146

66 Joæe Deæman: Meje zgodovine 1941 – 1945 v obœini Øentvid, prispevek za Øentviøki zbornik, zbornik je v tisku.67 Joæe Deæman: Talci zgodovine, Mnoæiœne smrti na Slovenskem, 29.posvetovanje slovenskih zgodovinarjev, zbornik referatov, Ljubljana

1999

Telefonski klic Marte Mrgole, roj. Erjavec, iz Brodaob Savi pod Ømarno goro je bil eden od mnogih klicevv jeseni 2004. Povabila me je na obisk in me vpeljala vdruæino, ki sta jo vojna in revolucija izjemno hudo za-znamovali. V seznamu ærtev so kar øtirje njeni œlani:66

Erjavec Franc, Brod 23, 41 let, 29. junija 1944 Se-niœica, 5 otrok.

Erjavec, Karel, Brod 10, 48 let, 29. junija 1944 Se-niœica, 10 otrok.

Erjavec Karel, Brod 10, 18 let, 11. novembra 1944,Brezje, vermaht, partizan, domobranec od junija 1944.

Erjavec Tone, Brod 10, 16 let, 8. septembra 1945,Medno, nesreœa z bombo.

Medvojno tragedijo je leta 1990 pretresljivo opisalFrenk Erjavec (Priloga 1), novembra 2004 pa MartaMrgole, roj. Erjavec (Priloga 2). Primer umora Francain Karla Erjavca sem opisal v svojem prispevku za øent-viøki zbornik. (Priloga 3)

Dne 25. junija 1944 so partizani ugrabili øtiri vaøœaneBroda. Poleg bratov Franca in Karla Erjavca øe JanezaSkoka in Maksa Zupanœiœa. Umorili so jih 29. junija1944 pri Seniœici. Umor je tako odmeval med ljudmi, daso se partizanske oblasti odzvale z Razglasom. (Priloga4) Znaœilno za ta razglas je, da se je kot odgovorni or-gan podpisal kar Okroæni odbor Osvobodilne fronteØkofja Loka. To nazorno govori o tem, kako je sredi leta1944 na Gorenjskem Partija izkoriøœala Osvobodilnofronto za prikrivanje svojih boljøevistiœnih ciljev. Pravtako znaœilno je, da vsebinskih dokazov za krivdoumorjenih v Razglasu niso navedli, œeprav se sklicujejona domnevno sodno postopanje. Zato nam tudi ta pri-mer govori o partizanskem postopku, ki se je zaœel z

„likvidacijo“ in nato nadaljeval z diskreditacijo. Umorœloveka, nato øe umor njegove œasti, dobrega imena,spomina.

Domobranci so na partizanski razglas odgovorili ssvojim. Iz njihovih izjav veje strastni protikomunizem.(Priloga 5)

Obe izjavi nazorno priœata o œasu, ko je partizans-kih in domobranski tabor delila prelita reka krvi. Do-mobranci so v zvezi z ærtvami iz Broda potem, ko somarca 1945 odkrili posmrtne ostanke veœ ærtev par-tizanskega terorja in jih pokopali, izdali øe broøuroGrobovi tulijo, kateri oznaœujejo partizane kot „OF-bandite“ in „zveri v œloveøki podobi na tleh slovenskedomovine“. (Priloga 6)

Za umorjenima bratoma Erjavec je ostalo 15 otrok.Karlov sin Karel - Drago je iz nemøke vojske prebegnilv partizane. Ko je tam zvedel, da so mu partizani um-orili oœeta, se je pridruæil domobrancem. Bil je v po-stojanski na Brezjah, kjer so ga ubili partizani. Erja-vœevi poudarjajo, kako hudo je bilo za njih po vojni ro-manje k Mariji Pomagaj na Brezje, saj je mati zelo æa-lovala za sinom.

Erjavœevim so po vojni zaplenili premoæenje, nevdovi ne otroci niso dobili podpor. Pomagali so sitako, da so si naøli delo v tujini.

Zgodba Erjavœevih trenutno sodi med tiste zgodbe,na katere sem opozoril leta 1998, ko sem na posveto-vanju slovenskih zgodovinarjev v Izoli govoril o ærtvah2. svetovne vojne.

Med drugim sem poudaril:67

„In ko sem se zaœel ukvarjati z raziskavami drugesvetovne vojne, sem se øele zavedal, kakøno breme je

Druæina Erjavec

147

bilo vsem nam naloæeno s skrivnostmi, v katero so jozavili. O nekaterih in neœem se je lahko govorilo, odrugih in drugem se ni smelo. Druæba je bila postav-ljena na sistem skrivnosti, tabujev. Meja besede in mejamolka, meja œaøœenja in meja zaniœevanja je doloœalarazporeditev druæbene moœi. Tisti, ki so bili zapoved-niki resnice in tisti, ki so se morali zapovedani resniciukloniti.

Zato je bilo breme v nebo kriœeœih nasprotij medzapovedanimi in osebnimi, druæinskimi resnicami to-likøno, da se ga ni dalo odloæiti. Pometeno pod raz-liœne preproge nezavednega je naraøœalo in naraøœalo.In øele s pravico do besede, do javnega spomina sepoœasi zavedamo, kako teæko je.

Œe pogledamo v slovensko javno æivljenje, se namta prestreljenost z vojno in njenimi ærtvami odpre v vsejrazseænosti. Predsednik dræave je v vojni ostal brezoœeta, tudi nadøkofu je vojna vzela najbliæje.

