revizijsko poročilo: pravilnost dela poslovanja mestne občine kranj · 2018. 8. 29. · 4 mestna...

Revizijsko poročiloPravilnost dela poslovanja Mestne občine Kranj

POSLANSTVO

Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja državnih organov in drugih uporabnikov javnih sredstev ter svetuje, kako naj državni organi in drugi uporabniki javnih sredstev izboljšajo svoje poslovanje.

Revizijsko poročiloPravilnost dela poslovanja Mestne občine Kranj

Številka: 324-15/2013/55Ljubljana, 18. decembra 2015

4 MESTNA OBČINA KRANJ | Povzetek

Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Mestne občine Kranj v letu 2012 v delu, ki se nanaša na upravljanje in razpolaganje z nepremičnim premoženjem, tekoče transfere nepridobitnim organizacijam in ustanovam, investicijske odhodke, zadolževanje, projekte javno-zasebnega partnerstva in druge preveritve. Cilj revizije je bil izrek mnenja o pravilnosti poslovanja občine v letu 2012 v delu, ki se nanaša na upravljanje in razpolaganje z nepremičnim premoženjem, tekoče transfere nepridobitnim organizacijam in ustanovam, investicijske odhodke, zadolževanje, projekte javno-zasebnega partnerstva in druge preveritve. Računsko sodišče je o pravilnosti dela poslovanja Mestne občine Kranj v letu 2012 izreklo negativno mnenje, ker občina ni poslovala v skladu s predpisi v naslednjih primerih:

• sklenila je neposredno pogodbo o oddaji poslovnega prostora v najem, čeprav za to niso bili izpolnjeni potrebni pogoji (prihodki v znesku 5.157 evrov); v dveh postopkih oddaje poslovnega prostora v najem ni pripravila posamičnega programa upravljanja; ni zagotovila pobiranja najemnine za poslovni prostor v znesku 1.345 evrov;

• ni opravila cenitve poslovnega prostora, ki je bil predmet oddaje v najem (prihodki v znesku 4.733 evrov); ni pridobila cenitve zemljišč, ki jih kot svoj vložek daje v projekt javno-zasebnega partnerstva; v dveh postopkih (enem postopku prodaje in enem postopku menjave zemljišča) v skupni vrednosti 14.146 evrov je bila cenitev na dan sklenitve pravnega posla starejša od devetih mesecev; v enem postopku prodaje zemljišča iz dokumentacije ni razvidno, da bi z zainteresiranimi osebami opravila pogajanja o ceni; v postopku oddaje poslovnega prostora v najem pred izvedbo javne dražbe ni objavila namere o oddaji v najem stvarnega premoženja; v postopku sklenitve neposredne menjalne pogodbe ni objavila namere o sklenitvi neposredne pogodbe;

• pri načrtovanju projekta postavitve montažne večnamenske dvorane s pokritim drsališčem ni pripravila vseh predpisanih dokumentov s predpisano vsebino; v postopku ustanovitve stavbne pravice za postavitev te dvorane v letu 2012 sta mestni svet in župan s svojimi odločitvami posegla v mandatno obdobje mestnega sveta in župana za mandatno obdobje od leta 2014 do leta 2018, za kar javnofinančni predpisi ne dajejo podlage; pri izvajanju projekta postavitve dvorane z ustanovitvijo stavbne pravice v letu 2006 ni izvedla ustreznega postopka; v postopku sklenitve pogodbe o stavbni pravici iz leta 2012 ni uporabila pravil, ki so zaradi javnega sofinanciranja zasebnega projekta, ki je v javnem interesu, predpisana za javno-zasebna partnerstva; pri izbiri partnerja za sklenitev pogodbe o stavbni pravici iz leta 2012 ni spoštovala načel učinkovitosti in gospodarnosti;

• ni sprejela lokalnega programa za kulturo; na podlagi izvedenih javnih razpisov za izbor kulturnih projektov, kulturnih programov in programov kulturnih društev s področja ljubiteljske kulture je dodelila sredstva v skupnem znesku 255.601 evro, ne da bi bil v javnih razpisih oziroma razpisnih dokumentacijah določen način uporabe in pomen posameznih meril za izbiro prejemnikov sredstev, iz dokumentacije pa ni razviden način ocenjevanja in vrednotenja;

• v postopku dodelitve tekočih transferov nepridobitnim organizacijam in ustanovam na področju športa je v komisijo za vrednotenje športnih programov imenovala člana, ki sta bila s prejemnikom

Povzetek| MESTNA OBČINA KRANJ 5

sredstev interesno povezana (izplačilo v skupnem znesku 14.244 evrov); v zapisniku o odpiranju vlog ni navedla vlagateljev nepopolnih vlog; izvajalcema športnih programov je dodelila ure za uporabo dvorane v skupni vrednosti 212.808 evrov za izvedbo športnih programov brez javnega razpisa;

