s paradižnikom pripravljamo 4 to je moje mesto!
TRANSCRIPT
Brezplani oglasnik nakupovalnega središa BTC CITY Murska Sobota –
številka 65 – letnik 11 – avgust 2009
2 Skoraj vse potrebno za šolo na enem mestu – v BTC City-ju
3 Šolske torbe
4 Nagradna krianka
6 Pripravljamo ozimnico
2
Oglasnik brezplano ga prejemajo vsa pomurska gospodinjstva Urednica Veronika eleznik Vsebinska zasnova in oblikovanje Venera, agencija za trenje, Ul. arh. Novaka 13, Murska Sobota Izdajatelj BTC, d. d., Šmartinska 152, Ljubljana Naklada 34.000 Tisk Delo TR, d. d., Dunajska cesta 5, Ljubljana Distribucija Pošta Slovenije
Dobitniki nagrad krianke pokrovitelja Velana, d. d., Šmartinska cesta 52
1. nagrada – darilni bon VE- LANE v vrednosti 50 €: Barbara Godina, Lendava
2. nagrada – darilni bon VE- LANE v vrednosti 30 €: Hermina Donoša, Grad
3. nagrada – darilni bon VE- LANE v vrednosti 20 €: Petra Reonja, Turniše
SOBOTA, 5. 9. 2009, OB 11. URI
ZABAVA ZA OTROKE: NINJA PARTY z nagradami in ustvarjalnimi delavnicami
Vabimo vas …
Nakup šolskih potrebšin pred zaetkom šole
Skoraj vse potrebno za šolo na enem mestu – v BTC City-ju Šolske poitnice se poasi iztekajo in šole bodo kmalu odprle svoja vrata, zato vse ve ljudi obiskuje knjigarne in druge trgovine, kjer kupujejo vse potrebno za šolo. Tudi med prodajalci je precejšnja konkurenca in za nakupe ponujajo tudi razline popuste. Nekateri starši so za nakup e poskrbeli z naroilom kompletov vsega, kar potrebujejo. Med njimi pa je tudi precej takih, ki obišejo ve prodajaln, kjer izbirajo, da bi bil nakup nekoliko cenejši.
Erni Balek iz Adrijanec: Prišli smo nakupovat šolske potreb- šine v DZS v BTC-ju, kjer smo našli veino tega, kar potrebu- jemo. Izbira je dobra in dejan- sko v eni trgovini najdeš sko-
raj vse stvari, ki jih potrebuješ. Nakup seveda zahteva pre-
cej stroškov, ni poceni, vendar je za šolarja pa treba kupiti
vse, kar potrebuje. Tilen bo le- tos šel v osmi razred. Gotovo je vse skupaj nekoliko draje, kot je bilo prejšnja leta, saj se vse drai in gotovo so se tudi šol-
ske potrebšine podraile. Edi- no plae gredo dol.
Marija Polanec iz Ivanjec: Her- ka bo šla v osmi razred in vei- no šolskih potrebšin smo naro- ili prek šole. Sedaj pa v trgovini išemo še nekatere stvari, ki jih bo potrebovala. Mislim, da se cene v primerjavi z lanskimi niso kaj dosti spremenile, tako da bodo stroški priblino enaki kot lani. Stroški so, vendar pa je to treba kupiti, res pa je, da se nekateri v Prekmurju morajo za- radi tega tudi emu odrei.
Igor Bakan iz Ganan: Veino šolskih potrebšin smo e na- kupili, in sicer smo jih naroili e na koncu prejšnjega šolske- ga leta. Nakupili smo za dva otroka, en gre v sedmi, dru- gi pa v peti razred. Sedaj kupi- mo le še kaj manjšega, kar bo- sta še potrebovala. Pri nakupih se obiajno drimo naela, da stvari uredimo takoj, ko je to mogoe. im prej, tem boljše. Stroški se gotovo iz leta v leto poveujejo in zdi se mi, da je vse skupaj nekoliko predrago.