Ko Ivan Zidar, direktor SCT, opisuje svoje æivljenje,nam razkrije svojo prizadetost z vojno: „Pri odsekuArja vas-Vransko sem dobil del posla, svojim pa semprepovedal delati. Zakaj? Ker so nam leta 1942 Italijanizaægali hiøo, oœe me je komaj reøil, starega øtiri leta.“68

Sociolog Marjan Smrke, ki kot znanstvenik in javnifunkcionar pomembno vpliva na razmerje med dræavo

in cerkvijo, je, œeprav generacijsko æe odmaknjen odvojne, prav tako prizadet z njo: „“Naj mi bo dovoljenoizraziti tudi svojo osebno prizadetost: Z brezboæni-kovo, banditovo (tj.partizanovo) æeno je v zaœetkul.1945 katoliøki duhovnik ozmerjal mojo staro mamoMarijo in jo napodil iz cerkve. Œez nekaj dni so ponjopriøli ‘œrnorokci’, ji odrezali prsi, v œelo vrezali zvezdoin jo zaklali. Priœakujem, da bo gospod nadøkof pa-peæa ob naslednjem obisku seznanil tudi s tem prime-rom. Zakaj naj bi namreœ tako ambiciozen in razgle-dan (nad)œlovek, kot je dr.Rode, ‘priœeval’ o neœem,kar je bilo pred 2000 leti, ne pa o neœem, kar je bilo lepred nekaj desetletji. V ubogem øtudentu Grozdetu nivsa slovenska zgodovina.“69

In s pravico do besede, ki nam jo prinaøa demo-kracija, se øele sooœamo s strahom, na katerem je te-meljila partijska druæba. In kako hudo je bilo, ko se ostiskah in teæavah preæivelih ni smelo govoriti.“

Med vnuki Karla Erjavca je tudi Karel Erjavec, ta hipslovenski obrambni minister. Prosil smo ga za izjavo odruæinski usodi, vendar zaradi mnogih obveznosti niujel roka oddaje besedila.

68 Vsaka krava za enega politika, intervju z Ivanom Zidarjem, Delo-Sobotna priloga, 17.oktobra 1998.69 Marjan Smrke: Se bo zrodilo kar se ni zaøuøtralo?, Delo-Sobotna priloga, 19.septembra 1998.

148

Karel Erjavec kot avstro-ogrskivojak, na levi.

Karel Erjavec leta 1923

Poroœni sliki Karla inValentine Erjavec, leto1924.

149

Karel Erjavec med Orli, prvi z desne v drugi vrsti. Karel Erjavec, naœelnik Orlov, sedi v sredi.

Æupan Karel Erjavec na gasilski paradi vØentvidu.

Æupan Karel Erjavec po volitvah leta 1935.

150

Pletenje vencev za cerkev pri Øtefanœkovih 20. junija 1935.

Karel Drago Erjavec, sedi prvi z desne.

Telovadno druøtvo Orel Øentvid.Karel Erjavec v predzadnji vrsti petiz leve.

151

Erjavœeva druæina 14. avgusta 1942. Spodaj z leve: Terezija, mama Valentina – Tinca z Metko, oœeKarel z Marto, Marinka, Valentin – Zore. Zadaj z leve Joæef, Franc – Frenk, Karel – Drago, Tone,Viktor.

152

Hiøa, ki sta jo zakoncaErjavec kupila z æenino doto.V njej je Karel Erjavec zaœelz mizarsko obrtjo.

Skladiøœe pohiøtvaEgidija in Karla Erjavca v

Brodu, zgrajena okolileta 1929. Pred drugo

svetovno vojno so skla-diøœe poveœali.

153

Karel DragoErjavec

FrancFrenkErjavec

Erjavœeva dekleta: Marinka, Cveta, Marta in Meta(sedi v voziœku).

154

Priloga 1

Zapis Frenka Erjavca, Øentvid, 9. oktobra1990

VhiøinaBroduøt.5se jeAntonu inMarijiErjavec, roj.Kogovøek, rodilo sedem otrok – dve hœeri in pet sinov.Prvorojenec sin Anton je bil zelo nadarjen, zato sta matiin oœe dala vse za njegov øtudij. Øtudiral je bogoslovje,odpel novo maøo, kmalu po posvetitvi pa ga je Vsemo-goœni poklical k sebi. Strti ob rani smrti sina in brata seje vsa druæina predala delu in ljubezni do domovine.

Nastopilo je leto 1914. Komaj osemnajstletni Karelje moral øe kot deœek na soøko fronto. Po øtiriletnemtrpljenju na bojiøœih se je vrnil kot zrel œlovek domovpod rodni krov. Njegova slovenska zavest ga je pope-ljala na slovensko Koroøko, kjer se je pod vodstvomgenerala Maistra boril za slovensko Koroøko in tamprejel srebrno medaljo za hrabrost Miloøa Obiliça. Kotodliœen telovadec je bil dolgo let naœelnik Orla. Leta1925 se je poroœil z Valentino Beœan iz Podgore (Øent-vid). Rodila mu je deset otrok. Karel je bil dober go-spodar, podjeten, obenem pa zaveden Slovenec, na-sprotnik faøistiœne Orjune in tudi diktatorske Æivko-viçeve vlade. Zaradi zavesti je moral tudi v zapor, karpa ni zlomilo njegovih idealov. S øe veœjo vnemo se jeboril za dobrobit slovenskega naroda in bil zato leta1936 izvoljen za æupana obœine Øentvid. V dobi svo-jega æupanovanja je prejel jugoslovansko odlikovanjered sv. Save pete stopnje.

