretji digitalni razkorak

Drugemu razkoraku sledi še tretji digitalni razkorak, in sicer med tistimi, ki imajo možnost

dostopanja do širokopasovnih povezav na internet, ki bodo lahko izkoristili prednosti nove

generacije internetnih storitev, in ostalimi (Dolničar in drugi 2002, 87).

2.4 KAKO MERIMO DIGITALNI RAZKORAK?

Na globalni ravni je eno osnovnejših meril za digitalni razkorak število telefonskih linij na sto

prebivalcev. Poleg osnovne komunikacijske infrastrukture sta za merjenje pomembna tudi

indikatorja dostopnost računalnikov in možnost dostopa do interneta. Še bolj je za

proučevanje razkoraka značilno število internetnih strežnikov (Vehovar in Vukčevič

2001,12). Meritve razkoraka znotraj določene družbe pogosto oblikujemo tudi na osnovi

dejavnikov dostopa in uporabe IKT. Pri tem se izkaže, da igrajo pomembno vlogo predvsem

dohodek, stopnja izobrazbe, velikost in tip gospodinjstva, starost, spol ter rasno in jezikovno

ozadje (Primo Braga v Dolničar in drugi 2002, 87).

Digitalni razkorak se največkrat računa zgolj na osnovi enostavnih razlik v uporabi določene

tehnologije v različnih sociodemografskih skupinah. V metodološkem smislu pa je to velika

poenostavitev. Ločevati je namreč potrebno absolutne, relativne in časovne razlike (Dolničar

in drugi 2002, 89).

8


3. EMPIRIČNI DEL

3.1 STANJE V SLOVENIJI

V nadaljevanju se preverja, kako je z digitalnim razkorakom v Sloveniji. Najprej so analizirali

uporabniki interneta v letu 2008, kasneje pa se je preverjalo še, kako se je delež uporabnikov

spreminjal skozi leta. Delež rednih porabnikov so analizirani glede na starost, spol in

izobrazbo, saj se te spremenljivke največkrat omenjajo, kadar govorimo o digitalnem

razkoraku. Vse podatke, ki so uporabljeni pri analizi, so najdeni na spletni strani Statističnega

urada Republike Slovenije.

3.1.1 Uporabniki interneta v letu 2008

9


Graf : Delež uporabnikov interneta glede na starost – leta 2008

Kot pričakovano uporaba interneta s starostjo upada. V prvih dveh razredih je uporaba

interneta nad 90%. Približno 84% vseh oseb, starih od 25 do 34 let, redno uporablja internet.

Največjo razliko v deležu uporabe je zaznati med starostnima razredoma 35 do 44 let in 45 do

54 let. Tu se delež zmanjša za skoraj 30%. Delež uporabe interneta je v starostnem razredu

55 do 64 let približno 27%, v razredu 65 do 74 let pa 4%.

Starejši ljudje se morda bojijo nove tehnologije, saj jim le ta predstavlja napor, ker se ne učijo

in ne navadijo na spremembe več tako hitro. Hkrati pa se uporaba interneta od njih morda ne

pričakuje. V zadnjih letih pred upokojitvijo delodajalci verjetno ne pričakujejo od starejših

zaposlenih, da se bodo le ti izobraževali in privajali na spremembe. Ta proces bi zahteval

denar in velik časa, zato se velikokrat se le ta »pomanjkljivost« uredi z mlajšimi zaposlenimi.

Po drugi strani pa lahko s tem pojasniva upad uporabe interneta v zadnjem starostnem

razredu. V starosti od 65 do 74 let so ljudje v pokoju, torej ne obstaja služba, ki bi od njih

morda zahtevala uporabo interneta na redni ravni.

Tako visok odstotek uporabe pri najmlajših pa si lahko razlagava z dejstvom, da so to otroci

digitalnega časa, kjer je internet vse in še več. Predstavlja najbolj uporaben »prostor« za

pridobivanje informacij in za preživljanje prostega časa. Najbolj popularne so zadnje čase

več-igralske spletne igre in pa aplikacije, ki na različne načine omogočajo komuniciranje z

drugimi.

10


Graf 2 : Delež uporabnikov interneta glede na spol – leta 2008

Razlika po spolu je v uporabi interneta minimalna. Okoli 60% moških redno uporablja

internet, medtem ko je uporaba pri ženskah za malenkost nižja(približno 57%). Da mi lahko

razmišljali o razlogih za to majhno razliko, je pametno preveriti, kakšna je uporaba interneta

glede na spol in starost hkrati.

Graf 3: Delež uporabnikov interneta glede na starost in spol – leta 2008

Iz zgornjega grafa je opaziti, da je največja razlika pri uporabi interneta med spoloma prisotna

v prvem in zadnjem starostnem razredu. V obeh primerih internet uporablja večji delež vseh

moških kot žensk.