Sonja Gumilar iz Markišavec: Nismo še nakupovali šolskih potrebšin. Herka hodi e v srednjo kmetijsko šolo in bomo sproti nakupovali, kar bo potrebovala. Knjige pa si tako sposodimo oziroma kupimo od starejših. Druge šolske potrebšine pa ima od prej. V srednji šoli je za nakup šolskih potrebšin manj stroškov kot v osnovni.
Uroš Šebjani iz Genterovec: Hodim v srednjo medicinsko šolo, veino stvari, ki jih bom
potreboval, pa sem nakupil v trgovini DZS v BTC-ju. Tukaj
sem dejansko dobil veino stvari, ki sem jih iskal. Ko sem obiskoval osnovno šolo, je bilo ve stroškov za nakup šolskih
potrebšin kot sedaj. Takrat so nakup uredili starši, sedaj pa v
glavnem sam.
Valentina Šinko iz Pearovec: Nakupujem šolske potrebši-
ne za prvi razred, potem pa bom nakupovala še za dijaki- njo. Mislim, da je precejšnja
razlika v stroških med osnov- no in srednjo šolo in da so šol-
ske potrebšine za osnovno šolo predrage. Še posebej za
prvi razred. Ko smo mi obisko- vali osnovno šolo, je bilo stro-
škov precej manj in marsik- do mora danes globoko sei v
ep, da lahko nakupi vse po- trebno. Res pa je, da se dobi
vse na enem mestu, saj so tr- govine dobro zaloene.
Patrik Serec, OŠ Gornji Petrovci: Veino šolskih potrebšin so mi starši
priskrbeli z naroilom kompleta, za kar so poskrbeli
na šoli. Sedaj pa v knjigarni kupimo še kako dodatno
stvar, ki jo bom potreboval.
3
Šolske torbe Zaenja se novo šolsko leto, ki šolajoim se generacijam odpira nove monosti v izobraevanju in osebnostnem razvoju, obenem pa jim prinaša obilico zahtevnih obveznosti in stresnih situacij. Pa ne samo zaradi uenja, zahtev uiteljev, preverjanja znanja, priakovanj staršev. Šolarje vsak dan aka zahtevna pot v šolo. Med drugim morajo nositi obiajno preteko šolsko torbo, kar lahko trajno poškoduje otrokovo hrbtenico in vpliva na njegov telesni razvoj. Ne bo odve, da starši z otrokom vekrat preverijo teo torbe in jo prilagodijo otrokovi velikosti.
Po nasvetu strokovnjakov tea šolske torbe ne sme pre- segati desetih odstotkov te- lesne tee otroka. Povprena tea prazne šolske torbe se gi- blje okrog enega kilograma. S knjigami in zvezki, ki jih šolar potrebuje pri pouku, se obiaj- no presee priporoena tea za zdravo nošenje torbe, zato otroku vsaj v prvih letih šo- lanja starši vsak dan poma- gajte pripraviti gradivo, ki ga potrebuje za naslednji dan. Lahko se zgodi, da otrok spre- gleda kakšno knjigo in jo po nepotrebnem nosi v šolo ter obremenjuje hrbtenico.
Pri nakupu torbe imajo otroci svoje elje in jih zani- ma predvsem zunanji videz. Veliko pomembnejše so udob- nost nošenja, kakovost izde- lave in varnost šolske torbe. Pomembno je, da so starši pri izbiri torbe pozorni, da se pokrov na široko odpre. Tako bodo lahko otroci brez teav v torbo spravili zvezke in knjige. Preveriti kae tudi izdelavo za- drg. Zelo dobro je, e ima tor- ba dva ali ve prekatov, da je v njej vse skupaj bolj pregledno in da je tea v torbi im blie hrbtu. Pri polnjenju torbe je to treba upoštevati in najprej za- polniti prvi hrbtni prekat. Po- trebšine naj ne poskakujejo
po torbi, ker to vlee otroka nazaj in kvari dro. Pomemb- ne so naramnice, ki naj bodo široke in ne pretrde. Naj bodo im bolj nastavljive. Ob me- njavi lahkih oblail z zimskimi jih boste lahko nekoliko razra- hljali, ob zaetku sezone lah- kih oblail pa znova zategnili. Hrbtni del torbe mora biti ana- tomsko oblikovan, da se bo z nastavitvijo naramnic torba dobro prilegala otrokovemu
hrbtu. Hrbtiše torbe in nara- mnice naj bodo zrano obla- zinjeni, da se otrok pod torbo ne poti. Pri hoji in teku torba ne sme opletati po hrbtu.