Nastopilo je usodno leto 1941. Okupator je Karlarazreøil dolænosti æupana, na njegovo mesto je posta-vil Nemca Maurerja, ki pa je bil v letu 1944 ærtev ko-munistiœnega atentata.

Leto 1941. Prva na spisku izseljencev je bila druæinaKarla Erjavca. Po zaslugi g. Antona Reichmana se to nizgodilo, saj je na obœini Øentvid edino on kot Nemeclahko prepreœil izselitev tako øtevilne druæine (najsta-rejøi otrok je bil star 15 let, najmlajøi pa se je komaj ro-dil). Komunisti – takratni somiøljeniki diktatorja Hit-lerja – pa so to izselitev hoteli na vsak naœin uresniœiti,

da bi prikazali narodu, kaj se dogaja œloveku, ki sode-luje s Cerkvijo. Ta nakana se komunistom ni uresniœila,zato so nadaljnja leta zlorabljali œustva oœetovegaslovenstva. Vsak teden je priøel v naøo hiøo zaupnikOF in prejel od njega veliko vsoto denarja.

Najstarejøi sin Drago je bil vpoklican v nemøko voj-sko. Ko je priøel na dopust, je odøel v partizane, bil mit-raljezec, ki se ga spominja ves odred kot hrabrega,zvestega, poøtenega partizana. Nekega dne pa mureœe njegov sovaøœan Øentvidœan, tudi partizan: „Tvo-jega oœeta so odvedli partizani; pobegni od tod, œehoœeø ostati æiv!“ To mu je polsliøno rekel Øtefan inodøel nazaj na svoje mesto.

Kaj je premiøljeval tisto noœ partizan Drago, sinKarla Erjavca, poznejøi domobranec, ne bo zvedelnihœe, niti njegova mati, ki øe æivi. Prisega, ki jo je dalza oœeta, je pokopana z njegovo prerano smrtjo. Menipa je Drago, moj brat, rekel, takrat æe kot domobranec:„Œe jaz ne bom odkril groba naøega oœeta in strica, gamoraø najti ti, da boø dokazal, kaj delajo komunisti spoøtenimi ljudmi.“

To njegovo æeljo sem izpolnil meseca marca 1945,ko sem kot domobranec z lastnimi rokami izkopaloœeta in strica in ju poloæil v preprosti krsti. Pozno vnoœ so konji odpeljali krste v Øentvid. Takøna je bila podesetih mesecih vrnitev bratov Erjavec v posveœenozemljo na farno pokopaliøœe Øentvid.

155

Priloga 2

Vloga Marte Mrgole, roj. Erjavec z dne 22.novembra 2004

Marta MrgoleMarinovøeva 121215 Ljubljana

Ministrstvo za pravosodjeVladna komisija za medvojne pobojeZupanœiœeva1000 LjubljanaPredmet: Poboji civilistov, ki so jih zagreøili par-

tizani od leta 1941 do 1945Moj oœe Karel Erjavec, rojen 1896, je bil obrtnik

mizar. Pred drugo svetovno vojno je bil æupan v Øent-vidu pri Ljubljani. Bil je zelo veren in napreden dræav-ljan. Otrok je bilo toliko, kolikor jih je dal Bog, zato nasje bilo rojenih 11 otrok, eden je umrl takoj po rojstvu.

Dne 24. junija 1944 so priøli partizani po oœeta spretvezo, da ga samo nekaj zasliøijo. Partizanka Mer-har Vera, poroœena Tratnik, je dala mami partizanskoœastno besedo, da se oœetu ne bo niœ zgodilo. Tisto noœso z mojim oœetom odpeljali øe njegovega brataFranca, soseda Skok Janeza in sovaøœana ZupanœiœMaksa. Z njimi vred so øli v noœ polni nahrbtniki oœe-tovih in maminih oblaœil, zlatnina – celo poroœni pr-stan je Vera potegnila mami z roke ter jo dvakrat uda-rila v obraz. Zabrusila ji je: „Kuzla, daj mi prstan!“ Se-stri Marinki je z vratu snela zlato veriæico, dveletni Metipa je iz ust potegnila dudo. Z njunih postelj je poteg-nila odeje in jih seveda vzela s seboj. V vitrini so naølidve steklenici æganja, namenjene oœetovim strankam,ki so jih na poti popili. Naøli smo jih razbite nedaleœstran od naøe hiøe pri Bohkovem znamenju. V znak, daje bilo to kruto dejanje konœano, so na tem mestu iz-strelili strel.

Zajete moæe so vlaœili v temi do neke kmetije podKatarino, kjer so jih po dolgem pretepanju in zasliøe-vanju 29. junija 1944 v Ælebeh nad Presko pri Medvo-

dah potolkli s krampi in lopatami, s katerimi so si mo-rali sami skopati grob.

Najstarejøi brat Drago je bil med tem œasom v par-tizanih. Mama mu je poslala poøto, da so oœeta vzelipartizani. To je brat Drago povedal svojemu koman-dirju œete, ta pa mu je dal tri fante, da iøœejo oœeta, dok-ler ga ne najde. Med potjo je sreœal prijetalja, soøolca izØentvida, ki mu je povedal, da so oœeta æe ubili. Dragoje zapustil soborce in odøel proti Ljubelju, kjer so gaujeli Nemci in odpeljali v zapor v Radovljico. Razloæiljim, kaj se je zgodilo in so ga izpustili. Drago je potemodøel k domobrancem. Ko so za ta prestop zvedelipartizani, so se odloœili, da bodo ubili øe njega. Dragose je v domobranski postojanki na Brezjah pripravljalna prekomando v Øentvid. Nekega dne je k njemu sto-pil œlovek, preobleœen v duhovnika, in ga ustrelil vsrce.

