rokusova fizika

Rokusova fizika

Š O L S K O L E T O 2 0 1 0 / 1 1

znanje nas dela

velike

V OSNOVNI ŠOLI

Zakaj se dogaja?Sile in energija 8DELOVNI ZVEZEK za fiziko v osmem razredu osnovne šole

Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar

EKKOOLLOŠŠKKOOGGRRAADDIVO

Zakaj se dogaja?Gibanje in elektrika 9DELOVNI ZVEZEK za fiziko v devetem razredu osnovne šole


EKKOOLLOŠŠKKOO GGRRAADDIVO

Zakaj se dogaja?Sile in energija 8UČBENIK za fiziko v osmem razredu osnovne šole



Zakaj se dogaja?Gibanje in elektrika 9UČBENIK za fiziko v devetem razredu osnovne šole


EEKOLOŠKO GRADIVO

Zakaj se dogaja?Gibanje in elektrika 9PRIROČNIK ZA UČITELJE


Zakaj se dogaja?Sile in energija 8PRIROČNIK ZA UČITELJE


Zakaj je nebo modro? Ta in podobna vprašanja smo vsi nekoč postavljali svojim staršem, starejšim bratom in učiteljem. Želeli smo razumeti svet okoli sebe in potešiti svojo radovednost. Natanko temu je namenjen nov učbeniški komplet, kar je razvidno že iz njegovega naslova Zakaj se dogaja? Pogosto se sploh ne zavedamo, da je fi zika povsod okoli nas in da kroji naša življenja! Z njo se srečamo, že ko zazvoni budilka, ko prižgemo luč, odpremo vodo, si popečemo toast, pošljemo sporočilo SMS, se z avtobusom odpeljemo v šolo … Prav zato smo se pri snovanju novega učbeniškega kompleta odločili za konceptualni pristop, ki temelji na vsakdanjih izkušnjah in preprostih poskusih, ki omogočajo preprost in povsem naraven vstop v čarobni svet fi zike.Izkušnje kažejo, da se številnim učencem ne uspe prebiti skozi zahtevne razlage in zapletene račune, kar jih kljub radovednosti in vedoželjnosti odvrne od spoznavanja sveta okoli sebe. Zato naš učbeniški komplet temelji na preprostih razlagah s čim manj teorije in računanja ter na številnih aktivnostih, namenjenih preverjanju in utrjevanju razumevanja naravnih pojavov. Kljub številnim odgovorom učbenik odpira še več vprašanj. Kaj je temna snov? Obstajajo več kot tri dimenzije? Morda bo odgovore na ta in podobna vprašanja uspelo najti prav komu od vaših učencev in morda bo k temu pripomoglo tudi naše gradivo. No, naše poslanstvo bo izpolnjeno že, če bodo učenci razumeli svet okoli sebe, ga želeli raziskovati in ohranjati …

Kako nastane mavrica?

Zaljubljen v fi ziko,Vasja Kožuh

ZAKAJ SE DOGAJA

Učbenik Vsaka tema je predstavljena z vsakdanjimi pojavi in dogajanji, ki jih učenci poznajo ali pa si jih zlahka predstavljajo. Razlage so kratke in zanimive, napisane so v preprostem in razumljivem jeziku, hkrati pa didaktično zelo izdelane in strokovno neoporečne. Vsebine so do-datno podkrepljene s številnimi fotografi jami in z zelo premišljenimi tehničnimi risbami.

Za dodatno sproščenost in duhovitost poskrbijo ilustrirani liki fi zi-kov. Velik poudarek je tudi na sodobnosti, privlačnosti in pregle-dnosti oblikovanja.

Učbenik je zasnovan na izhodiščih prenove učnih načrtov, tako da so tudi poglavja v učbeniku za 8. in 9. razred razvrščena »po no-vem«, čeprav prenova žal še ni zaživela. Da pa učitelji in učenci do uveljavitve novih učnih načrtov ne bi imeli težav, smo obema učbe-nikoma dodali snopiča z manjkajočima poglavjema.

Delovni zvezek Delovni zvezek dopolnjuje in nadgrajuje učbenik. Izbor različnih de-javnosti in nalog je dobro premišljen, tako da zajame vse učne cilje in taksonomske ravni ter razvija različne spretnosti. Poudarek je na učenju skozi zabavo, zato je delovni zvezek privlačen, raznolik in zanimiv. Na koncu vsakega poglavja se učenci srečajo še z različnimi tehnika-mi kreativnega in kritičnega mišljenje ter aktivnega branja.

Gradivo za učitelje Da bi z našim gradivom čim bolj olajšali poučevanje fi zike, smo pri-pravili tudi številna dodatna gradiva za učitelje. Ta trenutek je na voljo obsežen priročnik za učitelje in letna priprava za 8. razred, v prvi polovici avgusta pa bosta na voljo tudi priročnik za učitelje in letna priprava za 9. razred. Pripravljamo tudi knjižico s podrobnim opisom vseh poskusov. Gradiva bodo pripravljena v formatu PDF in jih boste lahko prenesli na svoj računalnik s spletne strani www.devetletka.net.

Učbenik Zakaj se dogaja? Sile in energija 8 je nominiran za nagrado za najboljši evropski učbenik za leto 2010, ki jo bo Evropsko združenje šolskih založnikov podeljevalo okto-bra letos.

Ekološko gradivo

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem pa-pirju s certifi katom FSC. Certifi kat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

Zakaj se dogaja?Gibanje in elektrika 9DELOVNI ZVEZEK za fiziko v devetem razredu osnovne šole


EEKOLOŠKO GRADIVO

tom FSC. ijo novo.

Zaka

j dog

aja?

Sile

in e

nerg

ija

UČB

ENIK

Zakaj se dogaja?

Sile in energija 8DELOVNI ZVEZEK

za fiziko v osmem razredu osnovne šole



VesoljeD.1 Kratka zgodovina časa in prostora D.2 Raziskovanje vesoljaD.3 Zvezde in planeti

»Seveda smo bili vsi tam,« je izjavil stari Qfwfq, »kje pa naj bi bili? Nihče še ni vedel, da bi lah-ko obstajal prostor. Tudi čas ne: kaj pa naj bi, stisnjeni kot sardine, počeli s časom?«'Stisnjeni kot sardine' sem rekel zato, da sem uporabil književno prispodobo: v resnici ni bilo prostora niti za stiskanje. Vsaka točka na vsakem izmed nas je sovpadala z vsako točko na vseh drugih v eni sami točki, v tisti, kjer smo bili vsi. Skratka, niti nadležni si nismo bili, če izvzamem značajske posebnosti, kajti kadar ni prostora, je nadvse moteče, če imaš vedno pod nogami zoprneža, kot je bil gospod Pbert Pberd.

Imeli smo tudi snažilko – klicali so jo Odgovor-na za vzdrževanje – eno samo za vse vesolje, če upoštevamo, da je bil prostor tako majhen. Po resnici povedano, ni imela ves dan nobene-ga dela, še prahu ji ni bilo treba brisati, v točko ne prodre niti najmanjši drobec prahu – zato si je dajala duška z nenehnim opravljanjem in javkanjem.«

odlomka iz knjige Kozmokomične Itala Calvina

6 Trdno in tekoče6.1 Tlak in gostota

6.2 Tekočine

6.3 Plavanje

6.4 Ozračje in vreme

Aprila 1912 se je Titanik

podal na svojo prvo plovbo. Z dolžino

treh nogometnih igrišč in višino Ljubljanskega

nebotičnika je bil največja ladja tistega časa. V vseh

pogledih je bil izjemen tehnološki dosežek – med drugim

je bil zasnovan tako, da se po mnenju inženirjev sploh ne bi

smel potopiti. Zato tudi ni nenavadno, da je bilo na krovu občutno

premalo rešilnih čolnov. Na žalost ledena gora, ki mu je štiri dni

pozneje razparala bok, vsega tega ni vedela. Titanik je v vsem svojem

blišču in z več kot tisoč potniki na krovu v nekaj manj kot treh urah

potonil v globine Atlantika. Tragična zgodba je ostala zavita v tančico

skrivnosti vse do leta 1985, ko so s posebnimi podmornicami na dnu

Atlantika našli razbitine mogočne ladje.

Aprila 1912 se je Titaanik

podal na svojo prvo plovbo.. Z dololžinno

treh nogometnih igrišč in višino o Ljublljannskeega

nebotičnika je bil največja ladja tisstega čassa. VV vseh

pogledih je bil izjemen tehnološki dossežekk – mmedd drugim

je bil zasnovan tako, da se po mnenju iinžennirjevev spsploh ne bi

smel potopiti. Zato tudi ni nenavadno, da je billo nna kkrovu občutno

premalo rešilnih čolnov. Na žalost ledenaa gorara, kiki mu je štiri dni

pozneje razparala bok, vsega tega ni vedelaa. Titaanikk je vv vsem svojem

blišču in z več kot tisoč potniki na krovu v v nekajaj mamanj kot treh urah

potonil v globine Atlantika. Tragična zgodbaa je oostalala zazavita v tančico

skrivnosti vse do leta 1985, ko so s posebniimi ppodmmorrnicami na dnu

Atlantika našli razbitine mogogočnee laddje.

Zakaj se dogaja?

Sile in energija 8UČBENIK za fiziko v osmem razredu osnovne šole



V nastajanju je tudi prvi oblikovno in slogovno prilagojen učbenik z računalniško zgoščenko za otroke s posebni-mi potrebami, ki bo na voljo že avgusta 2010.

Zakaj se dogaja?Gibanje in elektrika 9PRIROČNIK ZA UČITELJE


Zakaj se dogaja?

Sile in energija 8PRIROČNIK ZA UČITELJE


D.2 RazD.3

»Seveveda ssmo bilii vsi tam,« »kje ppa najaj bi i bilili?? Nihče še ko obbstajaal prrosttor. Tudi časstisnjnjeni kokot ssarddine, počeli 'Stisnnjeni kkot sarrdine' sem reuporarabil knknjižževnno prispodobbilo pprostoora nniti za stiskanjevsakeem izmzmedd naas je sovpadana vseseh drrugihih v eni sami točbili vssi. Skrkratkka, nniti nadležni izvzamamem znaačajsjske posebnoni proostoraa, jee naddvse moteče,pod nnogammi zzoprnrneža, kot je bPberdd.

Imeli smo tuddi snnažilko – klicalna zaa vzdržrževavanjee – eno samo zče uppoštevvammo, dda je bil prostoPo resesnici povvedaano, ni imela vega deela, šee prrahu u ji ni bilo treba ne prorodre nniti i najjmanjši drobec si je ddajalaa duuškaa z nenehnim opjavkaanjemm.«

odlommka izz knnjigee Kozmmokommičnne Itatala Calvina

Zaka

j se

doga

ja?

Gib

anje

in e

lekt

rika

UČB

ENIK

9

Zakaj se dogaja?Gibanje in elektrika 9UČBENIK

za fiziko v devetem razredu osnovne šole


EEKOLOŠKO GRADIVO

tom FSC. ijo novo.

Serija Zakaj se dogaja? ... za fi ziko v osnovni šoli

Zakaj se dogaja?Gibanje in elektrika 9DELOVNI ZVEZEK



EEKOLOŠKO GRADIVO

tifi katom FSC.

celulozo, posadijo novo.

ADIVO

Zakaj se dogaja?Gibanje in elektrika 9UČBENIK za fiziko v devetem razredu osnovne šole


EEKOLOŠKOGRADIVO

j j g j

Zaka

j dog

aja?

Sile

in e

nerg

ija

UČB

ENIK

8




EKO

katom FSC. ulozo, posadijo novo.






Zakaj se dogaja? Gibanje in elektrika 9

Zakaj se dogaja? Sile in energija 8

že spomladi 2010

DIDAKTIČNA ZASNOVA GRADIVA

Učbeniška kompleta za 8. in 9. razred sta v celoti zasnovana v skla-du s predlogom prenovljenega učnega načrta in z zadnjimi spozna-nji fi zikalne, didaktične in pedagoške stroke. Pri nastajanju gradiva smo imeli ves čas pred očmi vedoželjne učence, ki se šele dobro spoznavajo z osnovnimi zakoni narave. Hkrati smo se zavedali, da je vesolje in dogajanje v njem res treba prikazati tako, da bo učenca pritegnilo in ga bo želel spoznavati in tudi sam raziskovati. Zato smo se posebno potrudili, da bi bilo gradivo čim bolj zanimivo, za-bavno, barvito, raznoliko in preprosto, po drugi strani pa tudi stro-kovno, sodobno, sistematično in pregledno.

Glavne značilnosti gradiva: • privlačno in pregledno• strokovno in sodobno • kratko in preprosto • kritično in vzgojno • aktualno in zanimivo • sistematično in raznoliko

Valentina Mlakar, avtoricaValentina poučuje matematiko in fi ziko na Osnovni šoli Sava Kladnika Sevnica. Njeni učenci se lahko pohvalijo z dobrimi rezultati na različnih tekmova-njih iz fi zike. Zdaj ko sta njena otroka že odrasla, prosti čas namenja vrtnarjenju, sprehodom po goz-du, nabiranju gob in borovnic, v zimskih mesecih pa raje bere romane in strokovno literaturo.

Ambrož Demšar, avtorAmbrož poučuje matematiko in fi ziko (in po po-trebi tudi druge predmete) na Osnovni šoli Simona Kosa Podbrdo. Z učiteljevanjem na majhni osnovni šoli v Baški grapi je nadvse zadovoljen. Prosti čas, ki ga je včasih namenjal gledališču, plavanju in muzi-ciranju, zdaj posveča dvema majhnima hčerkama.

mag. Đulijana Juričić, avtorica Đulijana je učiteljica fi zike in računalniških predme-tov na Osnovni šoli Trnovo. Ima veliko izkušenj s pripravami gradiv za učitelje in učence, z vodenjem različnih mednarodnih projektov in z izobraževa-njem učiteljev. Obožuje ples, hitro hojo, plavanje, naravo, branje, fi ziko, spoznavanje novega in pred-vsem svojo družino, v kateri so mož in trije otroci.

Vasja Kožuh, avtor in vodja projekta Vasja je izkušen urednik in soavtor zelo uspešnih, tudi mednarodno nagrajenih učbenikov. Po izo-brazbi je profesor fi zike (specializacija iz didaktike fi zike). Dolga leta je poučeval na gimnaziji, krajši čas pa je bil tudi ravnatelj osnovne šole. V prostem času se posveča Levu in Tanji, rad tudi bere, potuje in fotografi ra.

PRI NASTANKU GRADIVA SO SODELOVALI :

Konceptualni in problemski pristopIzhodišče razlag so vsakdanji dogodki in konkretne izkušnje učen-cev, kar jih dodatno motivira in jim omogoča lažje razumevanje be-sedila. Vsi podnaslovi so zapisani v obliki vprašanj, kar pri učencih vzbuja radovednost in spodbuja samostojno iskanje odgovorov.

Celostno in poglobljeno znanjeGradivo presega okvire fi zike, saj zajema tudi vsebine naravoslovja, tehnike, družboslovja in drugih znanosti, kar omogoča učencem holističen pogled na svet in mu odstira povsem nove dimenzije zna-nja.

Razvijanje osnovnih kompetencPoleg zanimive in privlačne predstavitve vsebin je v gradivu velik pou darek tudi na procesnem znanju, miselnih procesih in vredno-tah, značilnih za naravoslovje in tudi širše, kar bo učencu omogočilo razvoj osnovnih in generičnih kompetenc.

Spoznavanje miselnih veščinSkozi celotno gradivo so razpredene različne tehnike kritičnega in ustvarjalnega mišljenja, reševanja problemov in odločanja, s čimer gradivo učence ustrezno oboroži z znanjem in veščinami za lažje spoprijemanje z izzivi 21. stoletja.

Pozitiven odnos do znanja in naraveV gradivu so predstavljeni številni dosežki znanosti in človeške druž-be nasploh ter njihov vpliv na življenje in okolje. To učencu privzgaja pozitiven, a hkrati kritičen odnos do človekove dejavnosti ter skrb za okolje.

Radovednost in raziskovalni duhV gradivu so predstavljeni številni primeri vsakdanje uporabe in pre-prosti poskusi, za katere učenec najde vse potrebno doma oziroma v bližnji trgovini, kar spodbuja k samostojnemu raziskovanju in pod-žiga učenčevo radovednost.

Zakaj se dogaja?

Gibanje in elektrika 9DELOVNI ZVEZEK



EEKOLOŠKO GRADIVO

Zaka

j dog

aja?

Sile

in e

nerg

ija

UČB

ENIK

8



EKKOOLLOŠŠKKOO GGRRAADDIVOEK

Otom FSC. jo novo.






6.2 Tekočine

6.3 Plavanje















66.1 Tlak in gostota

6.2 Tekočine

6.3 Plavanje

6.44 OzOzraačje in O vreme


podal na svojo prvo plovbo. Z doolžinoo

treh nogometnih igrišč in višino Ljubbljansskegga

nebotičnika je bil največja ladja tistegaa časaa. V vseeh

pogledih je bil izjemen tehnološki dosežekek – mmed d druugim

je bil zasnovan tako, da se po mnenju inžennirjevv spplohh ne bi

smel potopiti. Zato tudi ni nenavadno, da je biilo naa kroovu občutno

premalo rešilnih čolnov. Na žalost ledena gorara, ki mu u je šštiri dni

pozneje razparala bok, vsega tega ni vedela. Titaanik jje v v vseem svojem

blišču in z več kot tisoč potniki na krovu v nekaaj mananj kkot ttreh urah

potonil v globine Atlantika. Tragična zgodba je oostalaa zaavitaa v tančico

skrivnosti vse do leta 1985, ko so s posebnimi ppodmmornnicaami na dnu

Atlantika našli razbitine mogočnee ladjeje.

Zakaj se dogaja?




»Seveda smo bili vsi taam,,« je izjavil sta»kje pa naj bi bilii?? Nihčče šše nii vedel, dako obstajal prostoor. Tuudi ččas nne: kaj pa stisnjeni kot sardidine, ppočeeli s s časom?«'Stisnjeni kot sarddine' semm rekkel zato, duporabil književnono prisspoddobobo: v resnicbilo prostora niti zza stiiskaanje.. Vsaka točvsakem izmed naas je ssovppadaala z vsako na vseh drugih v eeni saami točkčki, v tisti, kjbili vsi. Skratka, nniti naadleežni i si nismo bilizvzamem značajsjske pposeebnoosti, kajti kani prostora, je naddvse mmottečee, če imaš vepod nogami zoprnrneža, kott je bbil gospod PPberd.

Imeli smo tudi snnažilkoko – kklicacali so jo Odgona za vzdrževanjee – enno ssamoo za vse vesolče upoštevamo, dda je bbil pprosstor tako majhPo resnici povedanano, nni immela a ves dan nobega dela, še prahu u ji ni bbiloo trebba brisati, v tone prodre niti najmmanjšši ddrobebec prahu – zatosi je dajala duška a z nennehhnimm opravljanjem javkanjem.«

odlomka iz knjige e Kozmokomične Itaala Caalvinna

Zaka

j se

doga

ja?

Gib

anje

in e

lekt

rika

UČB

ENIK

9




EEKOLOŠKO GRADIVO

tom FSC. ijo novo.

Učbenik za 21. stoletje

Učenci dandanes pridobijo več kot polovico znanja na nefor-malen način – z izobraževalnimi oddajami, knjigami, revijami in vsebinami na spletu, ki so ob premišljenem izboru vsebin tudi zabavne in odlično oblikovane. V Založbi Rokus Klett smo sprejeli ta izziv in poskušali v naše učbenike vtkati številne dobre lastnosti omenjenih virov, hkrati pa ohraniti vse lastnosti kakovostnih učbenikov.

Gradivo so pregledali:

• univerzitetni profesorji • strokovnjaki drugih področij (didaktike, kemije

in biokemije ter geografi je in zgodovine)• učitelji praktiki • učenci

Matej de Cecco, ilustratorMatej je študent vizualnih umetnosti na akademiji AVA in absolvent fi lozofske fakultete. Najraje riše šaljive ilustracije in stripe s fantastičnimi karakterji. Rad tudi zaigra na kitaro in vrže žogo na koš.

Doc. dr. Jurij Bajc, konzulentDr. Bajc je zaposlen na Oddelku za fi ziko in tehniko na Pedagoški fa-kulteti Univerze v Ljubljani. Predava didaktiko fi zike.

Jasna Karnar, oblikovalkaJasna je izkušena oblikovalka uč-benikov, številnih revij in drugih izobraževalnih izdaj za otroke in mladino. Obožuje svojega mač-ka, kljub temu da včasih pokaže krempeljce.

Dr. Barbara Rovšek, konzulentkaDr. Rovšek je zaposlena na Oddelku za fi ziko in tehniko na Pedagoški fa-kulteti Univerze v Ljubljani. Vodi vaje pri različnih fi zikalnih predmetih, kot so fi zika, fi zikalni eksperimenti, di-daktika fi zike in moderna fi zika.