Razliko med spoloma si lahko razlagamo s tem, da naj bi bili predstavniki moškega spola

nekoliko bolj tehnično orientirani kot ženske. Ker je njihovo zanimanje večje in so bolj odprti

za nove tehnologije, je posledično delež uporabnikov interneta pri moških malenkost višji kot

pri ženskah. Za razložitev razlike med spoloma glede na starostni razred je potrebno veliko

drugih informacij in podatkov, sklepava pa lahko, da je eden izmed vzrokov zgoraj naštet

vzrok (posebej pri najstarejših), pri najmlajših pa igra mogoče kakšno vlogo dejstvo, da so v

tem času trenutno izredno popularne online igre, katerih igralci so predvsem fantje.

11


Graf 4: Delež uporabnikov interneta glede na izobrazbo – leta 2008

Pri primerjavi deleža uporabnikov interneta glede na izobrazbo je rezultat pričakovan. Osebe

z nižjo izobrazbo imajo najnižji delež uporabnikov(43%), osebe z visoko izobrazbo pa

najvišji(89%).

Vzroki za razkorak pri izobrazbi so lahko različni. Delovno mesto osebe z nižjo izobrazbo v

večini primerov ne zahteva informacijske pismenosti v takšni meri, kot jo zahtevajo delovna

mesta za osebe z visoko izobrazbo. Osebe z nizko izobrazbo velikokrat opravljajo takšna in

drugačna fizična dela, zato uporaba interneta ni potrebna. Hkrati v večini primerov nižja

izobrazba pomeni slabše plačano delo, torej si posamezniki z nižjimi prihodki posledično ne

morejo privoščiti uporabe interneta na redni ravni. Mora pa je za razkorak v uporabi interneta

med nižje izobraženimi in visoko izobraženimi tudi v tem, ker v splošnem velja, da so starejše

generacije, ki internet uporabljajo veliko manj, manj izobražene kot mlajše generacije.

3.1.2 Analiza uporabnikov interneta v obdobju od leta 2004 do leta 2008

Za analizo uporabnikov interneta skozi čas so uporabljeni podatki za obdobje 5 let, od leta

2004 do 2008, saj so ti podatki na spletu (na spletni strani SURS) primerljivi.

12


Graf 5: Delež uporabnikov interneta glede na spol – od 2004 do 2008

Skozi vsa štiri leta je bil delež uporabnikov interneta med moškimi višji kot pa med ženskami.

Največja razlika je bila v letu 2006, ko je bil delež uporabnikov med moškimi 57%, med

ženkami pa 51%. Delež uporabnic interneta med ženskami je ves čas naraščal, delež moških

uporabnikov je najprej naraščal, leta 2007 je za malenkost upadel, zdaj pa je zopet nekoliko

zrastel.

Graf 6: Delež uporabnikov interneta glede na starost – od 2004 do 2008

13


Iz zgornjega grafa lahko vidimo, da so razlike v deležu uporabnikov obstajale skozi vsa leta.

Najnižji delež skozi leta so imeli najstarejši, najvišji pa nekaj najmlajši (razen v letu 2005).

Zanimivo je, da je bila razlika med deležem uporabnikov med starostnima skupinama 45-54

in 35-44 v letu 2004 manj kot 10%, v letu 2008 pa kar okoli 30%.

Graf 7: Delež uporabnikov interneta glede na izobrazbo – od 2004 do 2008

Zanimivo je, da se delež uporabnikov pri visoko izobraženskih skozi vsa izbrana leta gibal

okoli 90%, veliko več kot delež srednji in nizko izobraženih. Delež uporabnikov interneta se

je pri nizko izobraženih močno povečal leta 2005, nato pa je zelo počasi naraščal. Skozi vsa

leta je torej obstaja velika razlika med deležem uporabnikov z nižjo izobrazbo in deležem z

visoko izobrazbo, vendar pa se razlika zmanjšuje.

14


3.1.3 Razlogi za neuporabo interneta

Graf 8: Vzroki za ne-dostop do interneta v gospodinjstvih – leto 2008

Največ gospodinjstev nima dostopa do interneta, ker ga ne potrebujejo (61%) in/ali ker imajo

pomanjkljivo znanje o internetu (39%). Pomembna vzroka sta tudi previsoki stroški opreme

(35%) in previsoki stroški dostopa (32%). Najmanj je tistih gospodinjstev, ki bi jim dostop do

interneta onemogočila telesna okvara (7%) ali kakšni drugi vzroki, ki niso navedeni (9%).

Največ gospodinjstev nima dostopa do interneta ker ga ne potrebujejo ali/in ker imajo

pomanjkljivo zanje o njemu. Vendar pa bi se, za kar pa nisva našli podatkov, morda izkazalo,

da internet ne potrebujejo oziroma nimajo dovolj znanja o njemu gospodinjstva, katera

sestavljajo starejše osebe. Veliki delež ne uporablja interneta zaradi previsokih stroškov

opreme in/ali dostopa. Tu se kaže potreba po analizi deleža uporabnikov oziroma

gospodinjstev glede na ekonomsko situacijo in vzrokov za neuporabo.