Tako smo izgubili dragega oœeta in najstarejøegabrata. Od vsega hudega bi skoraj izgubili øe mamo, ajo je k sreœi reøil dr. Arko.

Oœe je zapustil deset mladoletnih otrok. NajmlajøaMarta je bila stara dve leti, jaz, Marta, sem imela øtirileta, najstarejøi Tone je imel 18 let, ostali Frenk, Viktor,Tone, Joæe, Zora, Marinka in Cveta pa so bili mednami. Mama je bila stara 38 let, ko je ostala sama s to-liko otroci. Moram napisati, da smo bili veœkrat laœnikot siti. Tako po vojni so nam zaplenili celotno pre-moæenje: hiøo, delavnico, vso zemljo in celo mamimokolo.

Kljub teækemu æivljenju nam je mama omogoœila,da smo priøli do poklicev. Sestra Marinka, ki je øtudi-rala za uœiteljico, je dobila sluæbo daleœ stran od doma,ker je bila hœerka „izdajalca“. Ljudje nam niso upali po-magati, ker so se bali tedanjih oblasti. Npr. nasprotinam æiveœa teta Manca, oœetova sestra, je odnesla fiæol,moko na Rdeœi kriæ k Novakovim, ta pa jo je vpraøal,kaj nosi tja, ko pa je v bliæini toliko laœnih ust. Mislil jena nas. Odgovorila mu je, da ne upa priti k nam, saj bijo hitro obtoæili, da pomaga ljudem, ki so oblasti ne-varni. Øe en primer: sestra Marinka je øolsko malico

156

spravljala pod klop, da bi jo odnesla domov laœnimbratom in sestram. To je opazila njena soøolka in jo za-toæila uœiteljici. Ta jo je vpraøala, zakaj to poœne. Ma-rinka se je zlomila ter zaœela jokati. Pojasnila ji je naøetrpljenje. Uœiteljica je k sreœi razumela njene teæave,zato ji je svetovala, naj poœaka v razredu, da ji je potemdala kruh, ki so ga pustili soøolci, da ga je lahko nesladomov. Tretji primer: æiveli smo v velike revøœini inbrez osnovnih æivljenjskih potrebøœin. Mama me jeøestletno z osemletno sestrico Cveto poslala k starimami, ki je imela vsaj nekaj socialne podpore. Vsakopomlad sva pridno nabirali regrat, stara mama ga jeoœistila, branjevka ga je dala na trg za prodajo. S temdenarjem je mama kupila osnovne æivljenjske potreb-øœine. Pri njej sem æivela osem let. Zadnje leto mojeosnovne øole je stara mama zbolela, zato sem se vrnilak mami.

Mama je umrla stara 92 let. Najbolj æalostno pa jebilo to, da ob njeni smrti nismo mogli takoj dobiti mr-liøkega lista, ker ni bila nikjer vpisana, da je bila vdovapo umorjenem moæu Karlu. To smo morali dokazovatis priœami. V œasu njenega æivljenja ji povojna in da-naønja oblast ni dala nobene pomoœi, œeprav jo je kr-vavo potrebovala.

Lahko bi øe veliko napisala, pa naj bo to dovolj, sajje bilo o tem æe veliko napisanega. Zapostavljeni, sra-moœeni in poniæani smo bili celih øestdeset let in øe da-nes nosimo posledice strahu, o katerih ne upamo go-voriti pred vsakim œlovekom.

Hvala, ker ste z nami in lepo pozdravljeni.

Priloga 3

Odlomek iz besedila Joæeta Deæmana zaøentviøki zbornik 70

Temelj za razvrednotenje soœloveka, ki postanene-œlovek, niæje bitje, ki se ga ubije kot niœvrednega,kot zavræeno kreaturo, je bil partijski konstrukt „na-rodnega izdajalca“, „narodnega sovraænik“. Potem, koje bila boljøeviøki mreæi podeljena neomejena pravicado ubijanja rojakov, se je zaœela morija povsod tam,kjer so vojaøke enote, politiœna policija ali politiœni or-ganizatorji imeli dostop do ærtev. Pri izbiri ærtev je ve-liko vlogo poleg ideoloøkih meril (razredni boj, sve-tovnonazorski razcep) odigral znaœaj ljudi, ki so lahkoodloœali o tem, koga bodo umorili. Za umor so selahko odloœili æe zaradi predvojnih zamer, pomisle-kov ljudi nad partijsko politiko. Ko se spraøujemo otem, zakaj so partizani v Øentvidu pobili razmeromaveliko civilistov, lahko odgovor verjetno iøœemo v raz-rednem rasizmu, ki je bil eden od temeljev za partijskoizbiro ærtev. V obœini Øentvid je bilo obilo premoænihin konzervativnih ljudi, ki so øli razrednim fanatikomv nos.