Gradivo spodbuja in razvija: • celostno znanje in pogled na svet• spoštovanje dosežkov človeške družbe• spoštljiv in odgovoren odnos do okolja• logično in kritično mišljenje• ustvarjalnost in domiselnost• aktivno učenje in uporabo IKT• radovednost in raziskovalnega duha

Gaja, Tina, Tijana, Maša, Ivan in Domen, učenci OŠ Ketteja in Murna v Ljubljani

p večava Stopničasti vodnikZaradi razdelitve naboja v oblaku se med dnom in vr-hom oblaka ustvari zelo velika napetost (večina strel poteka znotraj oblakov!). Tudi med tlemi in dnom oblaka se ustvari velika napetost, ki lahko znaša tudi več milijonov voltov. Tla privlačijo elektrone na dnu oblaka, vendar zrak je zelo slab prevodnik električne-ga toka in preprečuje njihovo gibanje. A ko se na dnu oblaka nabere dovolj električnega naboja in napetost naraste na nekaj milijonov voltov, zrak ne »zdrži« več in elektroni si začnejo utirati pot proti tlem. Pri tem ubirajo najlažjo pot, zato na poti večkrat spremenijo smer. Strela v obliki razvejane veje po kakšni desetin-ki sekunde doseže tla in na ta način ustvari »kanal«, po katerem bo potovala večina naboja. Takoj za tem sledi povratni udarec od tal proti oblaku, ki ustvari močan blisk. To je tisti blisk, ki preseka nočno nebo in ga povezujemo s strelo.

Delitev nabojaStrela ne nastane z jasnega, temveč je za to potreben nevihtni oblak. Nevihte in z njimi povezane strele nastanejo zaradi dviganja vlažnega zraka, ka je del vodnega kroga. Vodni krog že poznamo in vemo, da ga »poganja« sončno obsevanje, ki je tako tudi vir energije neviht in strel. A dviganje vlažnega zraka in nevihtni oblak, še ni dovolj – v oblaku se mora razdeliti naboj. Dogajati se mora nekaj podobnega kot pri drgnjenju balona, le v veliko večjem obsegu. Kako poteka delitev naboja, še ni povsem znano, še najbolj verjetna pa je teorija, po kateri se ob trkih vodnih kapljic in ledenih kristalčkov prenese del naboja. Ka-pljice, ki imajo po trku presežek negativnega naboja, se spuščajo k dnu oblaka, ledeni kristalčki, ki imajo po trku presežek pozitivnega naboja, pa se dvigujejo k vrhu oblaka. Zaradi tega se s časom na vrhu oblaka nabere pozitivni naboj in na dnu oblaka negativni naboj. Zaradi presežka negativnega naboja na dnu oblaka se na tleh pod oblakom prerazporedi naboj tako, da imajo tla presežek negativnega naboja.

Popolna tema in tišina. Kar malce zlovešče. Sliši se le škrabljanje dežja na strehi, ko na vsem lepem nebo preseka blisk. Za hip je svetlo kot ob belem dnevu. Kmalu zatem se zasliši še grmenje in zatresejo se šipe. Še sreča, da strela ni treščilo v našo hišo ...

Kako nastane strela?

Kako se zavarujemo pred strelo?

Najboljša zaščita pred strelo je, da predvidimo prihod nevihte in smo med nevihto na varnem v hiši ali avtu. Hiše imajo namreč strelovode, ki strelo varno preu-smerijo v tla, v notranjost avtomobila pa strela sploh ne more.

Če se vendarle zgodi, da nas nevihta ujame na prostem, se ne smemo skriti pod osamljeno drevo ali kakšno manjšo lopo, ki nima strelovoda. Raje poišči-mo kakšno kolikor toliko suho vdolbino in počepnimo vanjo (noge moramo imeti skupaj!) ter počakajmo, da nevarnost mine.

Blisk in gromOb udaru strele steče tok okoli 10.000 amperov, kar je kakšnih tisočkrat več kot po žicah v stanovanju. Tolikšen električni tok tako močno segreje zrak, da ta vzolž prevodnega kanala za hip zasveti v močni sve-tlobi, kar vidimo kot blisk. Zrak je tako močno segret, da dobesdno eksplodira, kar kmalu slišimo grmenje. Grmenje v primerjavi z bliskom »zamuja«, ker zvok potuje do nas počasneje kot svetloba. Čim več časa poteče med bliskom in gromom, tem dlje od nas je udarila strela. Vsake tri sekunde »zamude« predsta-vljajo približno en kilometer oddaljenosti.

Strela in živa bitjaStrele najpogosteje treščijo v visoke objekte. V mestu bo to najvišja stolpnica, v naravi pa osamljeno drevo, žival ali človek. Danes so skoraj vse zgradbe zava-rovane s strelovodi, zato pa skednji in druge manjše zgradbe brez strelovodov velikokrat zgorijo. Če strela udari v drevo, ga pogosto razkolje. Sokovi v notranjo-sti drevesa namreč ob udaru strele zavrejo in drevo dobesedno eksplodira. Strela, ki udari v žival ali člo-veka (lahko udari tudi v tla v bližini!), lahko povzroči resne opekline in zastoj srca.

tatatatatakokokoko, ,, dada i

www.kvarkadabra.netwww.science.howstuffworks.com

− − − −− − − −− − − −− − − −− − − −− − −

+ + ++ + ++ +

+++

++ +

+

+++

++ + ++ + ++ + ++ + ++ +

61

Zvezde, sonce, meglice, voda, dim, oblaki, živali,

rastline in nenazadnje mi sami – vse je snov. Nekatere snovi, kot zrak, voda in

hrana, so za nas življenjskega pomena, medtem ko nam kamen, les, železo, papir služijo za lažje preživetje. Nekoč so verjeli, da je prav vsa snov v naravi sestav ljena iz s štirih elementov: zemlje,

zraka, vode in ognja. Danes vemo, da je snov sestavljena iz velikega števila

mikroskopsko majhnih gradnikov.

ključne besede: osnovni gradniki snovi • atomi• molekule • neurejeno gibanje

Z mikroskopom ne moremo opazovati gibanja molekul, ker so premajhne. Lahko pa opazujemo gibanje delcev dima, ki se premikajo zaradi molekul.

Atome si predstavljamo kot

majhne kroglice, molekule pa kot skupino kroglic.

Molekule vode na teh straneh so približno 100 milijonkrat

povečane. V eni sami kapljici jih je več kot 1022.

Kako veliki so gradniki?S prostim očesom zgradbe snovi ne vidimo. Tudi z običajnim mikroskopom ne. V resnici so gradniki snovi tako majhni, da jih je že v eni sami kapljici rose več kot 1021 (10.000.000.000.000.000.000.000). To je približno toliko, kot je kapljic v vseh jezerih in rekah skupaj. Atomi so manjši od milijardinke metra, molekule pa so lahko tudi tisočkrat večje. Kljub temu bi eno molekulo debela »nitka« iz kapljice vode segala od zemlje do sonca in še dlje.

? Približno koliko molekul je v kozarcu vode?

Se gradniki gibljejo?Tudi če je snov pri miru, se gradniki v njej ves čas gibljejo. Živahnost gibanja gradnikov je odvisna od temperature snovi. V zraku se že pri običajnih temperaturah molekule dušika in kisika gibljejo s hitrostmi preko 1500 km/h. Pri tem nenehno trkajo med seboj in v bližnje predmete. Zaradi tega je njihovo gibanje povsem neurejeno. Tudi v vodi se molekule ves čas gibljejo. Pri tem pa molekule niso povsem proste in le počasi lezejo ena mimo druge. To se lepo vidi pri mešanju črnila z vodo. Podobno se gibljejo ljudje v gneči.Tudi gradniki v trdni snovi se ves čas gibljejo. Pri tem pa ne zapustijo svojega mesta, temveč le nihajo okoli njega. To si lahko predstavljamo kot gledalca v operi, ki se ves čas preseda na svojem sedežu, zapustiti pa ga med predstavo ne sme.

? Zakaj gibanja gradnikov ne vidimo s prostim očesom?

Kakšen je »rok trajanja« snovi? Atomi se s časom večinoma ne spreminjajo. Živa bitja ves čas reciklirajo ene in iste atome, ki so nastali kmalu po velikem poku ali pa nekoliko kasneje v sredicah zvezd. Vmes so jih uporabljali dinozavri, pred kratkim pa rastline in živali, iz katerih je narejena hrana, ki jo jemo. Pravzaprav je celotna zemlja z vsemi snovmi nastala iz nekakšne vesoljske reciklaže. Za razliko od atomov imajo molekule zelo različne življenjske dobe. Večino molekul, ki jih ustvarijo živa bitja, druga živa bitja razgradijo. Molekule lahko ustvarimo ali razgradimo s kemijskimi procesi, atome pa le z jedrskimi.

? Od kod molekule in atomi, potrebni za rast dojenčka?

Navadna morska sol je sestavljena iz

atomov klora (Cl) in natrija (Na). Tvoje telo ni isto

kot včeraj, saj je medtem vanj prišlo in iz njega odšlo

veliko novih atomov in molekul. Že z enim samim vdihom ali

drobtinico kruha vstopi v telo kakšnih 1021 molekul.

Molekule različnih snovi se ves čas gibljejo in se zato počasi pomešajo med seboj.

• atom (angl. atom) – najmanjši delec snovi, ki ga kemijsko ni mogoče razstaviti (npr. vodik, kisik ...)

• molekula (angl. molecule) – najmanjši delec snovi, ki ohranja kemijske lastnosti snovi (npr. voda, ozon ...)

Povzetek Snov je zgrajena iz mikroskopsko majhnih, med seboj enakih osnovnih gradnikov. To so lahko atomi, ioni ali iz njih sestavljene molekule. Gradniki se v snovi neprestano gibljejo – njihovo gibanje je neurejeno. Večina atomov je večnih, molekule in snovi pa niso.

Ponovi1. Kakšna je razlika med atomi in

molekulami?2. Približno kako veliki so gradniki?3. Kakšno je gibanje gradnikov?4. So gradniki snovi oziroma snov večni?

RazmisliKakšna je razlika med živo in neživo naravo?

Iz česa je snov?Zamisel, da so snovi sestavljene iz enakih osnovnih elementov, izvira že iz stare Grčije. Konec 17. stoletja so znanstveniki ugotovili, da je snov zgrajena iz velikega števila zelo majhnih, med seboj popolnoma enakih osnovnih gradnikov. To so lahko atomi, ioni ali pa molekule, ki so sestavljene iz atomov. V naravi obstaja približno sto različnih vrst atomov, medtem ko je molekul skoraj brez števila.Že en sam atom razlike v zgradbi molekule je lahko usoden. Če molekuli vode dodamo še en atom kisika, se voda spremeni v peroksid, ki ga uporabljamo za beljenje las. Če pa bi ga spili, bi bil za nas smrtno nevaren, saj je strupen.

voda (H2O)peroksid (H2O2)

4.1 Zgradba snovi

Če si snovi ogledamo pod dovolj veliko povečavo,

se pred nami razgrne povsem nov, neznan svet.

PRED BRANJEM: oglej si fotografi je s prostim očesom

MED BRANJEM: prouči fotografi je z lupo

PO BRANJU: je svet z lupo videti drugačen? Zakaj?

88 89

Konceptualna fi zikaOsnovno vodilo učbenikov je konceptualni pristop, ki temelji na lastni izkušnji in povezavi z vsakdanjim življenjem. Tako učenci na-ravne procese najprej doživijo ter jih znajo opisati in uporabiti, šele nato pa jih v smiselni količini spoznajo tudi po teoretski in matema-tični plati. Konceptualni pouk združuje problemski pristop, eksperi-mentiranje, uporabo različnih informacijskih tehnologij in virov ter najrazličnejše sodobne metode dela.

UČBENIK

Vsebina učbenika je razdeljena na pet poglavij: Vesolje in znanost, Sile in gibanje, Spremembe in energija, Segrevanje in ohlajanje ter Človek in okolje. Vsako poglavje se začne z uvodno zgodbo in na-povednikom, nadaljuje z različnim številom (4–6) podpoglavij ter konča s povzetkom in ponovitvijo.

Poglavja so razdeljena na podpoglavja, ki so skoraj brez izjeme pri-kazana na štirih zaporednih straneh, pri čemer je vsaka učna tema prikazana na dveh. Učna tema se začne z opisom aktivnosti pri bra-nju in uvodnikom, nadaljuje pa z razlago, ki je razdeljena na tri do pet vsebinskih sklopov. Učno temo sklenejo povzetek in predlogi aktivnosti (Ponovi, Razmisli, Odgovori ...).

Učbeniku za 8. razred so dodane posebne vsebine, ki učenca sezna-nijo z osnovnimi koraki, napotki in namigi za lažje delo in učenje. V 9. razredu pa so učbeniku dodane »povečave« zanimivih tem – kratki poljudnoznanstveni članki.

Dvostranski prikazi učne temeVsebina posamezne učne teme je zasnovana in oblikovana tako, da je v celoti prikazana na dveh sosednjih straneh, kar omogoča boljši pregled nad vsebino in lažjo navigacijo. Natančno premišljeni so tudi razpored, oblika in zaporedje različnih vsebin in elementov.

Napotki za aktivno branje in učenje Na začetku vsake učne teme so različni napotki in dejavnosti za ak-tivno učenje, ki usmerjajo učenca pred in med branjem ter po njem.

Zakaj se dogaja? Sile in energija 8• 120 strani• 5 poglavij• 24 podpoglavij• 250 fotografi j• 120 ilustracij in tehničnih risb+ priloga Trdno in tekoče

Zakaj se dogaja? Gibanje in elektrika 9• 104 strani• 5 poglavij• 22 podpoglavij• 150 fotografi j• 100 ilustracij in tehničnih risb+ priloga Vesolje

Kaj se dogaja pri drgnjenju?Kot smo pravkar ugotovili, je v vsaki snovi električni naboj. Telesa, ki niso naelektrena, se od naelektrenih razlikujejo le po tem, da imajo enako količino pozi-tivnega in negativnega naboja. Z drgnjenjem teles ne ustvarimo naboja, temveč ga le prenesemo s telesa na telo. Ob drgnjenju balona na lase prenesemo nekaj elektronov in z njimi nekaj negativnega naboja. Lasje imajo po drgnjenju presežek negativnega naboja in so zaradi tega navzven negativno nabiti. Balon pa ob tem izgubi nekaj elektronov in s tem del negativnega naboja. Po drgnjenju ima zato presežek pozitivnega naboja in je navzven pozitivno nabit. Z drgnjenjem to-rej prenesemo električni naboj s telesa na telo, vendar lahko prenesemo le majhne količine naboja

Kaj pa privlak nevtralnih teles?Kako je mogoče, da se naelektren balon »prilepi« ob električno nevtralno steno? Odgovor se skriva v dej-stvu, da so tudi v nevtralnih telesih nosilci električnega naboja. Če se steni približamo z naelektrenim balo-nom, se bodo nosilci iste vrste naboja v steni nekoliko oddaljili od balona. Temu pojavu pravimo polarizacija, v kovini, kjer se naboji prosto gibljejo, pa infl uenca. Naboj se torej prerazporedi tako, da je bliže balonu več nasprotne vrste električnega naboja in dlje od balona več iste vrste naboja. Ko balon oddaljimo od stene, se nosilci električnega naboja v steni prerazporedijo v prvotno lego in električna sila preneha.

proton in elektron

1,6 · 10–19 Asv enem bitu spomina

10–13 Askrpa po drgnjenju

10–6 As

Posebej lepo se da »statično elektriko« pričarati z oblačili iz umetnih vlaken (npr. fl is), če jih po-sušimo v sušilnem stroju. V sušilcu se namreč skoraj suhi kosi oblačila med seboj drgnejo in naelektrijo. Če tako oblačilo slečemo v popolni temi, bomo opazili majhne iskrice, naši lasje pa bodo štrleli v vse smeri.

3.1 Električni naboj

Ključne besede:

• elektroskop • ampersekunda • nosilci naboja • merjenje tlaka • zakon o hranitvi

električnega naboja

+−

−−−− −

− −−−

−−−−

−++

++++

+ ++

++

+++

+

skupni nabojje enak nič

skupni nabojje enak nič

−−−

−−

−

−−

−−− −

−− +

+

+

54

BesediloBesedilo, ki je napisano kot odgovor na podnaslov, zapisan v obliki vprašanja, je preprosto in jasno. Stavki in odstavki so kratki, besedišče preprosto, najpomembnejše besede in izjave so zapisane odebeljeno. Defi nicije, zakoni in pomembne zveze so še posebej poudarjeni.

Kratka zgodovina časa• Vesolje je nepredstavljivo velik prostor, v katerem

je vse, kar obstaja. Nastalo je pred približno 13,7 milijardami let z velikim pokom.

• Osončje je nastalo pred približno 5 milijardami let, življenje pa približno milijardo let kasneje.

Raziskovanje vesolja• Napovedovanje letnih časov je razlog, da so ljudje

že v pradavnini začeli načrtno opazovati nebo. Nebesne pojave so zgolj napovedovali, niso pa jih znali razložiti.

• Pri načrtnem opazovanju vesolja in pojasnjevanju nebesnih pojavov so imeli pomembno vlogo Galilej, Kopernik, Kepler, Newton, Einstein in mnogi drugi.

Zvezde in planeti• Zvezde so velike segrete plinaste krogle, ki o

dajajo energijo, najpogosteje v obliki svetlobSvetijo različno močno in so različnih barv.

• Ozvezdja so skupine zvezd, ki na nebu navidtvorijo določeno obliko, v resnici pa se zvezdzdružujejo v zvezdne kopice in galaksije.

• Osončje sestavljajo Sonce, planeti, njihove lin manjša nebesna telesa: pritlikavi planeti, kometi in asteroidi. Vsa telesa v Osončju se gibljejo okoli Sonca.

• Najbližje Soncu so notranji planeti (Merkur, Venera, Zemlja in Mars), precej dlje in precejvečji so zunanji planeti (Jupiter, Saturn, Uranin Neptun).

Izberi pravilni odgovor.

1. Kaj od naštetega ni znanstvena veda?

a) fi zika b) astronomija c) kemija č) astrologija

2. Kaj nadomešča desetiškapredpona »mili«?

a) 1000 b) 100 c) 1

10 č) 11000

3. Kdo je v 16. stoletju objavil heliocentrično sliko vesolja?

a) Nikolaj Kopernik b) Galileo Galilej c) Johannes Kepler č) Isaac Newton

4. Katera izjava o središču vesolja je pravilna?

a) Zemlja je središče vesolja. b) Sonce je središče vesolja. c) Naša galaksija je središče

vesolja. č) Vesolje nima središča.

a

c

b

č

č

a

b

c

5. Katera izjava o razvoju vesolja je pravilna?

a) Vesolje se ne spreminja. b) Vesolje se krči. c) Vesolje se širi. č) Vesolje se sicer spreminja,

a je ves čas enako veliko.

7. Česa ni v našem Osončju? a) galaksij b) kometov c) asteroidov č) planetov

6. Kateri planet so odkrili šele po odkritju teleskopa?

a) Merkur b) Venero c) Jupiter č) Uran

7. Kdo je bilo prvo živo bitje, ki je z Zemlje poletelo v vesolje?

a) Herman Potočnik b) psička Lajka c) Jurij Gagarin č) Neil Armstrong

8. Katera izjava o gibanju planetov je pravilna?

a) Vsi planeti se gibljejo z enako hitrostjo.

b) Bližji planeti se gibljejhitreje kot oddaljeni.

c) Oddaljeni planeti se ghitreje kot bližji.

č) Ni pravila za gibanje planetov.

10. Na kateri sliki sta pravilnprikazana lom in odboj svetlobe na vodni gladin

11. Katera smer žarka po prehodu skozi zbiralno lečo je pravilna?

Povzetek in

ponovitev

30

1. KORAK

AKTIVNEGA BRANJA:

Pred branjem na hitro preleti celotno besedilo. Pri

tem posveti posebno pozornost stvarem, ki že na prvi pogled

izstopajo: naslovi, slike, krepko izpisane besede,

defi nicije …

1 Vesolje in znanost1.1 Kratka zgodovina časa 1.2 Raziskovanje vesolja1.3 Zvezde in planeti 1.4 Znanost in tehnologija1.5 Svetloba in vid

»Seveda smo bili vsi tam,« je izjavil stari Qfwfq, »kje pa naj bi bili? Nihče

še ni vedel, da bi lahko obstajal prostor. Tudi čas ne: kaj pa naj bi, stisnjeni kot sardine, počeli s časom?«

'Stisnjeni kot sardine' sem rekel zato, da sem uporabil književno prispodobo: v resnici ni bilo prostora niti za stiskanje. Vsaka točka

na vsakem izmed nas je sovpadala z vsako točko na vseh drugih v eni sami točki, v tisti, kjer smo bili vsi. Skratka, niti nadležni si nismo bili, če

izvzamem značajske posebnosti, kajti kadar ni prostora, je nadvse moteče, če imaš vedno pod nogami zoprneža, kot je bil gospod Pbert Pberd.

Imeli smo tudi snažilko – klicali so jo Odgovorna za vzdrževanje – eno samo za vse vesolje, če upoštevamo, da je bil prostor tako majhen. Po resnici povedano, ni imela ves dan nobenega dela, še prahu ji ni bilo treba brisati, v točko ne prodre

niti najmanjši drobec prahu – zato si je dajala duška z nenehnim opravljanjem in javkanjem.«


STRUKTURA POGLAVJA:1.4 Znanost

in tehnologija

1000 200 300 400

1 mrd

2 mrd

3 mrd

4 mrd

5 mrd

št. ljudi

6 mrd

500 600 700 800 900 1000 1200 1300 1400 1500 1600 1700 18001100 1900 2000

leto

Tehnološka odkritja1450 tisk (Guttenberg)1769 parni stroj (Watt)1800 električna baterija (Volta)1831 električni generator (Faraday)1844 telegraf (Morse) 1862 pasterizacija (Pasteur) 1866 telefon (Bell)1879 žarnica (Edison)1882 prva elektrarna (ZDA)1886 avtomobil (Benz)1896 radio (Marconi)1903 letalo (Wright) 1900 rentgen (Roentgen)1926 raketa (Goddard)1927 televizija (Farnsworth)1928 penicilin (Fleming) 1936 računalnik (Zuse)1954 jedrska elektrarna (Rusija)1967 presaditev srca (Barnard)1971 čip (Hoff)1978 umetna oploditev (Edwards)1984 osebni računalnik (Apple)1990 svetovni splet (CERN)1996 kloniranje ovce (Roslin)2003 človeški genom (ZDA)

... medtem ko zelo podobno rentgensko sevanje pomaga reševati življenja.