In še en nasvet: Otrok naj preizkusi polno torbo, tako da si jo sam oprta in sname. e se pri preizkusu pojavijo tea- ve, izloite izbrano torbo in po- išite drugo.
Sreno v novo šolsko leto!
4
Pokrovitelj nagradne krianke: BTC, d. d., Ljubljana, Šmartinska c. 152, 1000 Ljubljana
1. nagrada: DARILNI BON v vrednosti 50 €
2. nagrada: DARILNI BON v vrednosti 30 €
3. nagrada: DARILNI BON v vrednosti 20 €
Geslo nagradne krianke nam pošljite na dopisnici do 4. 9. 2009 na naslov: BTC, d. d. , Nemavci 1 d, 9000 MURSKA SOBOTA. Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki Oglasnika.
Potrdila o nagradi bomo poslali po pošti.
BIG BANG MURSKA SOBOTA | BTC, Nemavci 1d | Tel: 02/538 20 00 | Ponudba velja od 19. 08. do prodaje zalog | Cene so v € in vsebujejo DDV | Tiskarske napake niso izkljuene | Popust se obrauna na blagajni.
399,99 € LCD televizor LG 32LG2100 Diagonala 81 cm, loljivost 1366x768 px, kontrast 15.000:1. Vgrajen DVB-T MPEG-4 sprejemnik. XD Engine, AV mode, skriti zvoniki. 2x HDMI, HD ready.
59,99 € Venamenski barvni tiskalnik HP F4210 Loljivost tiskanja 4800x1200 dpi. Hitrost tiskanja in kopiranja do 17b/13 barvnih str/min. Loljivost optinega italnika 1200x1200 dpi 48bit. USB priklop. Garancija 1 leto.
259,99 €
Raunalnik BOF Linus Procesor Intel Celeron Dual-Core E1400 2,0 GHz, pomnilnik 2 GB, trdi disk 320 GB sata, DL DVD±RW zapisovalnik, int. gr. kartica Intel GMA X3100 do 384 MB. LAN 10/100, 6x USB 2.0, VGA, 5.1 audio, mikrofon. Operacijski sistem Ubuntu Linux. Garancija 2 leti.
DVB-T MPEG-4 2x HDMI slovenski meni
139,99 € 56 cm LCD zaslon LG W2242S Loljivost 1680x1050 px (16:10). Odzivni as 5 ms, dinamini kontrast 8.000:1. D-Sub prikljuek. V srebrni in rni barvi. Garancija 3 leta.
81 cm
56 cm (22”)
5
6
Sesekljana peenka s paradinikom in sirom 300 g mletega govejega mesa, 300 g mletega svinjskega mesa, 80 g ebule, 100 g belega kruha, 10 g esna, 3 cl olja, 2 jajci, sol, poper, 400 g paradinika, 160 g sira Piknik
Mleto meso damo v skledo in premešamo. ebulo in esen sesekljamo ter na olju malo popraimo. Ohla- dimo in dodamo mesu. Dodamo jajce, zaimbe in namoen ter oet beli kruh. Dobro premešamo, da se lepo vee. Mesno maso pustimo poivati na hla- dnem 20 minut. Nato naredimo dva majhna hleb- ka, ki ju premaemo z razvr klja nim jajcem. Damo v pomašen peka in malo splošimo. Na te seseklja- ne štruce izmenino polagamo kolobarje sira in pa- radinika. Postavimo v peico in peemo 50 minut pri 170 °C. Pustimo stati de set minut, nato z ostrim noem nareemo.