Rajonski odbor OF (verjetno Medvode) je verjetnokonec leta 1943 izdal razglas

„Vsem Slovencem Øt.Vida in okolice! Ko so po krivdi naøih bivøih narodnih voditeljev, iz-

koriøœevalcev slovenskega naroda ter petokolonaøevokupatorji oholi zasedeli slovensko deæelo, so se isti,ki so æe za œasa Jugoslavije œepeli ljudstvu na vratu, mukakor vampirji pili izmuœeno kri, znaøli takoj in se namoœ priœeli prilizovati okupatorjem. To so poœenjalivse dve leti. Obenem pa so priœeli økiliti in vohati,kako bodo zopet, ko bo poginili faøistiœna zver, po sta-rih metodah z bajoneti in pendreki ter s pomoœjo ne-sramnega izrabljanja vere zopet priøli na oblast. Takoso ustvarili deloma z nasiljem, deloma s podkupovan-

70 Zbornik bo predvidoma izøel jeseni 2005.

157

jem in nesramnim izrabljanjem verskih œustev – in spomoœjo okupatorjeve oboroæene sile belo gardo.Bela garda je svojstven pojav v zgodovini Slovencev.Slovenci, znano Vam je predobro, koliko bratske krvije preteklo po zaslugi fanatiœnih belogardistiœnih vo-diteljev, med njimi mnogih kaplanov, Økrbcev in Kriæ-manov in ostalih izmeœkov slovenskega naroda. Ko-liko slovenskim domov so poægali, koliko nedolænihotrok pomorili in koliko slovenskih æena, moæ in mla-dincev ter deklet je bilo odpeljanih v suænost in umi-ranje od gladu. Tako so tudi na Gorenjskem hoteliustanoviti in jo øe skuøajo ustanavljati belo gardo ne-kateri izmeœki slovenske druæbe. Posebno æivahno jeto delovanje v Øt.Vidu in okolici. …

Tem potom opozarjamo zadnjiœ vse zgoraj omen-jene belogardiste in tudi tiste, katere za enkrat øenismo imenovali, da pod smrtno kaznijo takoj pre-nehajo z vsakim delovanjem in shajanjem.

Od danes naprej imajo naøi obveøœevalni organinalog, usmrtiti vsakega belogardista, ki bo le øe naj-manj deloval pri beli gardi. Tudi lastniki hiø, kamor bise belogardisti zaœeli zatekati, bodo kaznovani s smrt-jo.

Vsem tistim pa, ki ste dosedaj omahovali, kam bi,ali desno ali levo, ali pa vedno z okupatorji, pa tole:Zadnji œas je, da priskoœite na pomoœ Slovenski na-rodni vojski – torej OF z veœjimi denarnimi zneski,hrano, obleko in obutvijo, kajti skoro bo prepozno,ker dogodki vas bodo prihiteli!“

Ko so 9. junija napadli partizansko skupino v go-spodarskem poslopju pri Eræenu v Viæmarjih, so naølitudi seznam domaœinov, ki so jih partizani nameravaliubiti. Seznam predvidenih za umoritev je videl KarelErjavec. Videl ga je potem, ko so gestapovci njego-vemu sinu Frenku vzeli oœetovo kolo in naroœili, naj gapride oœe iskat. Potem so mu na gestapu pokazali par-tizanski seznam domaœinov, ki so jih nameravali umo-

riti. Na njem so bili Karel Erjavec, Franc Erjavec, JanezSkok in Maks Zupanœiœ z Broda, ki so jih partizani kas-neje dejansko umorili 29. junija 1944 ter Joæe Dolinøek,Felc in Tine Erjavec. Erjavcu so svetovali, naj pobegnev rajh, pa je rekel, „da ne gre nikamor, saj ni nikomurniœ slabega storil. Na partizanski strani bi lahko Erjavcabremenilo le to, da kot æupan ni mogel Stanetu Mr-harju, ki ga v nadaljevanju predstavljamo kot partij-skega povzpetnika, podpisati spriœevala brez oprav-ljenega izpita, za kar pa je bila pristojna posebna ko-misija. „Stane Mrhar mu je takrat grozil, da so bosta æeøe sreœala. Ko so tisto noœ, 24. junija 1944, oœeta od-vedli partizani, sta bila med likvidatorji prisotna tudiStane Mrhar in njegova sestra Vera Vrhar, poroœenaTratnik, ki sta tudi najbolj kruto in neœloveøko ravnalaz njim kot tudi nami (otroci in mamo).“71

Po umoru omenjenih øtirih vaøœanov Broda je na-stal naslednji

„RAZGLASPo rednem sodnem postopku je bila dne 29. junija

1944 izreœena obsodba nad øtirimi izdajalci sloven-skega naroda.

Obtoæeni so bili glavni organizatorji bele garde vvasi Brod ob Savi. Po dolgem raziskovanju in vse-stranskih dokazih so bili (…) prijeti in zasliøani predvojaøkim sodiøœem.“

Nato so v razglasu naøteti umorjeni Karel Erjavec,Janez Skok, Franc Erjavec in Maks Zupanœiœ. Oœitaliso jim: „koval najzlobnejøe naœrte“, „od gestapovcev jezase kot za ostale œlane te protinarodne organizacijeprejemal oroæje, namenjeno za zahrbtno borbo protilastnemu narodu“, „prejemal je belogardistiœno litera-turo in isto razpeœeval po vasi“… Oœitki so torej ko-vanje naœrtov, domnevne priprave za boj proti par-tizanom, branje domobranske propagande. Ni ome-njen niti en primer, da bi zaradi delovanja te œetvericepriølo do aretacij ali drugih oblik preganjanja pripad-

71 Podatki Marte Mrgole, Marije Belaj, Marjete Æmuc, hœera Karla Erjavca; Tine Velikonja: Zapozneli takti revolucije – Øt. Vid nad Ljubljano,Zaveza, 1994, øt. 4, str. 27-28.