15


4. ZAKLJUČEK

Digitalni razkorak v Sloveniji glede na zgornjo analizo obstaja že dolgo. To pa je že tako ali

tako precej časa znano. Na podlagi analiziranih podatkov je ugotovljeno, da je digitalni

razkorak izrazit je predvsem pri stopnji izobrazbe. Največje razlike v deležu aktivnih

uporabnikov se pojavljajo še glede na starost, zato se v zadnjem času poskuša z različnimi

načini zmanjšati to razliko. Eden izmed boljših poskusov oziroma načinov zmanjšanja

razkoraka so brezplačne delavnice računalništva za starejše prebivalstvo, kjer se poleg

uporabe računalnika udeleženci naučijo tudi uporabljati internet.

Ker se razkorak glede na izobrazbo pojavlja predvsem zaradi različni delovnih mest, se veliko

podjetji odloča za različne tečaje informacijske pismenosti, kamor je vključena uporaba

interneta, za vse svoje delavce, ne glede na to, ali na svojem delovnem mestu v osnovi

potrebujejo taka znanja. Glede na to, da več kot 30% gospodinjstev ne uporablja interneta

zaradi previsokih stroškov dostopa in potrebne opreme, bi lahko država v neki meri

subvencionirala ceno priključka oziroma naročnine, vendar pa je verjetno težava v previsokih

cenah računalnikov in ne v previsokih cenah naročnine. Poudariti je treba prizadevanje države

pri zmanjševanju digitalnega razkoraka. Po podatkih takratnega Ministrstva za informacijsko

družbo, je Slovenija v vrhu evropskih držav po številu šol, ki so priključene na internet1. Na ta

način se spodbuja uporabo računalnika in interneta, kar posledično pomeni manjši delež

neuporabnikov, ki interneta ne uporabljajo zaradi pomanjkljivega znanje.

Vendar pa bi si država morala bolj prizadevati za zmanjševanje stroškov, ki so povezani z

računalniki, njihovo opremo in internetom. Na ta način bi dostop do interneta lahko omogočili

neuporabnikom, ki interneta ne uporabljajo zaradi visokih stroškov.

Za zmanjševanje digitalnega razkoraka je nujno in kar se da hitro potrebno poiskati ustrezne

rešitve.

1 http://www.monitor.si/novica/mid-in-digitalni-razkorak/ (3.1.2009)

16

http://www.monitor.si/novica/mid-in-digitalni-razkorak/


5. LITERATURA IN VIRI

Dolničar Vesna, Vukčevič Tina, Kronegger Luka, Vehovar Vasja (2002): Digitalni

razkorak v Sloveniji. Družboslovne razprave 18(40), 83-106- Dostopno prek:

http://dk.fdv.uni-lj.si/dr/dr40DolnicarVukcevic.PDF (23.10.2008).

Norris, Pippa (2003): Digital Divide: Civic Engagement, Information Poverty, and the

Internet Worldwide. Canadian Journal of Communication, Vol 28, No 1. Dostopno

prek: http://www.cjc-Online.ca/index.php/journal/article/view/1352/1416

(13.12.2009).

Peršin, Tanja (2008): Informacijska pismenost in digitalni razkorak: neegalitarnost v

sodobni družbi in oblikovanje participativne elite. Diplomsko delo. FDV. Dostopno

prek: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/persin-tanja.pdf (2.12.2008).

Petrič, Gregor in Petrovčič, Andraž (2008): Strukturni in upravljavski dejavniki

družbene kohezije, zaupanja in participacije v spletnih skupnostih. Družboslovne

razprave, 58: 45-67.

Statistični urad Republike Slovenije, dostopno prek:

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=1283

Vehovar, Vasja in Vukčevič, Katja (2001): Digitalni razkorak – Slovenija 2001.

Center za metodologijo in informatiko. Dostopno prek:

http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/V/KC1E5A195C4B7FF4BC1256C0C0070BB5A/

$file/Digitalni_razkorak_oktober2001.pdf (1.12.2008).

17

http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/V/KC1E5A195C4B7FF4BC1256C0C0070BB5A/$file/Digitalni_razkorak_oktober2001.pdf

http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/V/KC1E5A195C4B7FF4BC1256C0C0070BB5A/$file/Digitalni_razkorak_oktober2001.pdf

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=1283

http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/persin-tanja.pdf

http://www.cjc-Online.ca/index.php/journal/article/view/1352/1416

http://dk.fdv.uni-lj.si/dr/dr40DolnicarVukcevic.PDF

sandra muha in zala primožič: uporaba interneta in digitalna ločnica

Documents