Pripravljamo ozimnico Avgust in september sta meseca, ko se narava zane umirjati, zrak je hladnejši in vsi, ki imajo vrtike, zanejo prazniti grede ter shranjevati pridelke, ki so poleti pridno rasli. Na gredah ostane le nekaj zelenjave, druga se pobere, nekaj od tega gre za ozimnico, nekaj se vloi, nekatere vrste zelenjave pa so najboljše, e se pojedo svee.
Pobiranje z vrta v suhem vremenu
Med tistimi, ki še naprej poi- vajo na vrtu, so predvsem brsti- ni ohrovt, pozno zelje, nekatere vrste radia in endivija. Vsa dru- ga zelenjava se pobere. Fiol in rdea pesa sta primerna za vla- ganje. Stroji fiol na primer pa je najboljši sve. Ko shranjujemo ra- di, poglejmo, da je primerno zrel. To ugotovimo tako, da pogledamo glavico in spodnje liste; ko je gla- vica kompaktna in so spodnji listi zaeli rjaveti, je radi pripravljen za shranjevanje. To fazo dosee konec septembra ali v prvi polo- vici oktobra. Zrelo ebulo populi- mo in zloimo v zabojke ter po- stavimo na mesto, kjer se bo do konca lahko posušila. Steblo e- bule mora biti za ozimnico dobro posušeno. Ko je ebula e dovolj suha, jo lepo oistimo in zloimo v zabojke, ki jih postavimo v suh prostor. Ko pobiramo zelenjavo z vrta, moramo biti pozorni, da je ti- sti dan vreme suho, kajti e pobi- ramo zelenjavo v mokrem vreme- nu, bo manj obstojna.
Shranjevanje
Rastline, ki jih bomo nameni- li za shranjevanje, bomo izpulili s koreninami vred. Korenine s pr- sti rahlo otresemo, tako da odpa-
de nekaj zemlje, nekaj je pustimo na koreninah. Pri listnati zelenja- vi odstranimo odmrle in nagnite li- ste. Pridelke zloimo v lesene ali plastine zabojke, ki omogoajo kroenje zraka okrog rastlin. Po- stavimo jih v prostor, kjer je tem- peratura stalna. Ni dobro, da je previsoka, najbolje je med 0 in 5 stopinj Celzija. Ugodne za shra- njevanje so stare kleti, ki imajo zelo stalno klimo. Veliko zelenjav- nih vrst ne mara nizkih tempera- tur in so zelo obutljive za poze- be. Takšni so paradinik, paprika, fiol ... Pri nekaterih rastlinah se je temu mogoe izogniti, tako da jih posadimo v lonce v rastlinjak in si tudi podaljšamo obdobje, ko lahko jemo sveo zelenjavo.
Motovilcu mraz ustreza
Obstajajo tudi rastline, ki jih na jesen šele zanemo saditi, to so: jesenski esen, prezimna e- bula, prezimna solata, motovilec. Prav zadnji je najbolj zanimiv, saj za rast potrebuje nizke tempera- ture, najbolj uspeva pri okoli 10 stopinj Celzija. Tako nam ob bla- gih zimah motovilec lahko zelo popestri jedilnik. Tako tudi jeseni in pozimi vrtiek ostaja 'aktiven'. Jesenska setev se veinoma po- bira zgodaj spomladi.
M. K., www.njena.si
8
l. S
ta ne
ta R
oz m
an a
13 , 9
00 0
M ur
sk a
S ob
ot a
Trgovini ter vam sporoata, da je prispela nova kolekcija jesenskih oblail in trenirk
V tudi delavska oblaila ter oblaila za nosenice, na voljo tudi darilni program.
V novi modeli hla iz dinsa in spodnjega perila. Ugodna ponudba pajkic (španarc) za samo 5 €.