6. Koliko časa traja danes, da človeštvo narase za eno milijardo?

7. Ali lahko iz grafa sklepamo, koliko ljudi bo na Zemlji v prihodnosti?

8. Ali lahko krivulja raste v nedogled?

Analiziraj graf1. Kaj prikazuje spodnji graf?2. Katero časovno obdobje prikazuje?3. Opiši krivuljo na grafu.4. Kdaj je človeštvo štelo eno milijardo?5. Koliko ljudi je na Zemlji danes?

naraščanje prebivalstva na Zemlji

• jedrska energija – energija iz jedrskih reakcij (glej tudi stran 15)• kloniranje – ustvarjanje identične kopije živega bitja v laboratoriju• gensko spremenjena hrana – živila, ki vsebujejo gensko

spremenjene organizme (npr. koruza)

ensko ljenja.

Je znanost lahko škodljiva?Znanost in tehnologija sta v zadnjih stoletjih močno olajšali življenje. Življenje se je izboljšalo na številnih področjih, še posebej se izboljšala prehrana, higiena, medicina in preskrba z vodo in energijo. Zaradi tega se je podaljšala življenjska doba in močno narastlo prebivalstvo (spodnji graf). Žal niso vsi na svetu deležni teh izboljšav. Še huje pa je, da so bila nekatera odkritja (npr. jedrska

energija) v preteklosti celo uporabljena proti človeštvu. Zato so ljudje do znanstvenih odkritij (npr. kloniranje, gensko spremenjena hrana) včasih precej zadržani.

Povzetek Človek raziskuje svet okrog sebe, odkar se zaveda. Spoznanja o svetu so ga pripeljala do mnogih odkritij, ki so močno olajšala življenje in spodbudila rast človeštva. Na žalost pa so bila nekatera odkritja zlorabljena in uporabljena tudi proti človeštvu.

Ponovi1. Kateri so bili prvi človeški izumi in čemu

so bili namenjeni?2. Kdaj se je začel pospešen razvoj

znanosti in tehologije?3. Naštej nekaj novodobnih izumov.4. Katera je najbolj znana zloraba znanosti

v zgodovini?

Opredeli seJe jedrska energija po tvojem mnenju koristna ali škodljiva? Utemelji svojo razlago.

Razmisli1. Kateri novodobni izum se ti zdi

najpomembnejši? Zakaj?2. Bi se dalo preprečiti zlorabe znanosti?

Kako?

Radioaktivno sevanje, ki nastane pri jedrski eksploziji, ogroža življenje ...

ključne besede: poišči jih!

Znanost sistematično preučuje svet

in prihaja na ta način do mnogih, za človeka zelo pomembnih znanstvenih odkritij, ki jim izumitelji in inženirji zelo

hitro najdejo uporabno vrednost. Z uporabo znanstvenih spoznanj v praktične namene

se danes ukvarjajo strojništvo, gradbeništvo, elektrotehnika in

druge tehnične panoge.

Več kot milijarda ljudi nima niti čiste pitne vode.

Kaj je prinesla elektrika?Z industrijsko revolucijo se je začela doba velikih znanstvenih odkritij in izumov. Kot po tekočem traku so si z miz izumiteljev sledili elektromotor, telefon, žarnica, radio, televizija, računalnik, internet in druga odkritja, brez katerih danes ne znamo več živeti. Mnoga so izboljšala izmenjavo informacij, kar je spodbudilo hiter razvoj znanosti in celotne družbe.

Kaj je prinesla elektrika?

So bili že praljudje izumitelji?Naši predniki so že pred več kot milijonom let upo-rabljali kamen in ogenj. Kasneje so začeli izdelovati preprosta oblačila in zavetišča. Pred približno 10.000 leti je človek odkril, da lahko z ognjem oblikuje železo, baker in druge kovine v različna orodja. Kasneje je izdelal kolo in začel zapisovati znake – razvila se je pisava, ki je omogočila ohranjanje in razširjanje znanja in zamisli.

? Ali je pračlovek znanje in izkušnje pridobival načrtno ali naključno?

Kaj je nadomestilo roke?Starodavni gradbeniki so s pridom uporabljali klanec, vzvod in škripec (glej strani 68–71), ki so močno zmanjšali silo, potrebno za premikanje velikih bremen. Moč človeških mišic so najprej nadomestile domače živali, kasneje pa predvsem vodno kolo in mlini na veter. Industrijsko revolucijo ob koncu 18. stoletja je zanetil parni stroj, ki je kmalu po iznajdbi začel poganjati stroje ter prve ladje in lokomotive. Približno sto let kasneje sta ga izpodrinila dizelski in bencinski motor, ki sta omogočila razvoj avtomobilov in letal.

V tem poglavju je namenoma izpuščen seznam

ključnih besed, ki olajša iskanje po drugih virih.

PRED BRANJEM: preglej, o čem bo govora

MED BRANJEM: poišči ključne besede

PO BRANJU: poišči ustrezne angleške izraze

20 21

0 1600 1

aaaaamillijarrdo?rram o?dmillijarrdo?rram o?dmillijarrdo?

o,, kooliko oo ko oko,, koolikoooko okk likko,, koolikok likdnnoostti?ttiosn ?dnnoostti?ttis ?dnnoostti?eddoggled?ggdoe deeddoggled?ggdoe deeddoggled?

Na žalost pa so bila nezlorabljena in uporablječloveštvu.

PonoviPonovibbili pprvi čloimeenjjeeni?zaačeel pospn ttehoologijkaajj noovodo

aajboolj znani??

eerrgijaa po tkoodljjiva? U

oddobbni izumbbnejjši? Za

prepprečiti

hitro najdejo uporabno vrednost. Z uporaboznanstvenih spoznanj v praktične namene

d kse danes ukva j j j irjajo strojnišštvo, db išt l kt t h ik i

ardda ljjudi e ppitnne vod

V tem poglavju je namenoma izpuščen seznam V tem poglavju je namenoma izpuš

ključnih besed, ki olajša iskanje po drugih virih.

PRED BRANJEM: preglej, o čem bo govora

MED BRANJEM: poišči ključne besede

1.3 Zvezde in planeti

Kaj vse sodi v naše Osončje?Naše Osončje naša je neposredna vesoljska sose-ščina. Sestavlja ga Sonce, osem planetov, vsaj trije pritlikavi planeti, več kot sto lun in številna manjša nebesna telesa (asteroidi, kometi ...). Sonce je središče našega Osončja. Zaradi svetlobe, ki jo oddaja, omogoča življenje. Sonce je približno pet milijard let stara zvezda nekje na polovici svoje življenjske dobe.

? Zakaj je Sonce tako pomembno za življenje na Zemlji?

Koliko planetov je v Osončju? Planete našega osončja delimo na notranje in zunanje, ki jih ločuje pas asteroidov. Notranji planeti Merkur, Venera, Zemlja in Mars so iz različnih kamnin sestavljene krogle s polmerom nekaj tisoč kilometrov. Zunanji planeti so velikanske plinaste krogle z majhnimi trdnimi jedri. So tudi več 100-krat večji od notranjih planetov. Najbližji Soncu in naj večji med njimi je Jupiter, sledijo mu Saturn, Uran in Neptun. Okrog njih krožijo številne lune, Saturn pa je znan tudi po svojih čudovitih prstanih. Vsi planeti se gibljejo po skoraj krožnih orbitah, ki ležijo v isti ravnini. Planeti, ki so bliže Soncu, se gibljejo hitreje in obkrožijo Sonce v krajšem času kot bolj oddaljeni planeti.

Kaj pa vesoljski drobir?V Osončju je tudi veliko majhnih nebesnih teles. Največji med njimi so pritlikavi planeti, ki so podobni notranjim planetom, le nekajkrat manjši so. Zaenkrat poznamo tri: Pluton, Ceres in Erida. V pasu med Marsom in Jupitrom so številne več kilometrov velike gmote, ki jim pravimo asteroidi. Okoli Sonca krožijo tudi majhna zamrznjena telesa, ki jim pravimo kometi.

Ali še kje obstaja življenje?Tega v resnici ne vemo. Kljub različnim zgodbam o zunajzemeljskih bitjih ga še nismo odkrili. Skoraj zagotovo pa je Zemlja edini planet v našem Osončju, na katerem obstaja življenje. Toda v vesolju je na milijone galaksij, v katerih je na milijarde zvezd in mnoge imajo planete. Morda so še na katerem od njih ugodni pogoji za razvoj življenja ...

? Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za nastanek življenja, podobnega življenju na Zemlji?

Planeti se gibljejo po elipsah, ki so

podobne nekoliko sploščenim krožnicam.

Sonce je središče našega Osončja.

Povzetek Naše Osončje sestavlja osem planetov in množica manjših teles, ki krožijo okoli Sonca. Zemlja je eden izmed notranjih planetov. Osončje je nastalo pred 5 milijardami let iz oblaka plina in prahu. Danes vemo, da v vesolju obstajajo številna osončja.

Ponovi1. Naštej planete v Osončju.2. Kakšna je razlika med

notranjimi in zunanjimi planeti?

3. Kaj še sodi v naše Osončje?

RazmisliPrimerjaj temperature površja planetov. Kaj opaziš? Zakaj?

Pluton – pritlikavi planet, ki smo ga še do pred kratkim šteli za deveti planet, je manjši od naše Lune.

3. Kaj

RazmPrimerplanet

Pl t itlikk i lPšp

P

Vesolje sestavljajo neznanske

razsežnosti praznega prostora – najbližje galaksije so od nas

oddaljene nekaj milijonov svetlobnih let. Kljub temu pa je v bližini našega

planeta vse polno najrazličnejših nebesnih teles, ki skupaj z našim

planetom tvorijo naše Osončje.

Kaj vse vidimo na nočnem nebu?

Podaj se na sprehod po nočnem nebu. Navodila so v delovnem zvezku na strani 9, kjer najdeš tudi priročno zvezdno karto.

notranji planetiSonce zunanji planeti* Velikosti planetov in Sonca so v merilu, razdalje pa ne.

* Velikosti orbit so v merilu.

Merkur Venera MarsZemlja Jupiter Uran NeptunSaturn

Poišči podatke1. Razvrsti planete po velikosti.2. Kateri planet ima dan daljši

od leta?3. Za vsak planet izberi podatek,

ki je zanj najbolj značilen.4. Izberi ustrezno merilo in nariši

Osončje.

Merkur Venera Zemlja Mars Jupiter Saturn Uran Neptunoddaljenost od Sonca (aZemlje= 1) 0,39 0,72 1 1,52 5,20 9,54 19,2 30,1

obhodni čas 90 dni 225 dni 365¼ dni 687 dni 11,9 let 29,5 let 84 let 165 letdolžina dneva 59 dni 584 dni 24 h 24,6 h 9,8 h 10,2 h 17,2 h 16,1 h

masa (mZemlje= 1) 0,06 0,82 1 0,11 318 95 15 17polmer (rZemlje= 1) 0,38 0,95 1 0,53 11,3 9,45 4,0 4,0

temperatura na površju

– 100 °C+ 430 °C + 480 °C – 50 °C

+ 50 °C – 20 °C – 110 °C – 180 °C – 220 °C – 230 °Cštevilo lun 0 0 1 2 > 60 > 50 > 27 ?

posebnosti brez ozračja

zelo gosto ozračje

voda, življenje

led na polih

daleč največji

sistem prstanov

nagib osi 90°

planet, je manjši od nanaše Lune.p

Na teh dveh straneh je naštetih precej različnih vrst

nebesnih teles, ki jih najdemo v našem Osončju.

PRED BRANJEM: zapiši vse vrste teles v Osončju

MED BRANJEM: opiši vse vrste nebesnih teles

PO BRANJU: razvrsti jih po velikosti

16 17

Kaj vse sodi v naše Osončje?Naše Osončje naša je neposredna vesoljska sose-ščina. Sestavlja ga Sonce, osem planetov, vsaj trije pritlikavi planeti, več kot sto lun in številna manjša nebesna telesa (asteroidi, kometi ...). Sonce je središče našega Osončja. Zaradi svetlobe, ki jo oddaja, omogoča življenje. Sonce je približno pet milijard let stara zvezda nekje na polovici svoje življenjske dobe.

? Zakaj je Sonce tako pomembno za življenje na Zemlji?

Koliko planetov je v Osončju? Planete našega osončja delimo na notranje in zunanje, ki jih ločuje pas asteroidov. Notranji planeti Merkur, Venera, Zemlja in Mars so iz različnih kamnin sestavljene krogle s polmerom nekaj tisoč kilometrov. Zunanji planeti so velikanske plinaste krogle z majhnimi trdnimi jedri. So tudi več 100-krat večji od notranjih planetov. Najbližji Soncu in naj večji med njimi je Jupiter, sledijo mu Saturn, Uran in Neptun. Okrog njih krožijo številne lune, Saturn pa je znan tudi po svojih čudovitih prstanih. Vsi planeti se gibljejo po skoraj krožnih orbitah, ki ležijo v isti ravnini. Planeti, ki so bliže Soncu, se gibljejo hitreje in obkrožijo Sonce v krajšem času kot bolj oddaljeni planeti.

Kaj pa vesoljski drobir?V Osončju je tudi veliko majhnih nebesnih teles. Največji med njimi so pritlikavi planeti, ki so podobni notranjim planetom, le nekajkrat manjši so. Zaenkrat poznamo tri: Pluton, Ceres in Erida. V pasu med Marsom in Jupitrom so številne več kilometrov velike gmote, ki jim pravimo asteroidi. Okoli Sonca krožijo tudi majhna zamrznjena telesa, ki jim pravimo kometi.

Ali še kje obstaja življenje?Tega v resnici ne vemo. Kljub različnim zgodbam o zunajzemeljskih bitjih ga še nismo odkrili. Skoraj zagotovo pa je Zemlja edini planet v našem Osončju, na katerem obstaja življenje. Toda v vesolju je na milijone galaksij, v katerih je na milijarde zvezd in mnoge imajo planete. Morda so še na katerem od njih ugodni pogoji za razvoj življenja ...

? Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za nastanek življenja, podobnega življenju na Zemlji?

Planeti see gibljejo po elipsah, kki so

podobne nekoliikosploščenim krožnicaam.

Sonce je središčSonce je središčSonce je središčSonce je središčSonce je središčSonce je središčSonce je središčonce je se srediSonce je središčcce sredsredišesredsreddsreredsredsredrereeedde sredredi e eeee e ee našega Osončjnašega Osončja.našega Osončjanašega Osončjašega ašega našega OsončjaOsončja.OsonOsonsosonsončnčja.šega Osončja.našega Osončja.OsončjaOsoosonnsončja.Osončja.Osonončjso

planetov. Opred 5 milijplina in prada v vesoljuda osonončja. o

Poonoovi11. NNašštej pl22. KKakkšna j

nnotrranjimpplanneti?

33 KKaj še so

RR misliP rjaj te

l tov. K

Pluton – pritlikavkavi planet, kše do pred kratkim im šteli zaplanet, je manjši od nd naše L

33. KKaj

RRazmmPPrimmerrpplannett

Pl t itlikk i lPšp

P

let. Kljub temu pa je v bližini našegaplaneta vse polno najrazličnejšihnebesnih teles, ki skupaj z našim

planetom tvorp ijo naše jOsončje.

Kaj vse vidimo na nočnem nebu?Kaj vse vidimo na nočnem nebu?

Podaj se na sprehod po nočnem nebu. Navodila so v delovnem zvezku na strani 9, kjer najdeš tudi priročno zvezdno karto.kjer najdeš tudi priročno zvezdno karto.

notranji planetiSonce zunanji planeti* Velikostti plannettov iin Son

* Velikosti orbit so v merilu.

Merkur Venera MarsZemlja Jupiter UranSaturn

Poišči podatke1. Razvrsti planete po velikosti.2. Kateri planet ima dan daljši

od leta?3. Za vsak planet izberi podatek,

ki je zanj najbolj značilen.4. Izberi ustrezno merilo in nariši

Osončje.

Merkur Venera Zemlja Mars Jupiter Saturn Uran Neptunoddaljenost od Sonca (a

jZemlje= 1) 0,39 0,72 1 1,52 5,20 9,54 19,2 30,1

obhodni čas 90 dni 225 dni 365¼ dni 687 dni 11,9 let 29,5 let 84 let 165 letdolžina dneva 59 dni 584 dni 24 h 24,6 h 9,8 h 10,2 h 17,2 h 16,1 h

masa (mZemlje= 1) 0,06 0,82 1 0,11 318 95 15 17polmer (rZemlje= 1) 0,38 0,95 1 0,53 11,3 9,45 4,0 4,0

temperatura na površju

– 100 °C+ 430 °C + 480 °C – 50 °C

+ 50 °C – 20 °C – 110 °C – 180 °C – 220 °C – 230 °Cštevilo lun 0 0 1 2 > 60 > 50 > 27 ?

posebnosti brez ozračja

zelo gosto ozračje

voda, življenje

led na polih

daleč največji

sistem prstanov

nagib osi 90°

planet, je manjši od nanaše Lp

v našem Oso jnebesnih teles, ki jih najdemo v na

PRED BRANJENJEM:RED BRANJEM: teles v Osončju zapiši vse vrste teles vzapiši vse v

MED BRABRANJEM: h teles opiši vse vrste nebesnih te

PO BRO BRANJU: razvrsti jih po velikosti

16

1.4 Znanost

in tehnologija

Kaj proučujeta kemija in biologija?Ugotovi, kaj proučujejo kemiki in biologi, ter poskušaj ugotoviti, ali to počnejo na enak način kot fi ziki.

CE

LOT

NO

VE

SO

LJE

10

27 m

= 1

00

mrd

sv.

le

t

SU

PE

RJA

TA G

ALA

KS

IJ

10

24 m

= 1

00

mio

sv.

le

t

NA

ŠA

GA

LAK

SIJ

A

10

21 m

= 1

00

.00

0 s

v. l

et

NA

JBLI

ŽJE

ZV

EZ

DE

10

18 m

= 1

00

sv.

le

t

OS

ON

ČJE

10

15 m

= 0

,1 s

v. l

et

NO

TR

AN

JI P

LAN

ET

I

10

12 m

= 1

mrd

km

LUN

INA

OR

BIT

A

10

9 m

= 1

mio

km

SR

ED

NJA

EV

RO

PA

10

6 m

= 1

00

0 k

m

SR

ED

IŠČ

E L

JUB

LJA

NE

10

3 m

= 1

km

Za merjenje razdalj v vesolju običajno uporabljamo enoto svetlobno leto. To je razdalja, ki jo svetloba prepotuje v enem letu in znaša približno 1013 km.

? Katere enote že poznaš in h katerim fi zikalnim količinam sodijo?

ključne besede: znanost • znanstveni način dela • teorija • merjenja • fi zika • merske enote • mednarodni merski sistem • desetiške predpone • desetiški eksponenti

Kako spoznavamo svet?Ljudje raziskujemo urejenost in smisel sveta na raz-lične načine. Pomembna dejavnost je znanost (angl. Science), ki predstavlja sistematično pridobivanje no-vega znanja z iskanjem vzorcev in pravil v svetu okoli nas. Znanost sestavljajo posamezne znanstvene vede. Znanstveni način dela vključuje natančno opa-

zovanje, s katerim preverjamo znanstvene domneve in modele. Velikokrat potrjene domneve sčasoma po-stanejo zakoni, ki tvorijo teorije. Znanstveniki teorije ves čas preverjajo, dopolnjujejo in izboljšujejo.

? Kako bi ti opisal razlike med znanostjo, religijo in umetnostjo pri razlaganju sveta?

S čim se ukvarjajo fi ziki?Fizika (angl. Physics) je naravoslovna znanstvena veda, ki pro učuje naravne pojave in zveze med različ-nimi fi zikalnimi količinami. Fizikalne količine opre-deljujejo lastnosti teles in pojavov. Njihovo vrednost podajata mersko število in enota (npr. 2,45 m

s ). Zaradi lažjega sporazumevanja fi ziki po vsem svetu uporabljajo enake merske enote, ki tvorijo Mednaro-dni sistem enot. Fizika se predvsem ukvarja z obna-

šanjem in zgradbo snovi od osnovnih gradnikov do celotnega vesolja (glej niz slik). Ta spoznanja posku-ša strniti v zveze med fi zikalnimi količinami, ki jih imenujemo fi zikalni zakoni. Pomembno vlogo v fi ziki imajo merjenja, s katerimi preverjamo in odkrivamo omenjene zakone.

Od največjega do najmanjšega: Največje (vesolje) in naj-manjše (osnovni delci) je neločljivo povezano. Ko zremo v vesolje, opazujemo igro osnovnih delcev, kadar prouču-jemo osnovne delce, pa spoznavamo zgodovino vesolja.

Prva fi zikalna peterka (od leve proti desni): Albert Einstein, Galileo Galilej, Isaac Newton, Arhimed in James Clerk Maxwell

Kako nastane mavrica? Zakaj

je nebo modro? Kaj je svetloba in kaj tema? To so le nekatera

vprašanja, ki si jih zastavljamo že od pradavnine. Nekoč si jih je človek razlagal

z nadnaravnim, danes pa odgovore o svetu okoli sebe iščemo sistematično. Različne

sodobne naprave, računalniki in vesoljska plovila pa nam omogočajo

spoznavanje in ustvarjanje novih svetov.