158

nikov partizanskega gibanja in partizanskih enot. Pravtako ne dræi, da bi bili umorjeni obsojeni pred so-diøœem. O njihovi smrti je odloœilo krajevno vodstvoKP in politiœne policije. Omenimo øe, da so umorje-nega Karla Erjavca po koncu vojne prijavili kot voj-nega zloœinca. Oœitali pa so mu, da je „sodeloval prinasilni preselitvi Ælebnik Franœiøke in njenega sina Va-lentina v Srbijo“.72 Erjavœeve hœere so preverjale te na-vedbe, a preæiveli ljudje ne vedo povedati niœ o tem.Vendar œe bi navedbe dræale, bi jih partizanska stranuporabila æe takrat, ko je iskala izgovor za umor.

Domobranska stran se je na te umore odzvala v le-taku KDO JE KRIV! V njem pozivajo ljudi, naj konœnospregledajo, da je OF le krinka za komunistiœno revo-lucijo. Naøtejejo 11 moæ, ki so jih partizani pobili vobœini Øentvid in zagotovijo:

„Navedeni so bili obtoæeni veleizdaje nad sloven-skim narodom, kot organizatorji „Bele garde“ in kotsnovatelji najbolj zlobnih naklepov proti lastnemu na-rodu, ki so od Gestapovcev prejemali oroæje, da bi zauporabili za zahrbtne umore zavednih Slovencev. Kotnarodni zloœinci so bili prvo izropani, potem pa poboljøevistiœnih metodah muœeni in umorjeni.

Mi, gorenjski domobranci, lahko vedno izjavimojavno, da od ubitih nihœe nikdar ni bil z nami tudi v naj-manjøi zvezi! Oœitani vzroki umorov so podlo zlaganiin neresniœni, kot je laæniva vsa propaganda OF-arskihbrezvestneæev, ki se skrivajo pod krinko nacionalizmain osvoboditve slovenskega naroda. Poznamo dobrometode teh rudeœih zloœincev, saj je to le eden izmedtisoœ primerov.“

Propagandna ostrina dræavljanske vojne se je øestopnjevala. Tik pred koncem vojne je izøla protiko-munistiœna broøura Grobovi tulijo! s podnaslovom OF-banditi opraviœite se!73 Na notranji strani platnic stagesli: „OF-banditi so zveri v œloveøki podobi na tleh

slovenske domovine.“ in „OF-banditi so se izkazali kotdobri uœeni boljøeviøkih rabljev in øpecijalistov zazahrbtne umore.“

Broøura je nastala verjetno konec marca ali aprila1945 po izkopu enajstih trupel ljudi, ki so jih umorilipartizani. Prekopali so Antona Novaka in Avgusta Du-hovnika iz Medvod, ki sta bila ugrabljena in umorjena18. decembra 1943 pod Ømarno goro; Joæefa Kregarja(rojen 1903), Joæefa Kregarja (rojen 1908), Mihaela Du-hovnika in Martina Cvertnika (Zvertnik) iz Øentvida, kiso bili ugrabljeni 13. marca in umorjeni 17. marca 1944,Janeza Øinka iz Medvod, ki je bil umorjen 12. decem-bra 1943 blizu doma v Seniœici pri Medvodah, niso panaøli trupla njegove æene; Franca Erjavca in Karla Erja-vca z Broda, ki sta bila ugrabljena 24. junija in umor-jena 29. junija 1944, Alojzija Skalarja iz Guncelj in Pa-vlo Skalar iz Mednega, ki so ju odpeljali 12. januarja1944 – grobovi teh øtirih so bili blizu Seniœice. Dogo-dek je spremljalo tako besedilo:

„OF-banditi se trudijo, da bi posnemali boljøeviøkezglede, to nam jasno priœajo grobovi v Seniœici, Æle-beh, Telovcu in Studenœicah.

Ti grobovi obtoæujejo OF-bandite velike morijeslovenskih bratov in sester.

Samo v enem dnevu so izkopali trupla enajstih poø-tenih in marljivih Gorenjcev, ki nikomur niso niœ æa-lega storili. Banditi so jih zakopali v zemljo, po tri aliøtiri v skupni grob, kakor da bi pokopavali pse.

Vse ærtve OF-zveri so zvezane na rokah in nogah.Na vseh truplih so vidni znaki, ki priœajo, da so bili tiubogi ljudje na zverinski naœin muœeni. Skoraj pri vsehje lobanja udrta.“

72 Arhiv Slovenije: Inventar komisije pri SNOS za ugotavljanje zloœinov okupatorjev in njegovih pomagaœev, prijava 1540 za Gorenjsko.73 Kopije partizanskega in domobranskega razglasa ter broøure so v arhivu Marte Mrgole.

159

Priloga 4

Partizanski razglas po umoru øtirih vaøœanovBroda poleti 1944

RAZGLAS

Po rednem sodnem postopku je bila dne 29. junija1944. izreœena obsodba nad øtirimi izdajalci sloven-skega naroda.

Obtoæeni so bili glavni organizatorji bele garde vvasi Brod ob Savi. Po dolgem raziskovanju in vse-stranskih dokazih so bili osumljeni prijeti in zasliøanipred vojaøkim sodiøœem.

Obtoæeni so bili:Erjavec Karel, po poklicu mizar, roj. 3. X. 1896. na

Brodu øt. 23, bivøi æupan obœine Øt. Vid nad Ljubljano.Imenovani je bil organizator in podpredsednik belegarde na Brodu; udeleæeval se je rednih sestankov, nakaterih je z ostalimi œlani te protinarodne organizacijev sluæbi gestapa koval najzlobnejøe naœrte proti naøimaktivistom, proti Osvobodilni Fronti – torej proti last-nemu narodu. Bil je v stalnem stiku z gestapovci v Øt.Vidu, kamor je nosil informacije o naøih ljudeh in jetam dobival direktna navodila, kako in s katerimi svo-jimi sodelavci naj organizira belo gardo na Brodu. Odgestapovcev je zase kot za ostale œlane te protinarodneorganizacije prejemal oroæje, namenjeno za zahrbtnoborbo proti lastnemu narodu.