0
5
100
kegl city avgust 232x157mm
17. avgust 2009 10:57:27
e1
e2-8
2 Skoraj vse potrebno za šolo na enem mestu – v BTC City-ju
3 Šolske torbe
4 Nagradna krianka
6 Pripravljamo ozimnico
2
Oglasnik brezplano ga prejemajo vsa pomurska gospodinjstva Urednica Veronika eleznik Vsebinska zasnova in oblikovanje Venera, agencija za trenje, Ul. arh. Novaka 13, Murska Sobota Izdajatelj BTC, d. d., Šmartinska 152, Ljubljana Naklada 34.000 Tisk Delo TR, d. d., Dunajska cesta 5, Ljubljana Distribucija Pošta Slovenije
Dobitniki nagrad krianke pokrovitelja Velana, d. d., Šmartinska cesta 52
1. nagrada – darilni bon VE- LANE v vrednosti 50 €: Barbara Godina, Lendava
2. nagrada – darilni bon VE- LANE v vrednosti 30 €: Hermina Donoša, Grad
3. nagrada – darilni bon VE- LANE v vrednosti 20 €: Petra Reonja, Turniše
SOBOTA, 5. 9. 2009, OB 11. URI
ZABAVA ZA OTROKE: NINJA PARTY z nagradami in ustvarjalnimi delavnicami
Vabimo vas …
Nakup šolskih potrebšin pred zaetkom šole
Skoraj vse potrebno za šolo na enem mestu – v BTC City-ju Šolske poitnice se poasi iztekajo in šole bodo kmalu odprle svoja vrata, zato vse ve ljudi obiskuje knjigarne in druge trgovine, kjer kupujejo vse potrebno za šolo. Tudi med prodajalci je precejšnja konkurenca in za nakupe ponujajo tudi razline popuste. Nekateri starši so za nakup e poskrbeli z naroilom kompletov vsega, kar potrebujejo. Med njimi pa je tudi precej takih, ki obišejo ve prodajaln, kjer izbirajo, da bi bil nakup nekoliko cenejši.
Erni Balek iz Adrijanec: Prišli smo nakupovat šolske potreb- šine v DZS v BTC-ju, kjer smo našli veino tega, kar potrebu- jemo. Izbira je dobra in dejan- sko v eni trgovini najdeš sko-
raj vse stvari, ki jih potrebuješ. Nakup seveda zahteva pre-
cej stroškov, ni poceni, vendar je za šolarja pa treba kupiti
vse, kar potrebuje. Tilen bo le- tos šel v osmi razred. Gotovo je vse skupaj nekoliko draje, kot je bilo prejšnja leta, saj se vse drai in gotovo so se tudi šol-
ske potrebšine podraile. Edi- no plae gredo dol.
Marija Polanec iz Ivanjec: Her- ka bo šla v osmi razred in vei- no šolskih potrebšin smo naro- ili prek šole. Sedaj pa v trgovini išemo še nekatere stvari, ki jih bo potrebovala. Mislim, da se cene v primerjavi z lanskimi niso kaj dosti spremenile, tako da bodo stroški priblino enaki kot lani. Stroški so, vendar pa je to treba kupiti, res pa je, da se nekateri v Prekmurju morajo za- radi tega tudi emu odrei.
Igor Bakan iz Ganan: Veino šolskih potrebšin smo e na- kupili, in sicer smo jih naroili e na koncu prejšnjega šolske- ga leta. Nakupili smo za dva otroka, en gre v sedmi, dru- gi pa v peti razred. Sedaj kupi- mo le še kaj manjšega, kar bo- sta še potrebovala. Pri nakupih se obiajno drimo naela, da stvari uredimo takoj, ko je to mogoe. im prej, tem boljše. Stroški se gotovo iz leta v leto poveujejo in zdi se mi, da je vse skupaj nekoliko predrago.