Velika in majhna številaV astronomiji in fi ziki se pogosto srečamo z zelo velikimi in zelo majhnimi količinami. Za lažji zapis takšnih količin lahko uporabimo:• desetiške predpone »kilo-«, »mili-« in druge, ki

jih zapišemo pred mersko enoto, in/ali 1000 m 1 km 0,001 g 1 mg• desetiški eksponent, s katerim poenostavimo

zapis merskega števila: 1000 m 103 m 0,001 g 10–3 g

tera T 1012 1.000.000.000.000

giga G 109 1.000.000.000

mega M 106 1.000.000

kilo k 103 1.000

hekto h 102 100

deka da 101 10

deci d 10–1 0,1

centi c 10–2 0,01

mili m 10–3 0,001

mikro μ 10–6 0,000.001

nano n 10–9 0,000.000.001

piko p 10–12 0,000.000.000.001

OTROK

1 m

MR

AV

LJA

10

-3 m =

1 m

m

CE

LIČN

O JE

DR

O

10

-6 m

ATO

M

10

-9 m

ATO

MS

KO

JED

RO

10

-12 m

KV

AR

KI

10

-15 m

Povzetek Znanost je natančno določen način proučevanja sveta okoli nas. Temelji na postavljanju domnev in njihovem preverjanju z opazovanji. Fizika je naravoslovna veda, ki proučuje obnašanje in zgradbo snovi od najmanjših delcev do celotnega vesolja. Za zapis količin uporabljamo desetiške predpone in eksponente.

Ponovi1. Na kakšem način znanost opisuje

svet?2. Kaj proučuje fi zika?3. Kako zapisujemo velika in majhna

števila?4. V čem se današnja znanost

razlikuje od »znanosti« v preteklosti?

RazmisliAli se lahko za znanstvene teorije, ki jih poznamo danes, v prihodnosti izkaže, da niso pravilne?

Slikovno gradivo je enako pomebno kot besedilo,

zato si natančno oglej središčni niz slik.

PRED BRANJEM: ugotovi, o čem bo govora

MED BRANJEM: primerjaj slike in besedilo

PO BRANJU: pojasni, kaj prikazuje niz slik

• Trkalnik osnovnih delcev v

Ženevi je največja znanstvena naprava na svetu.

• Dolg je 50 km in je stal več kot 5 milijard €.

• Z njim več kot 2000 znanstvenikov s trki osnovnih delcev proučuje

razmere na začetku vesolja.

18 19

uvodna stran podpoglavja






6.2 Tekočine

6.3 Plavanje















6 Trdno in tekoče66.1 Tlak in gosto

6.2 Tekoči

6.3 Plavan

66.44 OOzračje in vre

Aprila 1912 se je Tititanikk

podal na svojo prvo plovbobo. Z ddolžlžinoo

treh nogometnih igrišč in višinoo Ljuubljaanskkega

nebotičnika je bil največja ladja titistegaga čačasa.a. V vseh

pogledih je bil izjemen tehnološki dosežežek – mmed drugim

je bil zasnovan tako, da se po mnenjuu inžeenirirjev v sploh ne b

smel potopiti. Zato tudi ni nenavadno, dada je bbiloo na krovu obč

premalo rešilnih čolnov. Na žalost ledenna goora,a, ki mu je štiri

pozneje razparala bok, vsega tega ni vedeela. TitTitannik jjee v vsem s

blišču in z več kot tisoč potniki na krovu v nekkaj mmaanj kot treh

potonil v globine Atlantika. Tragična zgodbdba je oststalaa zavita v t

skrivnosti vse do leta 1985, ko so s posebbnimi i poodmomornicami

Atlantika našli razbitine moogočnne laladjee.

Zakaj se dogaja?



EKKOOLLOŠŠKKOO GGRRAADDIVO VesoljeD.1 Kratka zgodovina časa in prostora

D 2D.2 Raziskovan Raziskovanje vesoljaje vD.3D.3 Zvezde in in Zvezde plalaneti

»Seveda smo bili vsi tam,« je izjajavil sstarii Qfwfwfq, »kje pa naj bi bili? Nihče še ni vevedel, dda bi laah-ko obstajal prostor. Tudi čas ne:: kaj ppa nnaj bbi, stisnjeni kot sardine, počeli s čaasom??«'Stisnjeni kot sardine' sem rekell zatoo,, daa seem uporabil književno prispodobo: v v resnsnicii ni bilo prostora niti za stiskanje. VsVsaka ttočkčka nna vsakem izmed nas je sovpadala a z vsaako točkčko na vseh drugih v eni sami točki, v tistti, kjkjer ssmo bili vsi. Skratka, niti nadležni si nnismoo bibili, čče izvzamem značajske posebnostti, kajtjti kkaadarr ni prostora, je nadvse moteče, čeče imaaš vvednno pod nogami zoprneža, kot je bil l gospopod Pbeert Pberd.

Imeli smo tudi snažilko – klicali i so joo Oddgovvor-na za vzdrževanje – eno samo zaza vse e vessoljeje, če upoštevamo, da je bil prostoor takoo maajheen. Po resnici povedano, ni imela veves daan noobenene-ga dela, še prahu ji ni bilo treba a brisaati, vv toočko ne prodre niti najmanjši drobec c prahu – zatoto si je dajala duška z nenehnim oopravljljanjjem m in javkanjem.«


Zaka

j se

doga

ja?

Gib

anje

in e

lekt

rika

UČB

ENIK

9




EEKOLOŠKO GRADIVO

tom FSC. ijo novo.

Preverjeno!Za običajno populacijo osnovnošolcev je učbenik sestavljen odlič-no. Nikjer ni dolgega besedila, ki bi lahko vodilo do popuščanja koncentracije in izgube zanimanja. Prav nasprotno, po kratkih in vsebinsko bogatih odstavkih vedno sledi zgled, ilustracija ali provokativno vprašanje, ki povrne bralčevo koncentracijo. Zaradi vsega tega bo učenec bral učbenik kot napet roman, ki ga ne more izpustiti iz rok.Doc. dr. Jurij Bajc, Oddelek za fi ziko in tehniko, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

Učbenik prinaša svež pristop k poučevanju fi zike v osnovni šoli. Dobesedno na vsaki strani ponuja primere, ki povežejo fi ziko z vsakdanjimi izkušnjami in zanimanjem otrok. Vsako poglavje je uvedeno z zanimivo zgodbo, ki spominja na odlomek iz zgodbe, dnevnika ali članka iz revije. Prav kmalu pa se vsakokrat razkrije globoko fi zikalno ozadje dogajanja. Bralec zares dobi obču-tek, da je fi zika povsod in vedno okoli nas, da je koristna in uporabna.Dr. Barbara Rovšek, Oddelek za fi ziko in tehniko, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

Povzetek Električni naboj merimo z elektroskopi in izražamo v ampersekundah (As). Nosilci pozitivnega električnega naboja so protoni, negativnega pa elektroni. Pri drgnjenju se del naboja prenese z enega telesa na drugo. Električni naboj se ohranja pri vseh pojavih v vesolju.

Ponovi1. Zakaj so telesa po drgnjenju električno nabita?2. Zakaj tudi nevtralna telesa čutijo električno silo?3. V kakšnih enotah merimo električni naboj?4. S svojimi besedami pojasni zakon o ohranitvi

električnega naboja.

RazmisliKako bi lahko s preprostim elektroskopom ugotovil, s katero vrsto naboja je naelektreno telo?

Kako merimo električni naboj?Če balon močneje podrgnemo ob lase, bo bolj privla-čil papirčke. Podobno nas včasih »statična elektrika« strese enkrat bolj, drugič manj. Sklepamo, da je lahko telo bolj ali manj naelektreno – da ima različno količino električnega naboja. In koliko naboja ima telo? Za merjenje naboja lahko uporabimo elektro-

skop. Preprost elektroskop je lahko že prepognjen kovinski listič.

Električni naboj pri nas izražamo v ampersekundah (As), ponekod v svetu pa s coulombi (C). Kot lahko razberemo s spodnjih slik, je ampersekunda zelo velika enota, zato električni naboj pogosto podajamo v manjših enotah:• tisočkrat manjša je miliampersekunda (1 mAs)

1mAs = 0,001 As = 10–3 As• milijonkrat manjša je mikroampersekunda (1 μAs) 1μAs = 0,000.001 As = 10–6 As

! Električni naboj merimo z elektroskopom in podajamo v ampersekundah (As).

Lahko naboj ustvarimo iz nič?Čeprav se zdi, kot da smo z drgnjenjem ustvarili elek-trični naboj, to ni res. Skupnega električnega naboja je po drgnjenju namreč prav toliko kot prej. Električni naboj se je le prerazporedil oziroma prenesel s krpe na ravnilo, pri čemer se ni nič električnega naboja uničilo ali ga nastalo iz nič – električni naboj se je ohranil. To pokaže tudi elektroskop (glej sliki desno). Do danes še nismo opazili pojava, za katerega to ne bi veljalo, zato si upamo trditi: električni naboj

se ohranja pri vseh pojavih v vesolju. Temu izjemno pomembnemu spoznanju pravimo zakon o ohranitvi

električnega naboja.

! Zakon o ohranitvi električnega naboja: Skupni naboj se pri vseh pojavih v vesolju ohranja.

strela10 As

baterija104 As (~3 Ah)

zemlja106 As

Kako merimo električni naboj?

Naredi preprost elektroskop in z njemi meri naboj teles. Podrobna navodila najdeš v DZ na strani xx.

– – –––––––––––––––– –––––––––––––––––– ––––––––––––––––––––––––––––––––––

– – –– – –

55

Ključne besede in slovarčekPri vsaki učni temi so navedene ključne besede, nekatere učne teme imajo tudi slovarček. Vsi najpomembnejši izrazi so za lažjo uporabo tujih spletnih strani in virov zapisani tudi v angleščini. Omenjeni izrazi so še dodatno pojasnjeni v slovarčku na koncu učbenika.

Stoj in premisli!Med besedilo so vtkana vprašanja, ki zahtevajo kratek oddih in pre-mislek o pravkar prebranem. Namenjena so predvsem ozaveščanju in osmišljanju prebranega, hkrati pa razumevanju in povezovanju obravnavane vsebine.

Ilustracije in fotografi jePosebna pozornost je posvečena izboru fotografi j ter izdelavi ilu-stracij in tehničnih risb, ki poleg pojasnjevalne vloge vnašajo tudi sproščenost in zabavo. Fotografi je so prispevale znane fotografske agencije.

Petstopenjski sistem povzemanjaUčbenik še dodatno odlikuje sistem petstopenjskega povzemanja in ponavljanja, ki je zasnovan na lastnostih procesa pomnjenja in bo veliko pripomogel k trajnosti znanja. besedilo poudarki povzetek enot povzetek poglavja povzetek učbenika

Ponovi, odgovori, razmisli ...Kratka in preprosta vprašanja učenca še enkrat opozorijo na bistvo učne teme, z odgovori nanje pa lahko preveri osnovno razumevanje snovi. Težja vprašanja pa naj bi učenca spodbudila, da o prebranem premisli, kaj izračuna ali pa pobrska po drugih virih.

p večava Tek v Berlinu 2009Tek na 100 m se pogosto odloča že na štartu. Ker je lahko na koncu odločilna vsaka stotinka, je zelo pomembno, da tekač na štartu ne »zaspi«. Večina tekačev zapusti štartni blok dobro desetinko sekun-de po strelu iz pištole. Zapoznel štart tekač v močni konkurenci, kot je na olimpijskih igrah ali svetovnih prvenstvih, zelo težko nadoknadi. Tukaj ima Usain Bolt še nekaj rezerve, saj ob svetovnem rekordu ni najhitreje štartal.

Usain Bolt (in drugi tekači) teče pospešeno približno prvih 60 metrov, pri čemer je pospešek največji takoj po štartu (nekaj manj kot 3 m

s2 ) in postopno pada proti nič. Pospešeno gibanje tako skoraj neopazno preide v enakomeren tek. Prvi del teka bi bilo teore-tično možno izboljšati s hitrejšim pospeševanjem, da bi tekač čim hitreje dosegel končno hitrost. Druga možnost je pospeševanje do večje končne hitrosti.

Zadnjih 40 metrov, za katere porabi približno tretjino časa, je Usain Bolt pretekel s skoraj nespremenjeno hitrostjo 12,20 m

s , ki je le čisto ob koncu nekoliko upadla. Ta del teka bi lahko izboljšal z vzdržljivo-stnim treningom, da mu hitrost ob koncu ne bi upadla (pridobil bi kakšno stotinko!), ali pa z večjo končno hitrostjo, ki smo jo že omenili v fazi pospeševanja.

Primerjava z drugimi tekači kaže, da je razen štarta Usain Bolt v vseh delih teka precej boljši od tekme-cev. Tako se zdi, da sedaj še najbolj tekmuje sam s sabo oziroma svojimi preteklimi dosežki. Ali bo v tej tekmi zmagal in prestavil že tako neverjetne meje še višje, bo pokazal čas. Prav zanimivo bi bilo videti, kje je meja možnega, če sploh obstaja ...

Preprosta analiza tekaZa dober rezultat je potrebno pri teku na 100 m kar najhitreje zapustiti štartni blok (prehiter štart se ka-znuje z diskvalifi kacijo!), čim hitreje pospeševati do čim večje hitrosti, ki jo je potrebno ohraniti do cilja. Seveda so stvari v resničnosti precej bolj zapletene, a kljub temu lahko s preprosto analizo dobimo dober vpogled na dogajanje v tekaški stezi.

Če bi Usein Bolt od štarta do cilja tekel enakomerno, bi njegova hitrost znašala:

v = st = 100 m

10 s = 10 ms

Usain Bolt, najhitrejši človek na svetu, je na olimpijskih igrah v Pekingu pometel s tekmeci in postavil svetovna rekorda v teku na 100 in 200 metrov. Večina strokovnjakov je bila prepričana, da je s tem dosegel mejo človekovih zmožnosti, a na svetovnem prvenstvu v Berlinu je tekel še hitreje ...

Kako preteči 100 metrov v manj kot 9,58 s?

Čas teka smo zaradi enostavnosti zaokrožili na 10s, tako da je njegova povprečna hitrost nekoliko ve-čja (10, 4 m

s oziroma 37,5 kmh ). Za primerjavo lahko

povemo, da najhitrejši maratonci tečejo s poprečno hitrostjo okoli 20 km

h .

Največja hitrost Usaina Bolta pa je morala zagoto-vo biti večja, saj je ob štartu miroval in šele čez čas dosegel polno hitrost. Če domnevamo, da je polovico proge enakomerno pospeševal, drugo polovico pa tekel enakomerno, lahko približno ocenimo njegovo največjo hitrost:

100 m = spos + senak

100 m = 12 vk·5 s + vk·5 s

vk = 13,3 ms

Najhitrejši zemljan je torej tekel z največjo hitrostjo okrog 48 km

h . V resnici je bila hitrost malce manjša(12,2 m

s oziroma 44 kmh ).

višje, bo pokazal čas. Prav zanimivo bi bilo videti, kje je meja možnega, če sploh obstaja ...

okrog 48 kmh . V resnici je bila hitrost malce manjša

(12,2 ms oziroma 44 km

h ).)

100 m90 m80 m70 m60 m50 m40 m30 m20 m10 m0 m

5,3 msv = 10, 1

ms 11, 1

ms 11, 6

ms 12, 1

ms 12, 2

ms 12, 4

ms 12, 2

ms 12, 0

ms 12, 0

ms

29

Znanost in tehnologija• Znanost je sistematično pridobivanje novega

znanja o svetu. Znanstveni način dela temelji na opazovanju in merjenju, s katerima preverjamo znanstvene domneve. Večkrat potrjene domneve postopoma prerastejo v znanstvene teorije.

• Fizika je znanstvena veda, ki proučuje zgradbo in obnašanje snovi od osnovnih delcev od celo-tnega vesolja, medtem ko astronomija preučuje zunajzemeljske pojave v vesolju.

• Lastnosti teles opredeljujejo fi zikalne količine, ki jih zapišemo z merskim številom in enoto.

• Mnoga znanstvena odkritja, ki jih je tehnologija prenesla v vsakdanjo rabo, so močno olajšala življenje in spodbudila razvoj.

ete plinaste krogle, ki od-gosteje v obliki svetlobe. o in so različnih barv. zvezd, ki na nebu navidezno o, v resnici pa se zvezde kopice in galaksije. once, planeti, njihove lune lesa: pritlikavi planeti, sa telesa v Osončju se

tranji planeti (Merkur, s), precej dlje in precej ti (Jupiter, Saturn, Uran

Svetloba• Vidna svetloba je le ena od različnih vrst svetlobe.

Telesa vidimo, ker oddajajo ali odbijajo vidno svetlobo.

• Na površini teles se svetloba odbije, in sicer pod enakim kotom, kot vpade glede na površino.

• Pri prehodu v prozorno snov se svetloba lomi. Pri prehodu iz zraka v vodo ali steklo se lomi proti vpadnici (pravokotnici na mejo snovi).

• Izbočena leča zbira svetlobo, vbočena pa jo razpršuje. Gorišče zbiralne leče je točka, v kateri se zbere vzporeden snop svetlobe, ki vpada pravokotno na lečo.

• V očesu nastane slika tega, kar gledamo. Pri tem imajo pomembo vlogo zenica, očesna leča in mrežnica. Sliko na koncu obdelajo možgani in ji dajo pomen.

Odgovori in odgovore pojasni.

1. Naštej tri pogoje za nastanek življenja, kot ga poznamo na Zemlji.

2. Ali so znanstvene teorije večne?

3. Kako so ljudje skozi čas sprejemali nove zamisli v znanosti?

4. S čim so planeti zbudili zanimanje prvih opazovalcev vesolja?

5. Zakaj je teleskop pomenil velik korak v raziskovanju vesolja?

6. Ali obstaja središče vesolja?

7. Kako enostavneje zapisujemo velika in majhna števila?

8. Naštej tri vrste nebesnih teles, ki jih vidimo na nočnem nebu.

a

c

b

č

a

b

c

atera izjava o gibanju lanetov je pravilna?) Vsi planeti se gibljejo

z enako hitrostjo.) Bližji planeti se gibljejo

hitreje kot oddaljeni. Oddaljeni planeti se gibljejo hitreje kot bližji.

Ni pravila za gibanje planetov.

a kateri sliki sta pravilno rikazana lom in odboj vetlobe na vodni gladini?

atera smer žarka po rehodu skozi zbiralno

ečo je pravilna?

9. Kakšna je razlika med astronomijo in astrologijo?

10. V čem se bistveno razlikujejo ozvezdja in galaksije?

11. Naštej vsaj en primer »zlorabe« znanosti.

12. Pojasni izjavo »pogled v vesolje je pogled v preteklost«.

13. Navedi primer, s katerim lahko podkrepiš trditev, da svetloba potuje skozi prazen prostor.

14. Kako se obnaša svetloba, kadar naleti na prozorno snov?

15. Kako deluje človeško oko? Razlago dopolni z risbo.

16. Je vse, kar »vidimo«, tudi v resnici takšno?

Povej svoje mnenje.

1. Ali je znanost prispevala k boljši kakovosti življenja ali ne?

2. Nekateri so prepričani, da so nas »vesoljci« že obiskali. Kaj ti meniš o tem?

3. Kaj meniš, na kakšen način bi se sporazumevali z drugo civilizacijo?

4. Opiši, kako si predstavljaš življenje na Zemlji, če bi prišli v stik z drugo civilizacijo.

5. Kaj misliš, kakšna bi bila fizika te civilizacije? Ali bi bili njihovi fizikalni zakoni enaki?

6. Kaj misliš, kakšen svet vidijo živali, ki ob vidni svetlobi zaznavajo tudi druge vrste svetlobe?

31

DODATNE POSEBNE VSEBINE:

povzetek in ponovitev napotki za učenje in raziskovanje »povečave« zanimivih tem

Pripravi sam!Pripravi seminarsko nalogo sam!V naslednjem poglavju poišči primerno temo za seminarsko nalogo. Najprej določi naslov naloge, nato naredi načrt dela in poišči ustrezne vire. Iz zabeležk oblikuj besedilo naloge, dodaj ustrezno slikovno gradivo in pripravi predstavi-tev. Če si se zares potrudil, boš s svojo predstavitvijo navdušil občinstvo!

Kako pripraviti seminarsko nalogo?

1 Izberi temo in naslovTudi če je tema določena, jo običajno lahko omejiš ali

razširiš in si izbereš svoj zorni kot. Ne pretiravaj z obširno-stjjo teme (npr. Astronomija), ker je ne boš mogel v celoti

obdelati, hkrati pa je ne okrni preveč (npr. Sestava kamnin, ki jih je z Lune prinesla odprava Apolla 17), ker se ti lahko

zgodi, da ne boš našel dovolj podatkov. Ne začni z delom, dokler učitelj ne potrdi tvojega predloga teme!

5 Pripravi predstavitev Predstavitev naj bo čim bolj zanimiva. V svoj govor vključi slikovite primere, zgodbe, šale, zanimive podatke, ki pa morajo biti v povezavi s temo, ki jo predstavljaš. Svoj nastop dopolni z elektronskimi prosojnicami (PowerPoint predstavitvijo). V pomoč bo tebi in poslušalcem. Vanjo vključi osnovne ideje in poudarke, slike, grafe, projekcije. Predstavitev naj bo preprosta. Pri tem je pomembno, da te dodatke uporabljaš že med vajo, da se ti med predstavitvijo ne bo zataknilo. Izmeri čas, ki ga potrebuješ za predstavitev. Predstavitev mora ustrezati časovnemu okviru, ki ti ga določi učitelj.