Skok Janez, po poklicu kmet, roj. 22. VI. 1893. vPristavi, obœina Mengeø. Imenovani je bil v stalnih sti-kih z Erjavec Karlom in z ostalimi œlani belogardistiœneorganizacije na Brodu; priznava, da je bil organizatorbele garde, udeleæeval se je njenih sestankov, bil jeœlan odbora in mu je bila poverjena funkcija za agita-cijo in propagando. Prejemal je belogardistiœno litera-turo in isto razpeœeval po vasi. Priznava tudi, da je belogardo podpiral z denarnimi sredstvi. Preko ErjavcaKarla je bil v zvezi z gestapovci ter je na ta naœin vrøilnarodno izdajstvo.

Erjavec Franc, po poklicu mizarski mojster, roj. 5.XI. 1903, na Brodu 23. Imenovani je bil organizator

bele garde; udeleæeval se je njenih sestankov, bil je œlanodbora, poverjena mu je bila funkcija za propagando.Priznava, da je øiril protinarodno propagando medljudmi in delal s tem razkol med lastnim narodom v ko-rist okupatorja. Bil je v stalnih stikih z bratom Karlom,gestapovci in belogardistiœnimi vodji v Øt. Vidu. Priz-nava tudi, da so od gestapovcev prejemali oroæje, da biga uporabili za zahrbtne umore zavednih Slovencev.

Zupanœiœ Maks, po poklicu tovarniøki delavec, roj.14. X. 1910. na Vrhniki. Imenovani priznava, da je bilœlan in organizator bele garde na Brodu; udeleæeval seje sestankov in zavestno podpiral to protinarodno or-ganizacijo. Kot organizatorju bele garde mu je bila po-verjena funkcija, da organizira belo gardo v tovarniSchubert v Straæiøœu pri Kranju, kjer je bil zaposlen kotdelavec. Priznava, da je organiziral belo gardo v to-varni; bil je v stalnih stikih z ostalimi obtoæenci in jedeloval po njihovih navodilih. V sluæbi gestapovcev jezavestno vrøil narodno izdajstvo.

Navedeni obtoæeni so bili po lastnih izjavah v stal-nih medsebojnih stikih, bili so v stalnem kontaktu z ge-stapovci in belogardistiœnimi vodji ter so po njihovihnavodilih zavestno delovali proti lastnemu narodu. Vsiso bili organizatorji in sodelavci protinarodne – pookupatorju vodene bele garde. Iz rok okupatorja soprejemali celo oroæje za bratomorno vojno.

To protinarodno okupatorjevo (pol vrstice neœit-ljive; op. p.) podpirali, tako z organizacijo samo, s pri-dobivanjem novih œlanov, z agitacijo in propagandokakor tudi z denarnimi sredstvi. Zakrivili so zloœin na-rodnega izdajstva in si na ta naœin æe sami podpisalismrtno obsodbo.

Razen priznanih zloœinov pa imajo navedeni na ve-sti øe celo vrsto nedolænih ærtev, ko so v sluæbi okupa-torja izdajali zavedne slovenske druæine. Zaradi njiho-vih izdajstev je padlo mnogo ærtev, mnogo druæin jebilo izseljenih in mnogo teh nesreœneæev je æe pomrlopo raznih koncentracijskih taboriøœih.

KRIVDA NARODNEGA IZDAJSTVA JE BILA VSEMØTIRIM NEIZPODBITNO DOKAZANA.

160

Obtoæenci so krivdo priznali in so bili zaradi naro-dnega izdajstva

OBSOJENI NA SMRT!Smrtna obsodba je bila takoj izvrøena.Ta primer naj sluæi vsem narodnim izdajalcem, da

jih bo prej ali slej doletela ista kazen.Vsem zapeljancem pa, ki øe vedno sluæijo krvniku

slovenskega naroda – gestapu ali beli gardi, naj sluæikot poslednji opomin, da bo ista usoda doletela vsa-kogar, ki bo øe nadalje sodeloval s sovraæniki sloven-skega naroda v korist okupatorju!

SMRT FAØIZMU – SVOBODO NARODU!Okroæni odbor OFØkofja Loka

Priloga 5

Domobranski odgovor na partizanski razglaso usmrtitvi øtirih vaøœanov Broda, poleti 1944

KDO JE KRIV!Øentviøœani Slovenci!Komunistiœni zloœinci, revolucijonarji in zapeljanci,

ki se skrivajo pod laænim imenom „Osvobodilnafronta“, trdijo, da osvobodujejo slovenski narod.