Sonja Gumilar iz Markišavec: Nismo še nakupovali šolskih potrebšin. Herka hodi e v srednjo kmetijsko šolo in bomo sproti nakupovali, kar bo potrebovala. Knjige pa si tako sposodimo oziroma kupimo od starejših. Druge šolske potrebšine pa ima od prej. V srednji šoli je za nakup šolskih potrebšin manj stroškov kot v osnovni.
Uroš Šebjani iz Genterovec: Hodim v srednjo medicinsko šolo, veino stvari, ki jih bom
potreboval, pa sem nakupil v trgovini DZS v BTC-ju. Tukaj
sem dejansko dobil veino stvari, ki sem jih iskal. Ko sem obiskoval osnovno šolo, je bilo ve stroškov za nakup šolskih
potrebšin kot sedaj. Takrat so nakup uredili starši, sedaj pa v
glavnem sam.
Valentina Šinko iz Pearovec: Nakupujem šolske potrebši-
ne za prvi razred, potem pa bom nakupovala še za dijaki- njo. Mislim, da je precejšnja
razlika v stroških med osnov- no in srednjo šolo in da so šol-
ske potrebšine za osnovno šolo predrage. Še posebej za
prvi razred. Ko smo mi obisko- vali osnovno šolo, je bilo stro-
škov precej manj in marsik- do mora danes globoko sei v
ep, da lahko nakupi vse po- trebno. Res pa je, da se dobi
vse na enem mestu, saj so tr- govine dobro zaloene.
Patrik Serec, OŠ Gornji Petrovci: Veino šolskih potrebšin so mi starši
priskrbeli z naroilom kompleta, za kar so poskrbeli
na šoli. Sedaj pa v knjigarni kupimo še kako dodatno
stvar, ki jo bom potreboval.
3
Šolske torbe Zaenja se novo šolsko leto, ki šolajoim se generacijam odpira nove monosti v izobraevanju in osebnostnem razvoju, obenem pa jim prinaša obilico zahtevnih obveznosti in stresnih situacij. Pa ne samo zaradi uenja, zahtev uiteljev, preverjanja znanja, priakovanj staršev. Šolarje vsak dan aka zahtevna pot v šolo. Med drugim morajo nositi obiajno preteko šolsko torbo, kar lahko trajno poškoduje otrokovo hrbtenico in vpliva na njegov telesni razvoj. Ne bo odve, da starši z otrokom vekrat preverijo teo torbe in jo prilagodijo otrokovi velikosti.
Po nasvetu strokovnjakov tea šolske torbe ne sme pre- segati desetih odstotkov te- lesne tee otroka. Povprena tea prazne šolske torbe se gi- blje okrog enega kilograma. S knjigami in zvezki, ki jih šolar potrebuje pri pouku, se obiaj- no presee priporoena tea za zdravo nošenje torbe, zato otroku vsaj v prvih letih šo- lanja starši vsak dan poma- gajte pripraviti gradivo, ki ga potrebuje za naslednji dan. Lahko se zgodi, da otrok spre- gleda kakšno knjigo in jo po nepotrebnem nosi v šolo ter obremenjuje hrbtenico.
Pri nakupu torbe imajo otroci svoje elje in jih zani- ma predvsem zunanji videz. Veliko pomembnejše so udob- nost nošenja, kakovost izde- lave in varnost šolske torbe. Pomembno je, da so starši pri izbiri torbe pozorni, da se pokrov na široko odpre. Tako bodo lahko otroci brez teav v torbo spravili zvezke in knjige. Preveriti kae tudi izdelavo za- drg. Zelo dobro je, e ima tor- ba dva ali ve prekatov, da je v njej vse skupaj bolj pregledno in da je tea v torbi im blie hrbtu. Pri polnjenju torbe je to treba upoštevati in najprej za- polniti prvi hrbtni prekat. Po- trebšine naj ne poskakujejo
po torbi, ker to vlee otroka nazaj in kvari dro. Pomemb- ne so naramnice, ki naj bodo široke in ne pretrde. Naj bodo im bolj nastavljive. Ob me- njavi lahkih oblail z zimskimi jih boste lahko nekoliko razra- hljali, ob zaetku sezone lah- kih oblail pa znova zategnili. Hrbtni del torbe mora biti ana- tomsko oblikovan, da se bo z nastavitvijo naramnic torba dobro prilegala otrokovemu
hrbtu. Hrbtiše torbe in nara- mnice naj bodo zrano obla- zinjeni, da se otrok pod torbo ne poti. Pri hoji in teku torba ne sme opletati po hrbtu.