6 Navduši občinstvoVsaj tako pomembna kot vsebina je tudi oblika predstavitve. Zato pazi na način govorjenja (počasi, jasno in s poudarki), govorico telesa (naravna, sproščena drža, očesni stik s publiko, roke) in pojavo (urejena oblačila in e-prosojnice). Začetni pozdrav in stik s poslušalci sta ključna za dober potek predstavitve. Pri predstavitvi se čim bolj drži začrtane smeri. To pomeni, da na začetku povej, o čem bo govora, med predstavitvijo povej vse, kar je pomembno, na koncu pa povzemi povedano in naredi sklep. Če je treba, zaradi časa raje kaj manj pomembnega izpusti. Zaključi odločno in spodbudi publiko k vprašanjem.In za konec: Uživaj in bodi kar si! Tvoja predstavitev je zanimiva in poslušalci so na tvoji strani.

4 Napiši besediloDobro razmisli o uvodu in zaključku. O tem lahko razmišljaš večkrat po malem, ni nujno, da vse dobre ideje domisliš naenkrat, niti ni nujno, da je prva ideja najboljša. Pomembno je, da uvod in zaključek predstavitve sestaviš jasno in jedrnato, saj sta to dela govora, ki ju ljudje najpozorneje poslušamo.

3 Poišči ustrezne vireObišči knjižnico, preglej vire na svetovnem spletu (preveri zanesljivost vira!). Ne črpaj podatkov le iz

enciklopedij. Za pomoč se obrni na organizacije, ki se ukvarjajo z obravnavano problematiko. Sproti si zapisuje podatke in vire, kjer si jih dobil. Vsak

pomemben podatek poskušaj preveriti z drugimi viri. Če imaš težave pri zbiranju podatkov, prosi za pomoč.

2 Naredi načrt delaUspeh je v največji meri odvisen od dobrega načrta in njegovemu sledenju. Preden začneš z delom:• Izdelaj seznam vseh opravil.• Izdelaj časovno zaporedje vseh opravil.• Določi skrajne datume za dokončanje

posameznih opravil, pri čemer dodaj nekaj časa za nepredvidene dogodke.

• Za vsako opravilo naredi seznam stvari, ki jih boš potreboval. Priskrbi jih čim prej.

105104

tki č j i i k j

Pripravi sam!Pripravi seminarsko nalogo sam!V naslednjem poglavju poišči primerno temo za seminarsko nalogo. Najprej določi naslov naloge, nato naredi načrt dela in poišči ustrezne vire. Iz zabeležkoblikuj besedilo naloge, dodaj ustreznoslikovno gradivo in pripravi predstavi-tev. Če si se zares potrudil, boš s svojo predstavitvijo navdušil občinstvo!

Kako pripraviti seminarsko nalogo?

1 Izberi temo in naslovTudi če je tema določena, jo običajno lahko omejiš ali

razširiš in si izbereš svoj zorni kot. Ne pretiravaj z obširno-stjjo teme (npr. Astronomija), ker je ne boš mogel v celoti aa

obdelati, hkrati pa je ne okrni preveč (npr. Sestava kamnin, ki jih je z Lune prinesla odprava Apolla 17), ker se ti lahko77

zgodi, da ne boš našel dovolj podatkov. Ne začni z delom, dokler učitelj ne potrdi tvojega predloga teme!

5 Pripravi predstavitev Predstavitev naj bo čim bolj zanimiva. VV

,svoj govor vključi slikovite primere, zgoodbe,šale, zanimive podatke, ki pa morajo biiti v povezavi s temo, ki jo predstavljaš. Svvoj

mi nastop dopolni z elektronskimi prosojnnicam(PowerPoint predstavitvijo). V pomoč bootebi in poslušalcem. Vanjo vključi osnoovne ideje in poudarke, slike, grafe, projekcijje. Predstavitev naj bo preprosta. Pri tem jee pomembno, da te dodatke uporabljaš žže med vajo, da se ti med predstavitvijo nee bo zataknilo. Izmeri čas, ki ga potrebuješ zza predstavitev. Predstavitev mora ustrezaati časovnemu okviru, ki ti ga določi učiteljj.

p p g j j (p , jin s poudarki), govorico telesa (naravna, sproščena drža, očesni stik s publiko, roke) in pojavo (urejena oblačila in e-prosojnip j ce). Začetni ce). Začetni pozdrav in stp ik s poslušalp ci sta ključna za dober potek predstavitve. Pri predstavitvi sečim bolj držičim bolj drži začrtane sme začrtane smeri. To pomeniri. To pomeni, da na začet, da na začetkuku povej, o čem bo govora, med predstavitvijo povej vse, kar je pomembno, na koncu pa povzemi povedano in naredi sklep. Če je treba, zaradi časa raje kaj manj pomembnegaizpusti. Zaključi odločno in spodbudi publiko k vprašanjem.In za konec: Uživaj in bodi kar si! Tvoja predstavitev je zanimiva in poslušalci so na tvoji strani.

4 Napiši besediloDobro razmisli o uvodu in zaključku. O tem lahko razmišljaš večkrat po malem, ni nujno, da vse dobreideje domisliš naenkrat, niti ni nujno, da je prvaideja najboljša. Pomembno je, da uvod in zaključekpredstavitve sestaviš jasno in jedrnato, saj sta to dela govora, ki ju ljudje najpozorneje poslušamo.

3 Poišči ustrezne vireObišči knjižnico, preglej vire na svetovnem spletu (preveri zanesljivost vira!). Ne črpaj podatkov le iz

enciklopedij. Za pomoč se obrni na organizacije, ki se ukvarjajo z obravnavano problematiko. Sproti si zapisuje podatke in vire, kjer si jih dobil. Vsak

pomemben podatek poskušaj preveriti z drugimi viri.Če imaš težave pri zbiranju podatkov, prosi za pomoč.

2 Naredi načrt delaUspeh je v največji meri odvisen od dobreganačrta in njegovemu sledenju. Preden začneš z delom:• Izdelaj seznam vseh opravil.• Izdelaj časovno zaporedje vseh opravil.• Določi skrajne datume za dokončanje

posameznih opravil, pri čemer dodaj nekajčasa za nepredvidene dogodke.

• Za vsako opravilo naredi seznam stvari,ki jih boš potreboval. Priskrbi jih čim prej.

10551004

Kako rešujemo računske naloge?

Reši sam!Nalogo Odgovori 1 na strani 57 reši tako, da najprej natančno prebereš besedilo, nato izpišeš podatke in narišeš skico, poiščeš zveze med količinami in narediš načrt reševanja. Na koncu izračunaj iskane količine in preveri rezultat.

4 Poišči zveze med količinamiTa korak je ob prvem koraku gotovo najtežji, saj zahteva dobro teoretično znanje in pravilno razumevanje fi zikalne situacije. Slepo iskanje ustreznih enačb je nevarno, zato raje dobro premisli, katere zakonitosti veljajo za ta primer. Zapiši zveze med količinami (fi zikalne zakone) in premisli, ali res veljajo v določenih pogojih.

6 Izračunaj iskane količineS smiselnim poenostavljanjem enačb (ob upoštevanju vseh matematičnih pravil) poskušaj postopoma priti do vrednosti iskane fi zikalne količine. Da bo iskana količina zapisana v pravih enotah, ves čas računaj z enotami. Če enote rezultata niso prave (npr. v = 50 km·h), si se gotovo nekje zmotil!

7 Preveri rezultat in zapiši odgovorVečina računskih primerov upodablja resnične ali vsaj verjetne fi zikalne situacije, zato so tudi vrednosti iskanih količin običajno smiselne. Razmisli, ali je tudi tvoj rezultat takšen. Sproti preveri še enote! Če se ti zdi rezultat verjeten, zapiši odgovor in naloga je končana.

5 Naredi načrt reševanjaŠe preden se zares lotiš računanja, naredi načrt, kako se boš dokopal do rešitve. Preveri, ali imaš vse potrebne podatke in ali so v primerni obliki. Odloči se, katere račune boš naredil najprej, katere vmesne rezultate boš moral izračunati ...2 Izpiši podatke

Poskušaj ugotoviti, katere fi zikalne količine so podane v besedilu, in jih izpiši ter označi

z ustaljenimi oznakami. Če je potrebno, takoj pretvori količine v ustrezne enote. Nekateri

podatki (npr. dolžina dneva) so splošno znani in niso vedno zapisani.

1 Natančno preberi besediloPočasi preberi besedilo naloge in si poskušaj

ustvariti fi zikalno sliko dogajanja, ki ga opisuje besedilo. Ugotovi, za kateri pojav gre in v

kakšnih razmerah. Premisli, kako se boš lotil naloge. Dokler v celoti ne razumeš naloge, ne

nadaljuj z reševanjem!

3 Nariši skicoDa si boš fi zikalno situacijo čim bolje predstavljal, nariši primerno veliko in enostavno skico ter na njej označi vse pomembne količine. Ni pomembno, da je skica lepa, poskrbi za to, da bo pregledna.

Tovornjak prevozi pot od Postojne do Ljubljane v 40 minutah.

s = v·t? ? ? ?

PostojnaLjubljana

75 km/h100 km/h

30 min? min

Avtomobil, ki vozi s hitrostjo 100 km/h, potrebuje od Postojne do Ljubljane 30 minut.

Koliko časa potrebuje za isto pot tovornjak, ki vozi s hitrostjo 75 km/h?

avto:s = va·ta

s = 100 km/h · 0,5 hs = 50 km

tovornjak:s = vt·tt /:vt

tt =

tt =

tt =

tt = 40 min

svt

23 h

50 km75 km/h

va = 100 km/hta = 30 min = 0,5 hvt = 75 km/h

tt = ?

54 55

DELOVNI ZVEZEK

Delovna zvezka in učbenika za 8. in 9. razred sta neločljivo pove-zana. Dopolnjujeta učbenika predvsem pri nadgradnji, utrjevanju in preverjanju znanja, kjer so možnosti učbenika zaradi narave gradiva nekoliko omejene.

Oba delovna zvezka sta zasnovana tako, da navaden zvezek ne bo več potreben. V ta namen so pripravljene različne zabavne naloge: križanke, poveži, poišči vsiljivca ... Ne manjka niti resnejših in zah-tevnejših nalog: razmisli, utemelji, poišči na svetovnem spletu ...

Izjemno pomembno vlogo igrajo hišni poskusi – več kot 50 jih je v obeh razredih skupaj! Z njimi učenci samostojno spoznavajo pojave in preverjajo fi zikalne zakone.

Ker mora večina učencev na koncu leta učbenik vrniti, smo pri izbo-ru nalog in aktivnosti še posebno pazili na to, da pomeni pravilno rešen zvezek kratek povzetek celotnega učbenika. Ta učencu ostane v trajno last in mu bo v pomoč v prihodnjih letih šolanja.

Cilji učne enoteNa začetku vsakega sklenjenega sklopa nalog je zapisano, čemu so namenjene naloge. Poleg tega, da so tako osmišljene posamezne naloge, učenec tudi dobi jasno sliko, kaj je pomembno in kaj bi moral znati, ko predela določen vsebinski sklop. Učenec lahko do-seganje ciljev preveri na koncu poglavja v enotah Koliko res znaš? in Uporabi znanje!

Zakaj se dogaja? Sile in energija 8• 96 strani• 150 nalog• 35 preprostih poskusov• 5 strategij kreativnega mišljenja• 5 strategij kritičnega branja• 6 samoevalvacij+ priloga Sprehod po nebu

Zakaj se dogaja? Gibanje in elektrika 9• 72 strani• 120 nalog• 25 preprostih poskusov• 5 strategij kreativnega mišljenja• 5 strategij kritičnega branja• 6 samoevalvacij

Izbor nalogIzbor nalog je natančno premišljen in zajema vse učne cilje, različne aktivnosti in taksonomske ravni. Naloge si sledijo od lažjih, kjer gre za prepoznavo in ponovitev ključnih besed in zamisli, prek uporabe pravil in postopkov na znanih primerih do povezovanja in vrednote-nja znanja ter uporabe v novih okoliščinah.

1. Natančno preberi članek iz enega od lahkotnejših časopisov in napiši svoje mnenje o njem. Pri tem bodi še posebej pozoren na različne trditve in dokaze. Pomagaj si z vsem, kar veš o znanosti in vesolju. Uporabi tudi druge vire.

2. Iz tršega papirja izdelaj kartice za ponavljanje - na prednjo stran napiši vprašanje, na zadnjo pa odgovor. Pri sestavljanju vprašanj si lahko pomagaš s spodnjo preglednico. Za lažje delo je ena kartica že narejena.

Kaj že znam?

Vem kdaj in kako je nastalo vesolje

Vem kdaj in kako je nastalo Osončje

Vem kako se je razvijalo razumevanje vesolja

Vem kakšen je pomen teleskopa in poletov v vesolje

Vem katera telesa vidimo na nebu in kako jih ločimo

Vem zakaj so zvezde različno svetle

Vem kateri planeti so v Osončju

Vem kako “deluje “ znanost

Vem s čim se ukvarja fi zika

Vem kako zapisujemo velika in majhna števila

Znam izpeljati mini raziskavo

Znam brati preproste grafe

Vem kaj je svetloba in kakšne vrste svetlobe obstajajo

Vem kako se odbija in lomi svetloba

Vem kako deluje razpršilna in zbiralna leča

Znam narisati potek žarkov pri prehodui skozi lečo

Vem kako deluje človeško oko

PREDNJA STRAN (VPRAŠANJE)

ZADNJA STRAN (ODGOVOR)

V V V VV V VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVV zazazazazazaazazaaaaazazazaazazazazzaazazzaaačečečečečečečečečečečečečeečččečečeečečečččečečečččččečč tktktktktkttktktktktktttktkktktktkkkkktkkktkkkkkkktktkktku uu u u uuuu uuuuu uuuuuuuuuuuuu 707070707070707070707070707070700707070700070770770007077 -l-l-l-l--ll-l-l-l-l-ll-ll-l--ll-l-ll-l-ll-l--lllllllllletetetetetetetttteteetettetetteeetetettett p p p p p ppp ppp p pppppppppppprererererererererrrrereerrrreererrrerrejšjšjšjšjšjšjššjšjšjšjšjšjjjjjšššjšššjšjšjšjššjjjjjjjjjj njnjnjnjnjnjnjnjnjnjnnjnnjnjnjnjnjnjjnjnjnjnnnnnnn egegegegegegegegegegegegggegegegegegegeeegegegggggggggggeeggegegee a aa a aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa stststststststststststsstsssssss olololloloololololololololoolololollllollllololoo etetetetetetetetetetetettettetteteteteeeeeeete jajajajajajajajajaajaajajajajajajajajajajajajjjaajjaa s s ssss ss sssss ssssstatatatatatatatatatatatattatattataa p p pp p p p p pp pppppprororororororororororoororororoooorrrorr tititititititititititititititttttitttititiiittttt MM M M M M MM MMM MMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMararararararararaaraarararrararrararararrararaaararraraaraaraaraarsususususususususususususuusuuusussssussusssssu p p p p pppp ppppppppolololololoololololoolooooooooloolooooo etetetetetetetetetetettetetetettttttttettttttttttetetelelelelelellelelelelelellllleellleelellellllellllee i i ii iiiii iiiiiiiiiiiiiiiii sososososoososososososossosososooooooosos ndndndndndndndndddndndddndndnddddddddndddndddddddddnnnnnndndnn i i iiiii i iiiiiiiii ViViViViViViViViViViViViViViViViViVViViViiiViViViiiiiiViV kikikikikikikikikikkikikkkikikikikkkkkkkikiikkkkkkkkkkkkikkkkikkkkikkiik ngngngngngngngngnggngnggngngnngngnnngnngnnnngnngggggg 1 1 1 111 1 11111111111111111111111111 inininnininiininininnnnnninininnnnninni V VV VVVV V V V V VVVVV VVVVVVVVVVVVikikikikikikikikikkkikikikkikkikikikiiiikkkkkkkkinininininininininininiininininiiiininnnniinng g g g ggg g ggg g gg g ggggggggg 2.2.2.22.2.2.2222222222 M M M M M MMM MMMMMMMMMMMMMMMedededeeedededeeddedeeddddededdddededdeddeddddededdded f ff fff f ff fffff ffffffffffffo-o-o-o-o-o-oo-oo-o-o-o--o-o-oo-ooo

totototototototototototototototoootooottogrgrgrgrgrgrgrgrgrrgrggrgrgrgrggrggrrrrgrgrrrafiafiafiafiafifiafiafiafiafiafiafiafiafiafiafiafiafiafiafifiafiafifiafiafiaafifififiaafififiafiaaaaafiaaafiaafiafiafi j j j j j jjjj j j j jjjjjjjjjjjjamamamamaamamammmamamamaaaaammaaamamamamamaaaaaaaaaamaaamiii iiii iiiiiiiiiiiiii MaMaMaMaMaMaMaMaMaMaMaMaMaMaMaMMaMMaMMaMaMaMMaMaMMMMMMMMMMMMM rsrsrsrsrsrssrsrsrsrsrsrrsrsrrrrsssovoovovoovovovovvvvoovovovvvovvvvvvvvvvvvovvvovovooooovvegegegegegegegegegeggeeegegegegeggegegegeeeeggggggga aa a a a aaaaaaaaaa popopopopopopopopoppopopopopoppopppppoppppoppopoppppoppppopopopooppoopppppp vrvrvrvrvrvrvrvrvrvrvrvrvvrvrrvrvvvvvvv šjšjšjšjšjšjšjšjšjšjšjšjšjššjja,a,a,a,aa,aaaaa,aa,a,aaa,,,,,, k kk kkkkkk kkkkkkkkkkkkkkkkkkkii ii i iiiiiiii stststststststststststststtsststststtsstss a a a a aaa a aaa aaaaaa aaa aa jijijijijijijijijijijijijijjiijjjijjijijiijijjijjjjjj h h h hhhh hhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhh hhhh popopopopopoppppopopooppppppppopoppppoopppopoopopoopooopppppp snsnsnnsnnsnsnsnsnsnnsnsnsnsnnnnssnsssnnsnsnssnnsss eleleleleelellelelelelelelleleleelelella,a,a,aa,a,a,a,aa,aaaa,aa,aaa,,, s s ssssss s sssssssse e ee ee e eeee eeeeeeeeeeeee ee jejejejejejejejejejejejejjjejejejejejejejejeejejejjejjjjjjjjjjjjjjj z zzz z zzzz zzzzzzzzzzzzznanananananananananaanaanaananannannnnnnnnnan šlšlšlšlššlšlllšlšlšllšlšlšš a aa aa aaaa aa aaaaa tututututututuutututtuttutututututuut dididididididididddidididididdidididididdiiidiiddddd f ffff f ff f ffffffffffffff fffffototototototottototototottottototogogogogogogogoggogogogogogogoooogooooogoooogggrararararaararararaarararraararararararrrararaaraaaaaaararaaaaaaaaaraaararaafi fi fifififi fi fifi fi fifififififififififififififififijajajaajajajajaaaajajajajajajjajajajjjjaaaaaa, , , ,,, ,, ,,,,, nanananananananananannananananannanaaananaaaaannaaaaaaaaaaaaanan k k k k kk kkkkk kkkkkkkkatatatatatatatatataatatttatatttererererererrererrrerereererereeerrrrrrereerrrrrrrerrrrerrrrrrrrre i i i i ii i iiiiiiiiii dededededededdedededededededededededeeddeededdeddddeddddededdeeedeeddddddd l l l l lllllllllllllllll popopopopopopopopopoopopooopoooooooooooopopooooopooopopopoopp vrvrvrvrvrvrvrvrvrvrvrvrvrrvvrvvrvvrvrš-š-š-š-š-š-š-š--š-š--ššš-š-š-šš-š

jajajajajajajajajajajajajaajjajaaajaajjaaajjjjajajaa s s s sssssssssssssssssssspopopopopopopopopopopopopopopopooopopoopooopoooopoppopppppppppppp mimimimimimimimimimimmimimimmiimimimmiiimiiiiiiimimmiiiiiimmmm njnjnjnjnjnjjnjnjnjnjnjnjnnnnjnnnnnjnjnnjjnnn a a a aaa a aa aaaaa aaaaa nananannanannannnnanananaaaaaanaaaaaaananna čč č č čč č čč ččččččččččččččččččččččlololololololololololololololooololll veveveveveveevevveveveveveveveveveveeveškškškškškškškškškškškškškškškškškkkškkkškškkkšškškšškššškškššššš i i iii ii iii iiii i iiiiii obobobobobobobobobobobobobobobobobobboboboboboobbrararararararararaaararararrrrrarrarararararrrrraaaraaaaarar z.z.zz.zzz.z.z.zzz.z.zzzzz.zzzz. A AAA A A AA AAAA AAAA AA AAAAAA A AAAAAAAAAAAlililililililililililililillllllllllilillliiii j j j jjj jj jjj jjjj jjjjjjjjjeee e e ee e eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee totototototototototototototoooooootooooootooto z z zz z z zz zzzzzzzzzzgogogogogogogogogogogogogogogogogogoggogogogogoggogoggggggggoggggggggggggggggg ljljljljljljljljlljljljljljljljljlljljljljljljjjljjljllljllllljlllljlllljlljj n n nn nnnnnnnnnnnnn nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnakakakakakakakakkakakakakakkakakkakkakakakakkakakkkkkakkkkkkkkkkaa ljljljlljljljllllljljlllljllljljlllljljjučučučučučuččučuččuččučučuučuučuuuučučuuuu jejejejejejejejjejejejeeeejeejeee? ?????????????????????