S tem geslom so priøli med vas in vi ste jim verjeli.Nesreœo in smrt so prinesli slovenskemu narodu – viste zanje agitirali in se jim prikljuœili. Poægali so vamøole, prosvetne in sokolske domove. Niti cerkev nisopustili ter jo zasledovali in uniœevali, kjer se jim je zatoukazala prilika – vi ste njihova junaøtva poveliœevali!Priœeli so ubijati moæa za moæem, ropati in izvajati naj-bolj krvavi teror, kar ga pozna slovenska zgodovina –zakrili ste si oœi in v strahu øe bolj vneto podpirali to-lovaje! Ubili so na najbolj zverinski naœin 50.000Slovencev in vi ste pri tem strahopetno molœali,kveœjemu rekli: „Je æe kriv! Œe ne bi bil kriv, bi se muniœ ne zgodilo!“

Vpraøajmo se zdaj, kdo je kriv!Dokazano na podlagi zapisnikov in okroænic

økofjeloøkega okroæja OF so bili za svobodo in blagorslovenskega naroda likvidirani naslednji vaøi rojaki:

1. Polenøek Rok – Viæmarje2. Œamernik Henrik – Poljane3. Mrak Anton – Gunclje4. Cvetnik Martin – Gunclje5. Vrevc Franc – Øt. Vid6. Duhovnik Mihael – Viæmarje7. Kregar Joæe – Viæmarje8. Erjavec Karel – Brod9. Skok Janez – Brod

10. Erjavec Franc – Brod11. Zupanœiœ Maks – Brod

Navedeni so bili obtoæeni veleizdaje nad sloven-skim narodom, kot organizatorji „Bele garde“ in kotsnovatelji najbolj zlobnih namenov proti lastnemunarodu, ko so od Geøtapovcev prejemali oroæje, dabi ga uporabili za zahrbtne umore zavednih Sloven-cev. Kot narodni zloœinci so bili prvo izropani, po-tem pa po boljøevistiœnih metodah muœeni in umor-jeni.

Mi, gorenjski domobranci, lahko vedno izjavimo,da od ubitih nihœe nikdar ni bil z nami tudi v naj-manjøi zvezi! Oœitani vzroki umorov so podlo zlaganiin neresniœni, kot je laænjiva vsa propaganda OF-ar-skih brezvestneæev, ki se skrivajo pod krinko nacio-nalizma in osvoboditve slovenskega naroda. Pozna-mo dobro metode teh rudeœih zloœincev, saj je to leeden izmed tisoœ primerov. Na isti naœin, kot je bilotisoœe in tisoœe Slovencev umorjenih, je bilo na drugisvet spravljenih tudi teh 11 Øentviøœanov, samo zato,ker so bili pravi Slovenci in poøteni narodnjaki. Padliso, ker so nekdaj pripadali ljudskemu taboru ter, kerso si s pridnostjo in delom ustvarili poøteno æivljenjein druæine. Vse to pa ni nikakor v skladu z naœelibrezboænega, suæenjskega in internacionalnega ko-munizma.

Okroænica XIV. div. NOV in POJ iz aprila pravi do-besedno:

161

Slovenski proletarci!1. V trenutku revolucije odloæite krinko, katero

smo kot potrebno sredstvo morali nositi, in se priznaj-mo 100 % kot komunisti k naøemu vodji Stalinu!

2. V vsakem kraju bo prevzel vodstvo æe v naprejdoloœeni komisar, ki si bo poiskal med pristaøi komu-nizma zanesljive sodelavce. Klerikalci in liberalci so iz-kljuœeni, œeprav danes sodelujejo v OF.

3. Ne rabimo veœ samostojnih kmetov, trgovcev,rokodelcev i.t.d. To so samo øe ostanki reakcionarnedobe, ki nas pri dosegi naøega cilje øe motijo.

4. Sestaviti se morajo seznami vseh trgovcev, kme-tov in obrtnikov, da bo ob razlastitvi vse potrebno narazpolago. Pri doloœevanju teh je treba delati brezob-zirno na druæinske ali katerikoli vezi. Samo po iztreb-ljanju klerikalizma, liberalizma in demokratije bozmaga v Sloveniji zagotovljena.

5. Sluæba Boæja se mora takoj ukiniti, duhovnike pazapreti. Vsako nam nasprotujoœe gibanje se mora æe vkorenu zaduøiti, voditelje pa likvidirati.

6. Posebno pozornost je treba polagati na bivøe ju-goslovanske aktivne in rezervne oficirje, ker so ravnooni nositelji protirevolucijonarnega gibanja. Ki jih jetreba takoj likvidirati, œeprav sodelujejo v OF.

Podpis: Politkomisar: Stane DoboviœnikKomandant: major Klajnøek Joæef.Slovenci!S krvjo so pobarvana tla øirom slovenske zemlje. S

krvjo preko 50.000 nedolænih ærtev, zavednih in po-øtenih Slovencev, ki se niso dali zaslepiti laænjivim ob-ljubam OF in so neomajni stali na braniku slovenstvu,kljub groænjam in terorju rdeœih plaœancev Moskve.

Vpraøamo Vas ob dvanajsti uri:V œem je svoboda, ki vam jo je OF obljubila? Kdo

so izdajalci in zahrbtni morilci slovenskega naroda?Kdo je tisti, ki iztrebljuje maloøtevilni slovenski narodter ga uniœuje?

Preko 50.000 Slovencev, ki danes trohnijo vslovenski zemlji, tisoœi slovenskih æena – vdov in otrokbrez oœetov ter nad 200 poruøenih in poæganihslovenskih vasi, so Vam popolnoma jasen odgovor navse. Italijanski Badoljevci, ki so za œasa okupacije pso-vali, muœili in morili Slovence, æene in dekleta skrunilina najbolj podel in neœloveøki naœin, se pa danes bo-rijo s Titovo bratovøœino. Ali vam øe vedno ni jasno, dagre tu le za œisto boljøevizacijo? Ne za svobodo, tem-veœ za komunizem in suæenjstvo!

Ista usoda œaka vse vas, zato premislimo!

162

Priloga 6Odlomki iz broøure, ki so jo izdali ob izkopu inpokopu posmrtnih ostankov enajstih oseb, ki so jihod decembra 1943 do junija 1944 umorili par-tizani.

163

164