In še en nasvet: Otrok naj preizkusi polno torbo, tako da si jo sam oprta in sname. e se pri preizkusu pojavijo tea- ve, izloite izbrano torbo in po- išite drugo.
Sreno v novo šolsko leto!
4
Pokrovitelj nagradne krianke: BTC, d. d., Ljubljana, Šmartinska c. 152, 1000 Ljubljana
1. nagrada: DARILNI BON v vrednosti 50 €
2. nagrada: DARILNI BON v vrednosti 30 €
3. nagrada: DARILNI BON v vrednosti 20 €
Geslo nagradne krianke nam pošljite na dopisnici do 4. 9. 2009 na naslov: BTC, d. d. , Nemavci 1 d, 9000 MURSKA SOBOTA. Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki Oglasnika.
Potrdila o nagradi bomo poslali po pošti.
BIG BANG MURSKA SOBOTA | BTC, Nemavci 1d | Tel: 02/538 20 00 | Ponudba velja od 19. 08. do prodaje zalog | Cene so v € in vsebujejo DDV | Tiskarske napake niso izkljuene | Popust se obrauna na blagajni.
399,99 € LCD televizor LG 32LG2100 Diagonala 81 cm, loljivost 1366x768 px, kontrast 15.000:1. Vgrajen DVB-T MPEG-4 sprejemnik. XD Engine, AV mode, skriti zvoniki. 2x HDMI, HD ready.
59,99 € Venamenski barvni tiskalnik HP F4210 Loljivost tiskanja 4800x1200 dpi. Hitrost tiskanja in kopiranja do 17b/13 barvnih str/min. Loljivost optinega italnika 1200x1200 dpi 48bit. USB priklop. Garancija 1 leto.
259,99 €
Raunalnik BOF Linus Procesor Intel Celeron Dual-Core E1400 2,0 GHz, pomnilnik 2 GB, trdi disk 320 GB sata, DL DVD±RW zapisovalnik, int. gr. kartica Intel GMA X3100 do 384 MB. LAN 10/100, 6x USB 2.0, VGA, 5.1 audio, mikrofon. Operacijski sistem Ubuntu Linux. Garancija 2 leti.
DVB-T MPEG-4 2x HDMI slovenski meni
139,99 € 56 cm LCD zaslon LG W2242S Loljivost 1680x1050 px (16:10). Odzivni as 5 ms, dinamini kontrast 8.000:1. D-Sub prikljuek. V srebrni in rni barvi. Garancija 3 leta.
81 cm
56 cm (22”)
5
6
Sesekljana peenka s paradinikom in sirom 300 g mletega govejega mesa, 300 g mletega svinjskega mesa, 80 g ebule, 100 g belega kruha, 10 g esna, 3 cl olja, 2 jajci, sol, poper, 400 g paradinika, 160 g sira Piknik
Mleto meso damo v skledo in premešamo. ebulo in esen sesekljamo ter na olju malo popraimo. Ohla- dimo in dodamo mesu. Dodamo jajce, zaimbe in namoen ter oet beli kruh. Dobro premešamo, da se lepo vee. Mesno maso pustimo poivati na hla- dnem 20 minut. Nato naredimo dva majhna hleb- ka, ki ju premaemo z razvr klja nim jajcem. Damo v pomašen peka in malo splošimo. Na te seseklja- ne štruce izmenino polagamo kolobarje sira in pa- radinika. Postavimo v peico in peemo 50 minut pri 170 °C. Pustimo stati de set minut, nato z ostrim noem nareemo.