NaNaNaNaNaNaNaNaNaaNaNaNaNNaNNNNNNNNNNNNaaNNaNasisisisisiisisiisiiiisisisiiiisiiisisiisisiisiininininininininininininninnininnninnnnninnnnn s s s s s sssssssssssssssssssssssssstrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrrtrtrrrrrokokokokokokokokokokokkkkokokokokokokkkkokoko ovovoovovovovovovovoovovovovovovvvovovvoooovoovooooooovooooooooooooooooooovvoooovovooo njnjnjnnnjnjnjnjnjnnjnjnjnjnnjnnnnnnnjnjnnnnnnnnnnn akakakaakakakakakakkakkakakakakakakkaakkkakkkkkkkkkakkakakaka ii iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii sososososososososossosssssossoososssossss zz z z z zz zz zzzzz zzzzzzzzzzzadadadadadaddadaddaddadaddadddaddadddaddddddddddddddddddevevevevevevevevvevevevevevevevvvo o oooooo o oooo tatatatatataatatatattatatataatatataatttttt kokokokokokokokokokokokokokokokkkkokkokokookooooj j j jj j jjjjjjjjjjj jjjjjjjjjj popopopopopopopopopopopopopopopopooooopoooskskskskskkskskkskskkskskskskskskkkkkkkušušušušuššššušušuššššššušuššušuššššušušššušššu alalalalalalallallalaalalalallalalllaalalaalalalalali i iiiii i iiiiiiii popopopopopopoppoppopopopoopopopopopooopooooopppp jajajajajajajajajjajjajajjajajajajajajjjaajjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjj snsnsnsnnsnsnnsnsnnsnsnsnssnsnsnsnnnssnnititititititititiitiitititititiitittttitittti iiiiiiiiiiiiiiiiiiii

z z z zz z zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz igigigigigigigigiigiigigigigigigiiiiiigigggigigggigggggggggggggggggggrororororororrorororororoorrrororooooooroooorooooooooooooo s s ss s ssssss sssssssssssssenenenenenenennenenenennnnnnnnennnnenne cecececececececeeceececceececceceeccee i i iiiii ii ii iiii i in n nn nn n nnnnnnnnnnnnnnnnnn svsvsvsvsvsvsvsvsvsvvvsvvsvsvsvsvsvsvvvvvvsvveteteteteteteteteteteteteetteteteteteeeteettlololololoololoololololollololollolloolobebebebeebbebebebbbebebebebebbbebbebebbebbbbebbbeebebebebebbbbb . .... . . . V V V VV VV VV V VV V VV VVVVVVVVVVVV VVVVVVVV rerererererererererrererrrrererrrererrererrerereereeeeesnsnsnsnsnnnsnnsnsnsnnnnnsnsnsnsnsnssssnnsns iciciciciciciciciccicciiciiccciicccicccccccciiciiiiccii i iiiii iiiiiiiii papapapapapapapapaapapapapapaapapaapappppppaapaaaaaaaaaaaaaaaa j j jjj jjjj jjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjje e eeee eeeeeee eeeeeeeeeeeeeeeeee oboboboboboboboobobobobobobobobobbbobbobobobobobobbbooobbbbbbbbbbbbbbbbbrarararararararaararararraraaaaaaararaaararaaararaaaaaaaaaz zzz z zzz z z zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz leleeleleleelelelelllelelelellelellelelelelellellellllellllelelllleleleeeeeeeel ddddd dddd d ddddddddddddddddddddddddddddddddelelelelellellelellelleleleleleeeleeeeeeeeeeell p p p ppppppppp pppppppppppppppppppppppprarararararraaararaararaaaaaararaaa--------

dadadadadadadadadadadadadadaadadadddadddddavnvnvnvnvnvnvnvnvnvnvvnvnvnvnvnvvnnvnnvvnnegegegegegeegegegegegegeeegegeegeeeegeggegggggggggggggggggggggga a a aaaaaaa a aaaa mememememememememememmememmeemmmemememeeeemmm ststsstststststtstststttsstststststssstttstttttstttstttttttstttttttttttttta,a,a,a,a,a,a,a,a,a,a,aa,aa,aa,a,,,a,aaa k k k k kkkkk kkkkkk k k kkkkkkkkkkkkkk i i i ii iiiiiiiiii i sososososossosososossososososssossososssssssssossoo g ggg g g g g ggg g g ggggggggaa aa a aa a aa aaa aaaaaaa a aaaaa zgzgzgzgzgzgzgzgzzgzgzgzgzgzgzgzgzgzzgzgzgzzgzgzggggggggggzggzgggzz rarararararararararararaararar dididididdididdidddiddiddidiiiiiilalalalalalalalalalalllalallaalalaaall i iii iiiiiiiiiiiiiiintntntntntntntntntntntntntntntntnnnnntntnntntnnntnnnnn elelelelelelelelelelelelellleeeeligigigigigigigigigiiigigigigigggigigigiiggenenenenenennenenenenenenenneneeneneenentatatatatatatataatataatataataataaaataaattttta b b bb bbbbbbbbb bbbbbbbbbbbbbbbbititititititiitittitititiiitititiittii jajajajajajaajajajajajajajajajajaajajjaaaaaa, ,,, ,,,, ,,, ,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, kikikikikikikikikikiikikikikikkikiiiikk s s s ssss s ssssssss sssso ooooooooooooooooooooooo

nenenenenenenennenenenenenenenneen kokokokokokokokokokokkokokokokkokoookokkoookokkkkkkoooooookooooooč č č č ččččč čč čččččččččččččččččččččččččč žižižižižižižižižižižižižižižžžiižžžižiiižžižžž vevevevevevevevveveveevevveveevvv lallalalalalallalalalalalalaaaaalaaaaa nnn nnnn nnnnnnnnnnnnna a a aaaaaaaaa aaaaaa MMaMaMaMaMaMaMaMaMMaMaMaMaMMaaMaMaMMaMaMaaMaMaMaMMMMMaMMMMMMMaMMMMMaaaMMMaaM rsrsrsrrsrsrsrsrssrsrsrssrsssrrrsrrsrsrsrssssrsssrssrrrr u.u.u.u.u.u.u.u.uu.u.uuu.u.u.....uu..uu.uu V V V V V VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVV b b bbbbb bbbbbbbbbbbbbbbbbbb bbbblililiililililillilillllllližižižižižižižiižižižižižižžižžžžižžižižiiižžižiiižiiiiiižž ninininininininininininininininninnnnnnnninnnniiinniiiiiiii ooo ooooooooooooooooobrbrbrbrrbrbrbrbbrbrbbbrbrbrbbbrbrbbrbbbbbbbbbbbbbbbrbrbbrb azazazazazazaaazazazzzzzazazaazazzaza a aa aa a aaaaaaaaaaaaaaaaaa sosososoososoosoooooooosooooooooosososososossosoosossoso tttttttttttttttttttududddududududuudududududduudddddduddududdududuu i i i iiiiii i iiiiiiiiii i veveveveveveveveveveveeevevevv lilililililililililililillllllllllllllllll kekekekekekekekekekeekkekekekekkekkeke

pipipipipipipipipipipipipipiipippiiiiiiiirararararararraraarararaaarraarrarrr mimimimimimimimimimmimimimimimmimimimmimmmmimmmmim dededededdedededededededededededededededededdddddddedeededeeeeeedeeeeee, , ,, ,, , , ,, ,,,,,,,,,,,,,,,, kikikikikikikikikikikikikikikkiikikkkkiikikiikk s sss s ssss sssssssssssss ssssssssssssssso o o oo oo oooooooooooooooo o nananananaanananannaananaananananannanaaaa l l l lllll l lllllllllllllllllllllasasasasaasasasasaaasasasasasasaaaaaaaasasassasasassasaaaaaasasaaasa p p pp p p p pp ppppppppp ppppppppppppppppppppppododdododododdododododododdddododdodododdddddddddddddddddddddoddddobobobobobobboobobobobobobobobobobbbboo neneneneneneneneneneneneneeeneeeeeeeeeneeeeeeeeeee t t t tt ttttt tttttttttttttttttttttisisisisisisisisisiisisiisisiiiiississsisiiiiii titititititititititititititittitititttitittttittitiittt m m m m mm m mmm mmmm mmm mm v v vv v v vvvvvvvvvvvvv EgEgEgEgEgEgEgEgEgEgEgEgEgEgEEEgEgEggEgEgEEgEEEEEEEEEEEEEEE ipipiiipippipipipippipippippppppipiippipipippppptutututututututuutuutututututututututututtututtuttuuutuutttu. . .. . ........ .... IzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIIzIIIzIIIIIzIIIIzIzIzIzIIIzII t tt t tt ttttttttttttttttttegegegeegegegggegggegeggggegeegeeeeeegegggeggeggaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaa aa

jejejejejeejejejejeejejjejjjejeejej p p p p p ppp p ppppp ppppppppovovovovovovovovovovovovovoovovovovovovovovovvovovovooovovovoovvoooovvvvoooovvooooooovovvoooooooovvvvvsesesesesesesesesesesseseeeseeeeeeeseeeeeeseeeeesseeeeem mm m m mmmmmmmmmmmmmmmmmmm jajajajajajajaajajajajaajajajaajaaajaajajajajajaj snsnsnsnsnsnsnsnsnssnsnsnsnsnssnsnsnssnsnns o,o,o,o,o,o,oo,o,oooo,o,oo dd dddddddddddddddddddddddddda aaa a a aaa aa aaaa aaaaaaaa sososososososososoosossosossosos o o o oooooooooooooomemememememememememememememmeeeeemmememmmmenjnjnjnjnjnnjnjnjnjnjnnnjnjnjnnjnnjnn enenenenenenenennenenenneneneennenennenneneneneenenneennnnaa aa a a aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa bibibibbbibibibibibibibiiiibibiiiiiiiiiiiibbbibiiitjtjttjtjtjtjtjttttjtttjtjtjttjjjjjtjtjttttttjtjjja a a aaa aaaaaaaaaaaa aa obobobobbboboboboboobbobbbobobboobbobobbbbobbbbbbbbbbbbbbbbbbbbobobbbbbo isisiisisisisisisisisisiisissisississiiskakakakakakakakakakakakakakakakakakakakaakkkkkkakakkkkkkkkkakkkkkakkakakk lalalalalalalalalalalallalalaalalalallalll Z Z ZZZ ZZZZ ZZZZZZZZZZZZZZZZZZememememememememmemememmmmemmmemmmmemmmemmmmmmemmmemmmljljljljljljljljljljljljlljjjjo.o.o.o.o.o.ooooo.o.oo.ooo

PoPoPoPoPoPoPoPoPoPoPoPoPooPPooPooPoooooooooooooooovsvsvsvsvssvsvsvsvsvsvvsvsvvsvvvvvvvvvvvv ememememememememememmmemmememmememememmmemme r r rr r rrrrrr rrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrazazazazazazazazazazazazazazaaaazazazazzzazzaaaazaaaaa umumumumumumummmmmummmmmmmumumumummmumumumumumumummumu ljljljljljljljljllljljljljljljljljljljljljlljljljljljlljljljljllljllllllllljjjivivivivivivivivivivivivivvvvvivivivvvvoo o o o oo ooooooooooooooooo jejejejejejejejejeejejejejejeeeeeej , , , , ,, dadadadadadadadadadadadadadaadadaddadadaddddddadaad j j j jj j jjj jjjjjj jjjj j jjjjjjjjjjjj jjjjjj jje e eee eeeeeeeeeeeeeeeeeeee vlvlvlvlvlvlvlvlvlvlvlvvlvlvvlvvv adadadadadadadadadddadaadadadaaddadadadaaadaaaaaaaaaaaaaaaa a a a aa aa aa aaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaa popopopopopopopopopopopopopopopoopopopopopoopopopopoooooppppppp skskskskskskskskkskskskskkkkkskkkkkskušušušušušuššššušušuušušuššššuušušušuuušušušššuuu alalalalalalalalalallalallalaaalalalalaaaalaaaaaaaa a a aaaa a aaaaaa aaaaaaa tatatatatatatatatatatatatatatataaaaatatatatataaaaaaaakškškkškškškškškškškkškškškškškškškkškškškškkšškškkkšškšškkkkk nonononononononnononononnonnnnonnonnononnononnoonnnnonooo o o oo oooo oooooooooooood-d-d-d-dd-d-d-d-d-d-dd-ddd-dd-d-d-d-dd-d-dddd

krkrkrkrkrkrkrkrkrkrkrkrkkkrkrkrkkrkkkkkkrrkrkkkkrkkkrkkrrkkkkkk ititititiitititititititiititiitititiititititiitiii jejejejeejejejejejejejejjejejejeeeeeeeeeeeeeeeeej p p p p pp p p p ppp pppppp ppp pppppririririririririrririiriiiiiiiiiirririirr krkrkrkrkrkrkrkrkrrrkrkkrkkkrkrkkkkkkrkkrkrkrkrkkkkkkkk ititititititititititiititiiitittttttiitittiitittiitiii ii i iii ii iiii oozozozozozozzozozozozzozozzzozozozzzozozzozzzooooooozoo iriririiririiiriririiiiiriiiiiiririririiiririiiririiirririrrrromomomoomomomommomomommmommmmmmmomommmomomommomoomoooomomomma a aa aa aaaaaaaaaa aaaaaaaa rarararararararararrararrarararararaaarraaazvzvzvzvzvzvzvzvvzvzvzvvzvzvvzvzzzzvzvzvvvvzvzvzvzvvzvvzvzzzzzzzzzzvrererereerererererererereeereereereerreeer dndndndndddndndndndnddndndnddddndnddnddddddndddndndndndnnnnnnnnndnotototototototoototottototttttotottttttttotttttototototooottttttotitititititiititititititititiittititittii i,i,i,i,ii,i,ii,iiii,i,i,iiiiiii,,,,, s s ss sssssss sssssssssssssssssssssajajajajaajajajajajajajajajajajajajajajaajjjaaj bb b b b bbb bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbi i i i iiiiiiiiiiiiii totototottototototottototototttotooooooooooooooooooooooooooottttt mm mm m mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm mmmm mmmmmedededeedededededededdededdddededddeddedddeeeeeeeeeeeeed l l l l llll l lllllljujujujuujujujujjujujujujujujujuuuuuu------------

dmdmddmdmdmdmdmdmdmdmdmdmdddmdmdmdmmmmmdmmmdmmdmdmmddd i i i i iiiiiiiiiiiiiii izizizizizizzizizizizizizizziziiziizzvzvzvzvzvzvzvzvzvvvzvvvzvvzvzvzvvalalalaalalalalalalalalaaaalaalalaaaalalalaalaaaala o o oo ooo oooooooooooooo o veveveveveveveveveveveevevevevevvevvvvvveveliilililililililililililililllillilllllllllll kokokokokokokokokokokokokokkkokokokkkkokkkkkokokokkkkokokoooookkk pp p p pppppp p ppp p ppp ppp ppanananananananannannnannanananannannnannnannnnnnnnaaa ikikikikikikikikkikkikkikikikikkikikikkikkiikiiiiiiiiiikikkkko oo o oo o o oooooooooooooooo ininininininininninninininiininnininninnnn p p p p pp ppp p pppp p p p ppposososososossosososososoosoooossosooooosoosssssssttatatatatatatatatatataaaaaattttaaaaaatavivivviviviviviviviviiivivvvvvvivvviivv lolollolololololollololoolololloololo vv vv vvvv vvvvvvvvvsosososososoosoosooosososooooooosoosoossoosossooo z zzzzzzz z zzzz zzzz zzzznananananananananannnanananananaaannnan nononononnonononononononoonnonnnnnoooon stststststtttstttststtttsttststststttsssttsttt i i i i i ii iiiiiiiiiiiiin nnnnnnnnn nnnnnnnnn

zgzgzgzgzzgzgzgzgzgzgzgzgzgzgggzggggzgzggzzggggodododododoododododododododdoddodododoooo ovovovovovovovovovovvovvovvvoovvvoo ininininninininininninninininnininininnnnniiinnninno ooo o o oooo o oo oooooooooooo ooo člčlčlčlčlčlčlčlčlčlčlččlčllččllovovovovovovvovovovovovovovovvvoovooovovooovešešešešešešešešešešešešešeeeeeeššeeeeeeešeeeee tvtvtvtvtvtvtvtvtvtvtvtvtvvtvttvttvt a aa aaa a a aaaaaaaaaaaaaaaa nananananannanananaannanannannnananannaannnnnannnaaaaannn lll ll lllllllllllllllllllažažažažažažažažažažažžažažažažažžžažažažažažažažažažažaaaaaaaaaa . . . . . ŠeŠeŠeŠeŠeŠeŠeŠeŠeŠeŠeŠeŠŠŠeŠeŠŠŠŠeŠeŠŠŠe e ee e e eeeeeeeeeeeeeeeeeenanananananananananananananananannnnnnnnnnnnnnannnnana z zzzzzzzzzz zzzzzzzzgogoggogogogogogogogogogogogogogogogogoggoggogoggg dbdbdbdbdbdbdbdbdbdbdbdddbdbdbbdbbdbbdbbbdbdbddddddddba,a,a,a,a,a,a,aaa,a,a,a,aaaaa, k k k kkk k kkk kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkki ii i i iiiiiiiiiiiiiiii jojojojojojojojojojojojojojoojojoooooojojoojojjjjjjjj j j j jj jj jjjjjjjjj jjjjjjjjj jje e e eeeee eeeeeeeeeee vlvlvlvlvlvlvlvlvlvlvllvvlvlvvvllvlvlllvvvvvvvvv adadadadadadadadadadadddddadadadaddda a aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaappppppppppp pppppppppppp

popopopoppoopopopopopopopppoppopoppppppppppppppp skskskskskskskskskskkskskskskskkskkskkksskkkkkkkkkkkušušušušušušušušušušuuššušššušuušuuuuuuuššušuššššššššu alalalalalalalalalalalalaalalalaaalaaaalaaaaa a aaa a a aaaaaaaaaa zazazazazazazazaazazazzzazzaazazazaaaaaaaaaaaakokkokokokokokookokokokokkokookoookookokkookokook papapappapapapapappapapapapppppappappappaappp tititititititiitititititititititititittttttiit g gggggg gg gg gg gggggggggg g gggglolololololololololoolololololololollololllololoooooloobobobobobboboboboobobobobbbobobooooobooooobobobobbooobbbokokokokokokokokookokokokokokokkokkkokokkkokokokkkko v v v vvv vvvv vvvvvvvvvvvvvvvvvvv oo o oo o o o oo oo ooooooooooooooooobsbsbsbsbsbsbsbsbsbsbbsbssbbbbbssbbbbbbbbbbsežežežežežežežžežžeežežežežežežežeežežžžžžnenenenenenenenenneneneeenneeeeeeneneeeeeneeeeneenenenenneeeee tt ttttttttttttttttttajajajajajjjajajajajjajajajajjjjajaaaaaaaajjjjjjjjjjjjjjjjjjnenenenenenenenenenenenenenenennenenennennnnnnnnnnnnnnnnn a aaaaa aaaaaaaaaaaaarhrhrhrhrhrhrhrhrhrhhrhrhhrhrhrhhhhhhhhrhrhrrhivivivivivivivivivivivivivivivvvviivvvvvvvvi e.e.e.e.e.e..e.e.ee.eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee

----u u uuuuuuuuuuuuuuuuuuuu1111111111111111111111111111111

aaaaaaaaaaa------šššššššššššššššššššššššššššš---------jjjjjjjjjjjjjjjjjjjjje eeeeeeeeeeeeeeeeeennnnnnnnnnnnaa a aa aaaaaaaaaaa aaaaa

mimimimimiimimimimimimimiiiiiiiimimiimimmiimmimm ----------AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAlilillilililililililililillllillllilllllllli ssssssssssssssssi-i-i-i-i-i-ii-iii-i--iiiivvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvoo ooooooooooooooooooooooooooooooo

nnnnnnnnnnnnnitittititititititiititiittittitiiittitititititti iii ii i iiiiiiiiii . ... .... VV VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVddddddddddddddddddddddddddddeelelelelleleleleleelelllelleelelelllleee

oo o oooooooooooo ooooooo ggagagagagagagaaagaggaggagagaaggaagagaaagaagggggg aaaaaaaaaaaaaaa, , , , , ,,,,,, kikikkikikikikikkikkikkkikkkkikikikikkkkkikkkkkkkikkiii rrrrrrrrrrrrrsusususususuuususuuuusususuuusuuuuussss . ....iiii v v vv vvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvve-e-e-e-e-e-e-e-e-eeee-eeeeeee-ee-eeeeeea aaaaaa a aaaaa lalalalalalalalalalalaalaaalalaaaalaalalaaalaalaaaaaaaal s sssssss ssssssss ssssiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiptptptptptptptptptptptptptptpppppptptppptptpptppppptptpppppppppp u.u.u.u.u.u.uu.uu.uuuuuu.u.u.u.... o,o,o,ooo,o,o,oo,o,o,oo,o,,oo,o,oooooo,ooo,,,,o,o,oooooo,,, ddd ddddd dddd d d ddddd ddddddddddddddddd dd a aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaasssssssssssskakakakakakakakakakakakakakakkakakakkkkkaakaakakakakkkkaalalalalaalalalalalaaaalalalallallllllalaaaaa

mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmljljljljljljljljljlljljljljljjljljljljjiviviviviiviviviviviviviviiviviviviivvivivivivvvvivii o oooooooooooooooooooooooooooooooooooDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDD.........

obobobobobobobobobobobobobobbobobobobobboobbbbbobbobbbboobooobooboobbbbrarararararararararararaarraaaaaaaar zazazazazazazaazaazaaazazzazaaaaaaaazaaaa ss s s s ssssssssssssso o oooo oo oo ooooo tututuutuututututtutttudddd e ikkikkee e eee ppppppppppppppppppppppdodododododododododododododododoodododdododdodddddddodod bnbnbnbnbnbnbnbnbnbbbnbnnbnbnbnbnnbnnnbnnnnnnbbnnnnbnbbbne e e ee e eeeeeeeeeeeeeeeeeee titititititititititiiitittitiiittt stststststssstststsstsststssssstssss imimimimimimimimmmimmiimimmimimmimmmmmm vvv v vv vvvvvvvvvvvvvvvvvv E E E E E E EE EEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEgigigigigigiiigigigiigigigigigigigigiiggiggggigggggggggggggggggggggggggg ptptptptptptptptptptptptptptpptptpttptptttttptpttpttpppppp u.u.u.u.u.u.u.u.u.u.uu.uu.uuuuuuuu I I I III I I I IIIIIIIIIIII IIIzz z zzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz tetettetettetetetetetetetetttetetttttttettttettteteeeeeetegagagagagaagagagagaagagagaagagggagagagagaaggg j j jj jj jjjjjjjj jjjjjj jjjjjjjjjjjj V V V VVV VVVVV V VVVVVVVVV VVVVVVVVVVV VV VV z zzzzzz zzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzačačačačaččččačaččačačaččačačačččččččččččačačaaaaačačaaaaaaaaaaačačččččeteteteteteteteteetteteteteteteteteeteeteeete kukukkukukukukukukukukukukukkuukuukuuuukukukkkkukkkkkukkkkukukkkkkukkukukuku 777 7 7777 77777777777777777777777777777777770-0-0-0-0-0-0-0-00-0-00-0-0--------000000

mimimiimimimmimimmimmmmmmimmmmmmmmimmmmim dededededeededededededdddedeedddddddd , ,, , ,, , ,,,, kikikikikikikikikikkk s ssssssssssszzzzzzzzz t t t ttttttttttttttttegegegegegegegegegegegegegegegggegeeegeeegegeggegeggggggggga a a a aaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaa jejejejejejejejejejejejeejejejeeeejeeejejeej p p ppp p pppp p pp p p ppppppppovovovovovovovovovovvovovovovoovvvovvooooooooooovovseseseseseseeseesseesesesesesesessessem m m m mmmmmm m mmmmmmmm mmmmmmm jajajajajajajajajajajajajajajajajajjaaaaaaaaaaaaaaaaaajaajaaaaj snsnsnsnsnsnsnsnsnsnnnnnnnnsnsnnnsns o,o,oo,o,ooo,o,o,oooooooooooo,oo,ooooooooooooo d d ddd dd d ddddd ddddddddddddddddda aa aa aaaa aaa aaaaa aaaaaaaaaaaaaa sososososososososososososososoosoooossoooo o oo oooooo oooooooooo ooooooooooooooomemememememeememememeemeemeememmememeememeeeeeeeeeeenjnjnjnjnjnjjnjnjjnjjnjnjnnjjnnnjjjjjjjj nenenenenenennenenenenenna aaa aaaa aaa aa bibibibibbibibbbibbbiibiiiiiibbibb tjtjtjjtjtjjjtjtjtjttjtjtjtjttjjjjja aaaaaaaaaaaaaaaa

kkkk lllll ZZZZZZZZZZZZZZZZ ljlljljljljlljjjjlljljoooooooo PPPPPPPPPPPPPPPPPPovovovovovovovovovooovvooooovvvvooooovvvooooovoooooo seseseeseseeseeeeeseeeeeeeeeem mm m mm mmm mmm mmmmmmmmm rarararararararararararrarararaaraaaaaaaaaaaraaaaaaaraaaaaaaaaaaaaaraaaaraaaraaaaazuzuzuzuzuzuzuzuzzzuuuuuuuuzuzuuzuzuzuuuz mlmlmlmlmlmlmlmlmlmlmlmlmlmlmlmmlmmllmmmmmmmmmmmmmmmmmm jijijijijijijijijijijiijijijiiiijj vovvovovovovovovovovoovvoooovvovoovoo j j jj jj jjjj jjj jjjjjjjje,e,e,e,e,ee,e,e,e,e,ee,e,ee,,e,, d d dd dd d ddddddddddddddddaaa a a aaaaa aaaaaaaaaaaaaaaa jejejejejejejejejeeeejeejejeeeejeeeeeje oooooodkdkdkdkddkkdkdkdkdkdkdkdkdkkdkdkkddkkdkdkkkkkkdkkkkddddddd ririririririririrriiiriiiriiiiiiiriririiriiiiiritjtjtjtjtjtjtjtjtjtjttjtjtjttjtjjjje eee e eeeeeeeeeeeeeee eeee prprprprprprrprprprpprprprpprprprpppprprppppppp kikikikikikkikkikikikikikkkkikikkkkkkikkkkikkkikkkkkkkkikiki ririririririririiririiririiiiiiiiiitititititititititititittitittitttitttittttttti o ooooo oo o oooooooziziziziziziiziziziziiizizzziziziziiizirororororororororrorororororoooorrrro-------ttttttttto o oo oooooooooo memmmememememememeemememeememememeeememmeeemmeememmeeeemeeeemeeemmeememed d dd d d dd ddd ddddddddddddddddddddddddddddddd ljljljljljljljljljjljljljlljljljljjljjjjjjudududududdudududdddudddddduduududdudddududddddddudddddu mimimimimimimimiiimimiimimimimiimimiimmmmimmimimmmimmmmmmmimmmimmm ii i ii iiiiiiii iizzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz vavavavavavavavavaavavaaaaavavaaaaaaaaaavaaavvavaavv lolololololololololooooooollolloololooooooo lololololololooolololoooooooool v v vv vvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvsososososososososososososooosooosooooososooooooooossoooso z z z zz zzzzzzzzzz zzzzzz zzznananananananananannanannnanananaaanannnannnnnnaanonononononononononnnnonnonnnonnnnnnnnnnonononnononooooon stststststststtstttstttstttsstststsstststssttttt i ii i i iiiiiii i ii inn nn n nnnnnnnnnn zgzgzgzgzgzgzgzgzgzggggzgggzggzggzgzgzgzgggggggggo-oo-o-oo-oo-o-o-o-o-o-o-o--ooo-oooo-ooo-oooooooooŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠe e ee e e eee ee e eeee eeeeeeee enenenenenenenenenenennennennenennennennnnennenneennnnnnennnnneeneenna a aaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa zgzgzgzgzgzgzgzgzgzgzgzggzggggzggggodododdodododododdddodododdodododdododdodddodooodddodddddddddddddbababababababbababababbbbababababababababaabbaaaaabaaaaaaaab , , , , ,,,,,,,,,, kikikikikikkikikkkkkkikikikkkkkikkkkk j jjjj j jjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjj jjjjjjo o o ooo o oo ooooooooooo ooooooooooooooooooooo jejejejejejejejejeejejejjeeeeejejejeejeejeeeeeeeeeejeeeejeeej

ggggggggggg

aaaaaaaaaaaaaaatititititititititititititititttitiii g g g g g ggggg gg gggggggggggglololololololololololooloololololoooooobobobobobobobobobbobbobbbobbboobbobobboboboboooobbbbboobobb kokokokokokokokokokokkokokokokokkkkokokookokkkkkk vv v v v vvv vvvvvvvvvvvvvvv o o ooooo oooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooobsbsbsbsbsbsbsbbsbsbsbsbsbbbsbbbsbbsbbsbbsbbbbssbsbbbbbbbbbbbbbsssb ežežežežežežežežežežžežežežžežežežžeeežežežžežežeeeeežežžnenneneneneneneneneneneneenenenennneneneenenneeeneeeeeeen

dadadadadaddadadadaadaadadaaddadaaaaaaadd jj j j j jjjjjj jj jjj j jj jjjjjje e ee ee eeeee vlvlvvvvlvvlvlvvvlvvvvvvvvvvvvvv adadadadadadadadaadadadddddaaaaaaaaaa ppppppp aaaaaaaaaakškškkškškškšškškškškkškkšškškšškšššškškškkkškšnonononononononononnoonononoooooooooooooooooonnn o o o oo o oooooooooooo dkdkdkdkdkdkdkdkdkkdkddkdkdkdkdkdkdkdkddddkkdkkkkkkkkdkddkd riririririririririririirirririririiritjtjjtjtjtjtjjtjtjtjttjtjtjtjjtjjjjtjjtjjjje.e.e.e.e.e.eeeeee.e.ee.ee.eee.e.e.ee M.M.M.M.MM..M.M.M.M.M.M.MM..MMMMMMMMM.MMMMMMMMM.M.MM EEEEE EEEEEEEEEEEEEEE......... PREDNJA STRAN N NN (V( PRAŠANJE)

Kako je nastalo VESOLJE?ZADNJA STRAN (ODGOVOR)

Vesolje je nastalo pred približno

14 MILIJARDAMI LET.

Začelo se je z VELIKIM POKOM

ene same točke.

Vesolje se je sprva HITRO ŠIRILO in ohlajalo.

Snov v vesolju se je začela združevati:

osnovni delci —> jedra —> atomi —> galaksije

ZZZZZZZZZZZZZZZAAAAAAAAAAAAAAARRRRRRRRRRROOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!!!!!!!!!!!!!

ZnZnZnZnZnZnZnZnZnZnZnZnZnZnnZZnZZZZnZZZZZnnnnnZZZnamamamamamamamammammmammmmmmma enenenenenenennenenenenneniitititititiitittititiiitiiiitttttittitta a aaaaaaaaaaa aa slslslslslslslslsssslslsssllikikikkkkikkikkkikikkikikiiiiiiii a,a,a,aa,a,a,aaa,aaa, k kkkkkk k kki i i iii jojojojojojojojjojjjoojjjjojoo j j j j j jjj jjjjjjjjjje eee e eee eee eee lelelllelelelelelleleletatatatatatatttataatt 11 1 11 111 111111 11 979979797979797979977997999977766 6 6 66666666 6 sososososososososossosoosososoos ndndndndndndnddndndndndnndnnda a a aaaaaaaaaa ViViVVViViViViViVVVVVVVVV kikikiikikikkikkkikikkkkikikikkiiiiikk ngngngngngngngnngngggngnnnnngngnggggngg p p p p pppppppppppppppppososososososososososossooslalalallalalallalalalaaaallalalalalalallalalaalaalaalaaaaaaaa n nn nn nnnnnna aaaa aaaaaaaaa

ZeZeZeZeZeZZZeZeZZeZeZZZZZeZZZZZZZeZZZZZZZZZZemlmlmmlmlmlmlmlmlmmlmmllmmllmmmmm jojojojojojojojojojjojojojjoooojojojj ,, ,, ,, , jajajajajaajajajaajaajajaaaajajaaaaaajjj snsnsnsnsnsnnnnsnsnnssnsnnsnnnno o o o oooooooo ooooooo dodododdododdodododdododdoddodoodddoddd kakakakakkakkakaakaakakaaakkaaaaakaakazuzuzuuzuuzuzuuzuzzuuzuzuzzuzuuuzuzuzzuzzzzz jejejejejeejejejejejejjeejejjejjjejjjjjejjejeje, , ,, , , ,,,, dadadadadadadadadaddaddadaddadd s ss s sss sssssssssssssss s o o oo o oo o ooooo ooooo nanananananananaaanaananananaannann M M M MMMMMMMMMMMMMMMMarararararararaaaaarararrrrarara susususususususususususussusus ž ž ž žžžžžžž žžžžž žživivivivivivivivvivivvvveleleleleleleeleleeleeeelllellla aa aaa a aaaaaaa inininininininiiiiniiiiiiiiiiiiininnniniinii tetetetetetetteetteeeeeeeeelilililililiiililliiiliiiiiligegegegegegegegegegeeegeegegeegegeeeentntntntntntntntntnttntnttnnnttntntnntnnttnanananananaanaananaaananannaanaanananaannannnnannn bbb bbbbbbbbbbbb b bbbbbbbbbbbbbititiitititititititttittii jajajajajajajajajajajajajajajajjajajjj ....

Koliko res znaš?

pipipippipipiipp rararararararararaararaaaaamimimimimimmimimimimimimimiimimmimmmimmimiiimiiimiimimmiidededededededdededededeededededeeeededeeeeeeddeeeeeee, , , ,, ,,,,, ,, kikikikikikkikikikikikikikikikkikkkkkkikiikiiikikiki sss s ss ss s sssss s s ssssso oo ooo oo o oooooooooo nanananananannnnananananananannanannnn l l ll ll ll lllllllasasasasaasassasaa p p p ppppppppppppppppppooooooooččččččččččččč ttttttttkkkkkkkkkkkkkkk 7777777777777000000000000000

obobobobbobobobobbobbbobbbobbobbobbbbbbbbbbbbisisissisisisisisisisisisissisiisi kakakakakakakakakakakakakakkakkkkakkakakalalalalalalllallalalalllaalalalllaalaa ZZZ Z Z ZZZZ ZZZ ZZZZ ZZZZZZZZZZ ZZZemememememememememmmmememememmmmeemmemljljljljljljljjllljljljljlljjo.o.o.o.ooo.o.oooo.oooooooooo PPP PPPPPPPPPPPPPPovovovoovovovovovovoooovovovovoovoovovvvoooovovvvvovovovovovovvvovvseseseseeseseseeseseesesesesseeemmmmmmmmmmmmmmmmllllll ttttttt kškškškkškškškškškškkkškkškkkkkkkkkkkkšššnonononoononoonononoononnonnonoonoo oo oooo oooooooo

ttttttttttttttviviiviviviiviviiiviviviviiviiiiiillllllllllllllllllllllllll.........

papapapapapappapapapapaapapaaapppppdadadadadadadadadadddddda jjjjjjjjjjjjjjjjeeeeeeeeeeeeeeee vlvlvlvvvlvlvlvlvlvlvvlvlvlvlvlvlvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvv adadadadddadadaddadddadadadaddddadda aaaa aa aaa aaaa popopopopopoopoopopopoppooppppoppp skskskskskkskkskskkskskkksskkkkkks ušuušušuuššušušuuššuuuuššušuuuššuuušuuuu alalaalalalaalaaaallaaaaaaa tataaataatatataaaaatataataaaaaa

del nteligen-

Marsu. V bližini e ki so na las po-

obiskalavlada poskušala a takššššno o

ma razaa vrednotititi, saj bi velikoo paniko in posstavidovino človeštvav na lažveliko paniko in p

vlada poskuššala a zakopl da poskušallllla t

Kritični bralec avtorju ne verjame kar na besedo, temveč vsako trditev natančno pretehta. Vsaka trditev mora biti podkrepljena z dokazom. Ker dokazov običajno ne moremo neposredno preveriti, presodimo vsaj, ali so smiselni in ali se ujemajo s trditvijo in s tem kar vemo o zapisanem.

20 21

2. Izdelaj plonk listek za celotno poglavje o silah in gibanju. Pomagaš si lahko povzetki posameznih podpoglavij ali pa s pravim plonk listkom za fi ziko, ki ga dobiš v vsaki bolje založeni knjigarni.

Koliko res znaš?

Kritični bralec med branjem poskuša prepoznati ključne zamisli

in zakonitosti, ki se skrivajo za opisanim dogajanjem. Na ta

način lahko presodi ali se zapisane trditve ujemajo s tem kar

sam ve o konkretnem primeru in iz tega sklepa na smiselnost

in ustreznost besedila.

1. Natančno preberi zgornji odlomek iz najstniške revije in v njem poišči stavke, v katerih se »skrivajo« Newtonovi zakoni (najti bi moral vse tri!). Izpiši te stavke in jih pojasni s svojimi besedami. Pri tem si pomagaj z vsem, kar veš o silah.

Kaj že znam?

Vem, da lahko telesa delujejo drugo na drugo

Vem kaj so sile in kako se razlikujejo po dosegu

Vem kako prepoznam delovanje sile

Razumem bistvo zakona o vzajemnem delovanju sil

Vem, katere lastnosti imajo sile

Ločim med težo in maso

Vem kako merimo velikosti sil

Znam brati in izdelati preglednico podatkov

Znam brati in izdelati graf

Vem, kaj velja za raztezek prožnih teles

Znam našteti najpogostejše sile

Poznam lastnosti teže in sile podlage

Poznam lastnosti sile trenja in upora

Znam določiti sile na telo in jih narisati v merilu

Znam grafi čno sešteti sile

Vem kdaj je telo v ravnovesju

Razumem in znam uporabiti zakon vztrajnosti

Razumem bistvo 2. Newtonovega zakona

Vem kako se rešuje računske naloge

Vem kaj je gibanje in kdaj se telo giblje

Vem kako se med seboj razlikujejo gibanja

Vem kaj je hitrost in jo znam izračunati

Vem kako se spreminja pot pri enakomernem gibanju

PRIMER DELČKA PLONKA Delovanje med telesi - silaTelesa lahko vplivajo drugo na drugo in si na ta način

spreminjajo obliko in gibanje. Takšno delovanje enega

telesa na drugo opišemo s silo. Sile označujemo s

črko F.

Kako prepoznamo sile?Sile prepoznamo po njihovih učinkih

• sprememba gibanja (zaviranje, odboj ...)

• sprememba oblike (ukrivitev, razteg ...)

Lastnosti silVsaka sila ima tri lastnosti:

• velikost, ki pove kako močna je sila

• smer, ki pove v kateri smeri deluje sila

• prijemališče, pove kje deluje sila

Vrste silPoznamo sile ob dotiku in sile daljavo. Sile

lahko delujejo v točki ali pa so ploskovno

oziroma prostorsko porazdeljene.

eberi zgornji odlomek iz najstniške revije in v njem poišči stavkekekek , v katerih ses »skrivajo« besedami Pri tem si

j

1. Pred skokom moraš imeti zadnjo nogo na repu in prednjo nogo na sredini skejta. Obe nogi naj bosta nekoliko pokrčeni. Na skejt deluje teža, sila podlage in sili obeh nog. Sile so med seboj izravnane in skejt se giblje naravnost s stalno hitrostjo.

2. Na hitro se zravnaš in pritisneš z zadnjo nogo na rep. Rep s precejšnjo silo udariti ob tla, pri ztem pa tla delujejo z enako veliko s silo navzgor na desko. Zaradi te sile se rep in s tem cela deska odlepi od tal in začne gibati navzgor.

3. S sprednjo nogo potuj po hrapavi površini deske vse do prednjega konca. Zaradi trenja boš s tem desko potegnil še višje v zrak.

4. S sprednjo nogo začni pritiskati desko navzdol, zadnjo nogo pa pokrči, da se deska nekje v najvišji točki poravna. Na koncu teža vendarle zmaga in skupaj z desko začneš padati proti tlom. Pri doskoku pokrči kolena, da mehko pristaneš.

Osnove skejtanja ist' simpl

Ollie je osnova skejtanja, saj praktično vsi triki izhajajo iz njega. Tu so navodila, kako ga izvedeš.

Pri pravilno izvedenem oliju se zdi, kot bi bila deska prilepljena na noge.

46 47

Koliko res znaš?

Na koncu vsakega poglavja je posebna eno-ta, ki je namenjena ponovitvi in samoeval-vaciji znanja. Učenec mora analizirati kratek prispevek iz časopisa, revije ali enciklopedije in se pri tem seznani z različnimi tehnikami kritičnega branja. Nato mora izdelati kartice za ponavljanje, plonk listek ali miselni vzorec, na koncu pa mora izpolniti še posebno pre-glednico, v kateri so nanizani cilji poglavja, s čimer oceni svoje znanje in izve, katera po-dročja bi moral še okrepiti.

SAMOEVALVACIJA IN UPORABA ZNANJA:

1. Sile lahko delujejo ob dotiku ali pa tudi na daljavo. Za spodnje pojave ugotovi, katera sila jih je povzročila, in navedi doseg te sile.

2. Pri določanju sil na telo izberemo opazovano telo in preverimo, katera telesa iz okolice delujejo nanj. V spodnjih primerih so opazovano telo otroci. Naštej telesa, ki s silo delujejo nanje, in poimenuj omenjene sile.

opazovano telotelo iz okolice, ki delujena opazovano telo

sila, s katero deluje telo iz okolice na opazovano telo

2.1 Medsebojnodelovanje

j

Naloge na teh dveh stranehso namenjene temu, da bi:

• vedel, kdaj eno telo deluje s silo na drugo telo

• znal ustrezno poimenovati določeno silo

• vedel, kakšne spremembe povzročajo sile

26

Zakaj se dogaja?

Gibanje in elektrika 9DELOVNI ZVEZEK



EEKOLOŠKO GRADIVO

Zaka

j dog

aja?

Sile

in e

nerg

ija

UČB

ENIK

8



EKKOOLLOŠŠKKOO GGRRAADDIVOEK

Otom FSC. jo novo.

Priloga – Sprehod po nebuVsak učenec dobi z delovnim zvezkom za 8. razred zemljevid Osončja in zvezdno karto z navodili za opazovanje nočnega neba.

Preprosti poskusiV obeh delovnih zvezkih skupaj je več kot 50 preprostih poskusov, ki so na kratko predstavljeni že v učbeniku. Pri vsakem poskusu so navedeni namen, potrebna oprema in potek dela. Poskusi so zasnovani tako, da so čim bolj preprosti in učinkoviti, posebna skrb pa je posvečena potrebščinam, ki jih v celoti najdemo doma ali v bližnji trgovini.