Pripravljamo ozimnico Avgust in september sta meseca, ko se narava zane umirjati, zrak je hladnejši in vsi, ki imajo vrtike, zanejo prazniti grede ter shranjevati pridelke, ki so poleti pridno rasli. Na gredah ostane le nekaj zelenjave, druga se pobere, nekaj od tega gre za ozimnico, nekaj se vloi, nekatere vrste zelenjave pa so najboljše, e se pojedo svee.
Pobiranje z vrta v suhem vremenu
Med tistimi, ki še naprej poi- vajo na vrtu, so predvsem brsti- ni ohrovt, pozno zelje, nekatere vrste radia in endivija. Vsa dru- ga zelenjava se pobere. Fiol in rdea pesa sta primerna za vla- ganje. Stroji fiol na primer pa je najboljši sve. Ko shranjujemo ra- di, poglejmo, da je primerno zrel. To ugotovimo tako, da pogledamo glavico in spodnje liste; ko je gla- vica kompaktna in so spodnji listi zaeli rjaveti, je radi pripravljen za shranjevanje. To fazo dosee konec septembra ali v prvi polo- vici oktobra. Zrelo ebulo populi- mo in zloimo v zabojke ter po- stavimo na mesto, kjer se bo do konca lahko posušila. Steblo e- bule mora biti za ozimnico dobro posušeno. Ko je ebula e dovolj suha, jo lepo oistimo in zloimo v zabojke, ki jih postavimo v suh prostor. Ko pobiramo zelenjavo z vrta, moramo biti pozorni, da je ti- sti dan vreme suho, kajti e pobi- ramo zelenjavo v mokrem vreme- nu, bo manj obstojna.
Shranjevanje
Rastline, ki jih bomo nameni- li za shranjevanje, bomo izpulili s koreninami vred. Korenine s pr- sti rahlo otresemo, tako da odpa-
de nekaj zemlje, nekaj je pustimo na koreninah. Pri listnati zelenja- vi odstranimo odmrle in nagnite li- ste. Pridelke zloimo v lesene ali plastine zabojke, ki omogoajo kroenje zraka okrog rastlin. Po- stavimo jih v prostor, kjer je tem- peratura stalna. Ni dobro, da je previsoka, najbolje je med 0 in 5 stopinj Celzija. Ugodne za shra- njevanje so stare kleti, ki imajo zelo stalno klimo. Veliko zelenjav- nih vrst ne mara nizkih tempera- tur in so zelo obutljive za poze- be. Takšni so paradinik, paprika, fiol ... Pri nekaterih rastlinah se je temu mogoe izogniti, tako da jih posadimo v lonce v rastlinjak in si tudi podaljšamo obdobje, ko lahko jemo sveo zelenjavo.
Motovilcu mraz ustreza
Obstajajo tudi rastline, ki jih na jesen šele zanemo saditi, to so: jesenski esen, prezimna e- bula, prezimna solata, motovilec. Prav zadnji je najbolj zanimiv, saj za rast potrebuje nizke tempera- ture, najbolj uspeva pri okoli 10 stopinj Celzija. Tako nam ob bla- gih zimah motovilec lahko zelo popestri jedilnik. Tako tudi jeseni in pozimi vrtiek ostaja 'aktiven'. Jesenska setev se veinoma po- bira zgodaj spomladi.
M. K., www.njena.si
8
l. S
ta ne
ta R
oz m
an a
13 , 9
00 0
M ur
sk a
S ob
ot a
Trgovini ter vam sporoata, da je prispela nova kolekcija jesenskih oblail in trenirk
V tudi delavska oblaila ter oblaila za nosenice, na voljo tudi darilni program.
V novi modeli hla iz dinsa in spodnjega perila. Ugodna ponudba pajkic (španarc) za samo 5 €.
0
5
100
kegl city avgust 232x157mm
17. avgust 2009 10:57:27
e1
e2-8