Uporabi znanje! Ustvarjanje novih zamisli in presoja njihove vrednosti sta

ključna procesa pri kasnejšem odločanju in reševanju

problemov. Najpreprostejši način je, danajprej brez

vrednotenja nanizamo čim več zamisli. Nato jih uredimo,

dopolnimo,ovrednotimo in izberemo najprimernejšo.

Narodna galerija bo v New Yorku pripravila razstavo slovenske obrti. Vaša naloga je, da poskrbite, da bodo čudoviti pirhi neprecenljive vrednosti varno prispeli v New York, kjer jih bodo lahko občudovali številni obiskovalci. Vodstvo muzeja je v skrbi, da bi zagotovo dobili ustrezno rešitev, enako nalogo dodelilo tudi drugim podjetjem. Zmaga skupina, ki bo izdelala najbolj varno embalažo, ki bo brez večjih posledic prenesla potovanje.

Ko ste nabrali dovolj različnih zamislim, je čas, da ji ovrednotite in izberete najprimernejšo. Da si olajšamo delo naredimo ožji izbor zamisli, v katerega ne pozabimo vključiti nenavadnih zamisli. Običajno mora končna zamisel ustrezati večim kriterijem, ki so različno pomembni. Odločite se, kateri kriteriji za vas najpomembnejši. Pri vrednotenju si lahko pomagate s spodnjo preglednico.

Pri ustvarjanju zamisli naj sodeluje čim več ljudi. Zamisli naj se v začetni fazi zgolj niza in ureja, vsakršno vrednotenje zamisli (tudi z govorico telesa) lahko le škoduje nastajanju novih zamisli. Posebno skrb namenite nenavadnim zamislim. Pri beleženju in urejanju zamisli si lahko pomagate s spodnjim diagramom.

– čas za pripravo načrta in prezkuse je do prihodnje ure fi zike, čas izdelave je 45 minut– zaščitna embalaža, mora preprečiti razbitje pirha pri obtežitvi 5 kg in pri padcu z višine 3 m – na voljo je karton velikosti 40 x 60 cm, dva lista časopisnega papirja, kolut samolepilnega traku in 2 m tanke vrvice

Naloga

Vrednotenje zamisli:

Ustvarjanje zamisli:

Pogoji

Razvstite zamisli v različne kategorije

Izberite najboljšo zamisel oziroma kombinacijo zamisli

j jjjj j pppp g p j g

R tit i li liččč k t ij

- - - - - - - - - - - - - VSE ZAMISLI - - - - - - - - - - - - -

ZAMISLI RAZVRŠČENE PO TIPIH

1.tip: 2.tip: 3.tip: 4.tip:

Izberite najbolj nenavadne zamisli

KRITERIJI (razvrščeni po pomembnosti)

NA

JBO

LJŠ

E ZA

MIS

LI

Uspešnost vesoljske misije Mars Pathfi nder je bila v veliki meri

zasluga zelo inovativnih in neobičajnih rešitev, ki so bile never-

jetno preproste. Najbolj domiseln je bil štiri in pol minute trajajoč

pristanek. Po ognjenem vstopu v atmosfero se je odprlo velkan-

sko padalo, ki je upočasnilo padanje sonde proti površju. Tik

nad površjem se je padalo odpelo in napihnile so se številne

zračne blazine, ki so ublažile pristanek. Sonda se je kot žoga

nekajkrat odbila od površja (prvi odboji so bili visoki kot več-

nadstropna stavba) in ustavila približno 1 km daleč od mesta,

kjer je zadela površje. Zračne blazine so se spustile in ven je

pripeljalo majhno vozilo za preiskovanje Marsovega površja.

Pristanek sonde Mars Pathfi nder

Iz sporočila za javnost, ki ga je pripravila NASA

NAJBOLJŠA ZAMISELNENAVADNE ZAMISLI

48 49

Uporabi znanje!

v različnih virih poišči nekaj slik jeklenih mostov. Po osnovnih značilnostih jih poskusi razvrstiti v dva tipa ju skicirati v spodnja okvirja. Zraven pripiši nekaj osnovnih značilnosti in označi najpomembnejšo.

Na osnovi analize obstoječih mostov izdelajte dva osnutka vašega mostu. Primerjaj prednosti in slabosti vsake rešitve in na osnovi tega izberi najboljšo. Pri tem ne imejte v mislih le trdnosti temveč tudi zahtevnost izdelave in še kaj ... Pred gradnjo poskušaj odpraviti največje pomanjkljivosti med seboj in na koncu izberi najboljšo. Pomagaj si s spodnjim diagramom.

Preden začnete z izdelavo določite v kakšnem zaporedju bo potekala gradnja. Za vsako fazo predvidite koliko časa bo trajala. Pri tem upoštevajte začetne pogoje. Določite kdo je vodja gradbišča in kdo je zadolžen za katero opravilo. Med gradnjo se čim bolj držite postopka!

Naloga

Primerjava in vrednotenje zamisli:

Končna analiza:

Postopek izdelave:

– čas za pripravo načrta in prezkuse je do prihodnje ure fi zike, čas izdelave je 45 minut– premostiti je potrebno prepad med dvema šolskima mizama, ki znaša 1,5 dolžine slamice– na voljo je 30 slamic, kolut samolepilnega traku, škarjice in karton velkosti 1,5 x 0,5 dolžine slamice– slamice je dovoljeno rezati in lepiti– most ne sme biti pričvrščen na podlago

osnovne značilnosti osnovne značilnosti

utemeljitev:- - - - - - - - - - - SKICA - - - - - - - - - - -

Ko je delo opravljeno in naloga uspešno zaključena, je čas za pogovor o tem kako ste opravili nalogo. Pogovorite se predvsem o tem kakšen je bil vaš načrt, kako je potekalo delo, kako se je vsak počutil pri delu in kaj ste se pri tem naučili. Pogovor sklenite s tem, kako bi se podobne naloge lotili prihodnjič.

Ovrednotite prvo možnost

Izberite boljšo možnost in jo še dodatno izboljšajte

Ovrednotite drugo možnost

NAJBOLJŠI MOŽNOSTI, KI STE SE JU DOMISLILI

Most Tacoma Narrows

Most Tacoma Narrows (Tacoma Narrows Bridge) je bil 1.600 metrov dolg viseči most preko morske ožine Tacoma Narrows med Tacomo in Gig Harborjem v zvezni državi Washington. Odprli so ga 1. julija 1940.Kmalu po odprtju so odkrili, da most v vetrovnem vremenu nekoliko niha, vendar je kazalo, da most lahko prenese take obremenitve. 7. novembra 1940 je most ob zmernem začel nihati močneje ter se kmalu porušil.

Leta 1950 so na istem mestu zgradili nov most, ki stoji še danes. Zrušenje mostu Tacoma Narrows

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

- - - - - - - - - - - PRVI T IP - - - - - - - - - - -- - - - - - - - - - - PRVI T IP - - - - - - - - - - -

Iskanje in vrednotenje informacij:

Pomemben del kritičnega mišljenja je primerjava in vrednote-

nje zamisli in informacij. Najpreprostejši način je, da poiščemo

podobnosti in razlike med različnimi možnostmi in presodimo,

kako pomembe so. Na ta način postanejo naše odločitve in

rešitve veliko bolj premišljene in pretehtane.

Si član uspešnega tima gradbenih inženerjev specializiranih za gradnjo jeklenih mostov, ki se je prijavil na razpis za najbolj trdno zasnovo novega mostu. Seveda boste poskušali osvojiti prvo nagrado!

Pogoji

22 23

Uporabi znanje!

Vsako poglavje se konča s skupinsko nalo-go, pri kateri je treba uporabiti pridobljeno znanje na konkretnem primeru – pri izde-lavi mostu, varne embalaže, načrta varčne hiše, opreme za polarno odpravo ... Naloga je zasnovana tako, da pri učencu spodbu-ja ustvarjalnost, sodelovalno učenje, iznaj-dljivost, povezovanje znanja ipd. Učenec se med delom seznani tudi s tehnikami ustvar-jalnega in kritičnega mišljenja, odločanja in reševanja problemov.

Občuti 3. Newtonov zakonNaloga: preveri, kakšne zakonitosti veljajo za medsebojno delovanje dveh teles.

Potrebščine: sošolec (približno iste mase), dva para rolerjev, vrv (2 m)

1. S sošolcem si obujta rolerje. Vsak naj prime za prosti konec vrvi.2. S kredo zarišita svoj položaj, previdno napnita vrv, nato samo ti

za hip nalahno povleci. Kaj opazita? 3. Ponovita korak 2, le da drugič povleče le sošolec,

tretjič pa oba hkrati.

Ugotovitve:

3. Sile vedno nastopajo v parih – če eno telo deluje na drugo, tudi drugo telo deluje na prvo z enako veliko silo. Na slikah so že označene sile enega telesa na drugo. Označi tudi silo drugega telesa na prvo in jo opiši.

4. Sile sicer vedno nastopajo v nasprotno enakih parih, a le ena od obeh sil je sila na opazovano telo. Na levi sliki označi vsaj tri pare sil, na desno sliko pa preriši le tiste sile, ki delujejo na omaro.

slikah so že označe

Roka udari po opeki.

Laks vleče ribo. Hokejist odrine nasprotnika.

Glava odbije žogo.

Vrv vleče zgornjo utež.

Spodnja utež vleče vrv.

Katera vrv je bolj obremenjena?Zakaj?

ovanje dveh teles.

rv (2 m)

vrvi.mo ti

27

Gradivo za učitelje: • priročnik za učitelje• letna tematska priprava• prosojnice• knjižica s podrobnim opisom vseh poskusov• računalniške diaprojekcije• delovni listi• dodatno slikovno gradivo• rešitve nalog iz delovnega zvezka

GRADIVO ZA UČITELJE

Čeprav sta učbenik in delovni zvezek namenjena v prvi vrsti učen-cem, pa nismo pri razvoju učbeniškega kompleta pozabili učiteljev in njihovega vsakdanjega dela z učenci. Za pomoč pri uporabi uč-beniškega kompleta, še posebno v začetni fazi, ki zahteva ogromno časa in truda, smo že pripravili nekatera dodatna gradiva za učitelje, še več pa jih bomo v prihodnjih letih. Gradiva nastajajo v sodelovanju z izkušenimi učitelji in bodo obse-gala priročnik za učitelje, predlog letne priprave, knjižico s podrob-nimi opisi ter navodili za izvajanje poskusov ter različna računalni-ška gradiva. Vsa našteta gradiva za učitelje bodo postopoma objavljena na spletni strani www.devetletka.net. Tu lahko najdete priročnik za učitelje in letno pripravo za 8. razred. Priročnik za učitelje in letna priprava za 9. razred bosta na voljo avgusta. Druga gradiva bomo objavljali postopoma, o čemer bodo učitelji, ki uporabljajo naša gra-diva, sproti obveščeni.

Priročnik za učiteljePriročnik, dostopen v elektronski obliki, bo odlična zasnova za izdelavo učnih priprav za izvedbo posameznih ur.

Vsebina priročnika:• učni cilji• učna motivacija• metode in oblike dela• diferenciacija• dodatne vsebine• medpredmetne povezave• seznam dodatnih gradiv• spletne povezave• rešitve nalog iz delovnega zvezka

50

3.1 Spremembe

in deloTa učna enota je namenjena temu, da bi učenci:

povzročajo sile

* razumeli razliko med »delom« v vsakdanjem življenju in v fiziki

* znali uporabiti pojem premo sorazmernosti pri povezovanju količin

* znali zapisati ugotovitev v matematični obliki

Kaj je delo?

sila opravlja delo, kadar

premika telo, na katerega deluje

delo je povezano s spremembami, ki

jih povzročajo sile

Od česa je odvisno delo?

100 N

1 m

ete

r

100 N

2 ×

1 m

ete

r

100 N

1 m

ete

r

2 × 100 N

1 m

ete

r

3.1 Spremembe

in delo

PRED BRANJEM:

MED BRANJEM:

PO BRANJU:

Ključne besede:

64

A = F · s

delo je tem večje, čim večja

je sila in čim večji je premik prijemališča sile

Koliko dela smo opravili?

delo je zmnožek sile in

premika

delo = sila · premik A = F · s

! Delo (A)

Povzetek Delo je povezano z velikostjo sprememb, ki jih pov-

zročajo sile. Sila opravlja delo, kadar premika telo, na

katerega deluje. Delo je opredeljeno kot zmnožek sile

in premika. Pri tem moramo upoštevati le del sile, ki je

vzporeden s premikom. Enota za delo je joule (J) in je

enaka 1 N·m.

Ponovi

Razmisli

Odgovori

Rešimo skupaj

65

Napovednik

Obravnava nove snovi

Uvodna motivacija

Poglavje o delu in energiji vsebuje enega

ključnih fizikalnih konceptov, zato že

v začetku poudarimo pomembnost

obravnavane snovi. Delo, moč in

energija niso le fizikalni pojmi, ampak se

pojavljajo v biologiji, kemiji, tehničnih in

družboslovnih vedah ...

1 šolska ura

Delo je povezano s spremembami.

Z različnimi preprostimi poskusi (npr.

pritiskanje nezašiljenega konca svinčnika

na mizo, pisanje po papirju, dvigovanje

knjig, pritiskanje ob steno, stiskanje plas-

tenke…) ugotavljamo, kdaj opravljamo

delo in kdaj ne. Z učenci se pogovorimo,

kako lahko ugotovimo, kdo je opravil

večje delo. Učenci naj na koncu izluščijo

dejstvo, da je več dela opravil tisti, ki je

povzročil večjo spremembo. Povemo, da

je fizikalna oznaka za delo v Sloveniji A,

da pa v svetu uporabljajo tudi oznako W

(angl. work).

Delo je odvisno od premika in sile. Izve-

demo nekaj preprostih poskusov, npr. dvi-

ganje različnega števila knjig na različne

Učencem zastavimo vprašanje, kdaj po

njihovem mnenju delajo in kdaj ne. Prim-

erjamo učenje z nakupovanjem. Posta-

vimo vprašanje: kako bi v obeh primerih

določili, koliko dela je bilo opravljeno?

Lahko izvedemo tudi preprost poskus z

odpiranjem vrat (vlečemo kljuko, pa nič!).

višine ali vlečenje različno obtežene

škatle po vodoravni podlagi. Iz poskusov

skupaj ugotovimo, od česa je odvisno

delo. Poudarimo, da delo opravlja le kom-

ponenta sile, ki je vzporedna s premikom.

Učence vodimo do matematičnega

zapisa izračuna dela. Opozorimo jih na

matematični pojem, s katerim opišemo to

povezavo – premo sorazmerje.

Enota za delo. Izračunamo delo, ki ga je

učenec opravil pri dviganju nekega telesa

v učilnici. Pri reševanju naloge učenci

ugotovijo, da ostaneta enoti N in m. Po-

jasnimo, da njun zmnožek nadomestimo

z joulom. Ob sekvenci slik v učbeniku se

z učenci pogovorimo o velikostnih redih

različnih primerov opravljenega dela.

učbenik str. 64−65

51

Zapomnili si bomo

Delo je povezano z velikostjo

sprememb, ki jih povzročajo sile. Sila

opravlja delo, kadar premika telo. Delo je

opredeljeno kot zmnožek sile (v smeri premika)

in premika. Enota za delo je joule (J).

Kritično mišljenjeDrugi viri

Medpredmetno

Diferenciacija

Utrjevanje & nadgradnja

Zaključek

Utrjevanju in poglabljanju znanja so na-

menjena vprašanja in naloge v učbeniku

na strani 65 ter naloge v delovnem zvezku

na strani 50 in 51.

Učence lahko napotimo na raziskovanje

življenja in dela Jamesa Joula.

Celoten potek ure spodbuja kritično

mišljenje. Učence lahko spodbudimo k

temu tudi z dodatnimi vprašanji, kot je:-

ljenega dela?

Kritičnemu mišljenje je namenjena tudi 2.

naloga v delovnem zvezku.

MAT: premo sorazmerje

ŠV: delo pri metanju na koš ali gol

ZG: industrializacija in izumi

AN: strokovni izrazi v angleščini

Diferenciacijo lahko izvajamo predvsem

na področju samostojnega ugotavljanja in

izpeljevanja zaključkov.

Višja raven: Učenci samostojno ali z malo

pomoči (predvsem v obliki problemsko

zastavljenih vprašanj) ugotovijo, od česa

in kako je odvisno delo. Samostojno iz-

peljejo in predlagajo obrazec za računanje

dela. Lahko rešijo bolj zapleten fizikalni

problem.

Nižja raven: Učenci morajo vedeti, da je

delo povezano s spremembami, od česa

je odvisno delo, kako ga označimo in

izračunamo, ter katero enoto uporabljamo

za delo. Znajo rešiti enostavne fizikalne

probleme.

Za konec ure lahko povzamemo ključne

pojme in ugotovitve v obliki miselnega

vzorca.

Aktivno branje

Pozornost usmerimo predvsem na branje

in razumevanje slik. Pri tem si učenci

najprej sami ogledajo slike v učbeniku, ob

katerih je naveden velikostni red dela. V

pogovoru prenesejo vsebino slik na druge

situacije v življenju, v katerih opravljamo

delo.

3. V fi ziki je delo natančno opredeljeno in je povezan s spremembo, ki jo povzroči sila.

2. V vsakdanjem življenju pojmujemo delo drugače kot v fi ziki.

1. Ljudje pogosto kaj delamo in govorimo o tem.

Spremembe

in delo

50

mJ 1 J

kJ MJ

GJ TJ

5. Količino opravljenega dela lahko izračunamo, če poznamo velikost sile in premik.

Kako naporni so nakupi?

Naloga:

Kratek opis merjenja:

Meritve in izračuni:

Kratek komentar naloge:

4. Delo merimo v joulih (J). 1 J dela opravimo, kadar npr. 100 g predmet s silo 1 N dvignemo telo za 1 m.

51

del. zvezek str. 50−51

www.youtube.com (Eureka 8)

3.1 Spreemin delelo povzročajo sile

li liko med »delom« v vsakdanjem življenju in v fiziki

sti pri povezovanju količin

Zakaj se dogaja?

Sile in energija 8PRIROČNIK ZA UČITELJE


ano z velikostjo spremememb, ki jih h pov-

ila opravlja delo, kadadar premmika ta telo, naa

je. Delo je opredeljenno kot zt zmnoožek silele

ri tem moramo upošteevati lle del l sile, ki j je

premikom. Enota za dedelo je e joulele (J) in jee ri tem moramo up e l sile, jm moramo u e

Rešimo skskupajajReš skup jjš up jj

Diferenciacija

mo predvsem

a ugotavljanja in

Višja raven: Učenci samostojno ali z malo

pomoči (predvsem v obliki problemsko

zastavljenih vprašanj) ugotovijo, od česa

in kako je odvisno delo. Samostojno iz-

peljejo in predlagajo obrazec za računanje

dela. Lahko rešijo bolj zapleten fizikalni

problem.

Nižja raven: Učenci morajo vedeti, da je

delo povezano s spremembami, od česa

je odvisno delo, kako ga označimo in

izračunamo, ter katero enoto uporabljamo

za delo. Znajo rešiti enostavne fizikalne

probleme.

3. V fi ziki je delo natančno opredeljeno in je povezan s spremembo, ki jo povzroči sila.

fi

2. V vsakdanjem življenju pojmujemo delo drugače kot v fiziki. fi

1. Ljudje pogosto kaj delamo in govorimo o tem.

Spremembe

in delo

mJ 1 J

kJ MJ

GJ TJ

5. Količino opravljenega dela lahko izračunamo, če poznamo velikost sile in premik.

Kako naporni so nakupi?

Naloga:

merjenja: Kratek opis merjenja:

Meritve in izračuni:in izračuni:

4. Delo merimo v joulih (J). 1 J dela opravimo, kadar npr. 100 g predmet s silo 1 N dvignemo telo za 1 m.

del. zvezek str. 50−51

Diferenciacijo lahko izvajam

na področju samostojnega

izpeljevanja zaključkov.Zakaj se dogaja?Gibanje in elektrika 9PRIROČNIK ZA UČITELJE


Ljubljana z okolico, Gorenjska in Notranjska

Marinka VelikanjeGSM: 031/725 534E-pošta: [email protected]

Koroška in Zasavje

Marko HanušGSM: 041/426 627E-pošta: [email protected]

Prekmurje in Maribor

Slavica BelaGSM: 031/622 751E-pošta: [email protected]

Bela krajina in Dolenjska

Ksenija ŠimnovecGSM: 031/649 783E-pošta: [email protected]

Primorska

Miran DomajnkoGSM: 041/734 603E-pošta: [email protected]

ŠOLSKI ZASTOPNIKI ZALOŽBE ROKUS KLETT

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 513 46 00

Telefaks: 01 513 46 99

Brezplačni telefon: 080 19 90

www.rokus-klett.si

www.devetletka.net

www.knjigarna.com

znanje nas dela

velike

Naročila in informacije

Telefon: 01 513 46 46, 01 513 46 47Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22Telefaks: 01 513 46 79E-pošta: [email protected]

Prodaja

vodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 [email protected]

podpora kupcem Anja Potočnik, tel.: 01 513 46 [email protected]

Skladišče

vodja skladiščaTomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 [email protected]

Uredništvo

Telefon: 01 513 46 94Telefaks: 01 513 46 99

Seminarji

Telefon: 01 513 46 53Telefaks: 01 513 46 99

DN100148

Založba Rokus Klett

je članica Evropskega združenja

šolskih založnikov (EEPG).

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

telefon: 01 513 46 00

telefaks: 01 513 46 99

e-pošta: [email protected]

www.rokus-klett.si

Z nakupom delovnih zvezkov in Založbe Rokus Klett

prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s

posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi

bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali

svoje sposobnosti.

rokusova fizika

Documents