• v dveh primerih za dela v skupnem znesku 372.275 evrov ni izvedla ustreznega postopka javnega naročanja; v treh primerih pogodbenih del v skupnem znesku 218.537 evrov ni oddala po enem od predpisanih postopkov javnega naročanja; v enem primeru gradbenih del v vrednosti 181.071 evrov ni oddala skladno s predpisi o javnem naročanju; oddala je javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, vendar o tem ni predložila poročila Evropski komisiji; s tremi dodatki k osnovni pogodbi se je z izvajalci dogovorila za nakup dodatnih poslovnih prostorov in za izvedbo dodatnih del, ne da bi se z izvajalci pogajala o ceni (izplačila v skupnem znesku 1.732.651 evrov); pogodbo, s katero je za izvedbo del pooblastila KOMUNALO KRANJ, d. o. o. (v nadaljevanju: Komunala Kranj), je sklenila potem, ko je Komunala Kranj že izbrala izvajalca del;

• pridobila je bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v znesku, ki je za 8.785 evrov manjši od zahtevanega; bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku v znesku 30.351 evrov je pridobila z rokom veljavnosti, ki je krajši od zahtevanega; ni pridobila bančne garancije za dobro izvedbo del, s katero bi se podaljšal rok veljavnosti bančne garancije; bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti je pridobila prepozno; ni pridobila bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku v znesku 173.265 evrov; v pogodbi ni navedla podizvajalcev; od sklenitve pogodbe v letu 2002 ni preverjala razmer na trgu;

• ni upoštevala načela gospodarnosti (pred sprejemom odločitve o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva; ni pridobila ocene upravičenosti izvedljivosti projekta ter ni proučila tudi drugih možnosti izvedbe projekta in njihovih finančnih posledic za občino, odločitev za prenos koncesije na novega zasebnega partnerja je sprejela na podlagi pomanjkljivo pripravljenih informacij); pred sprejemom odločitve o izvedbi javno-zasebnega partnerstva ni izvedla predhodnega postopka (v letu 2012 je plačala uporabnino za telovadnico v skupnem znesku 120.964 evrov); postopka konkurenčnega dialoga zaradi neizpolnjevanja minimalnega pogoja treh kandidatov ni ustrezno zaključila kot neuspešnega; koncesijske pogodbe ni pravočasno posredovala Ministrstvu za finance;

• plačala je račune v skupnem znesku 9.095 evrov, ki po namenu ne sodijo med odhodke, povezane z delom mestnega sveta ter zagotavljanjem pogojev za delo svetniških skupin; članom svetniških skupin v svojih notranjih aktih ni omejila stroškov za uporabo službenih mobilnih telefonov;

• plačala je račune za strokovne in administrativne storitve zunanjih izvajalcev v skupnem znesku 4.661 evrov; v pogodbo o odvetniških storitvah ni vnesla določila o protikorupcijski klavzuli.

Računsko sodišče je Mestni občini Kranj podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, odzivnega poročila pa ni zahtevalo, ker so bile že med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, odpravljene razkrite nepravilnosti oziroma sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi.

6 MESTNA OBČINA KRANJ | Revizijsko poročilo

KAZALO

1. UVOD 8

1.1 OPREDELITEV REVIZIJE ......................................................................................................................... 8

1.2 PREDSTAVITEV OBČINE .......................................................................................................................... 9

1.2.1 Temeljni podatki o organizaciji in poslovanju ..................................................................................... 9

1.2.2 Podatki iz zaključnega računa proračuna .............................................................................................. 9

1.2.3 Informacije o sprejetem in realiziranem proračunu .......................................................................... 11

1.2.4 Odgovorna oseba ................................................................................................................................... 11

1.3 OBRAZLOŽITEV REVIZIJE ..................................................................................................................... 11

2. UGOTOVITVE 12

2.1 UPRAVLJANJE IN RAZPOLAGANJE Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM ........................................... 12

2.1.1 Prodaje nepremičnega premoženja ...................................................................................................... 12

2.1.1.1 Prodaja zemljišča – Drulovka ............................................................................................................ 12

2.1.1.2 Menjava zemljišča ................................................................................................................................ 12

2.1.2 Oddaje poslovnih prostorov v najem .................................................................................................. 13

2.1.2.1 Predpis občine, ki ureja oddajo poslovnih prostorov v najem ..................................................... 13

2.1.2.2 Oddaja poslovnega prostora za arheološko dejavnost .................................................................. 13

2.1.2.3 Oddaja poslovnega prostora za urarsko dejavnost ......................................................................... 14

2.1.2.4 Oddaja poslovnega prostora za trgovsko dejavnost ...................................................................... 14

2.1.2.5 Oddaja poslovnega prostora za frizersko dejavnost ...................................................................... 15

2.1.2.6 Oddaja poslovnih prostorov Upravni enoti Kranj ......................................................................... 15

2.1.2.7 Oddaja poslovnih prostorov za upravne dejavnosti ...................................................................... 16

2.1.2.8 Najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas .............................................................................. 16

2.1.3 Ustanovitev stavbne pravice ................................................................................................................. 16

2.1.3.1 Postavitev montažne dvorane s pokritim drsališčem ..................................................................... 17

2.2 TEKOČI TRANSFERI NEPRIDOBITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM ................................... 31

2.2.1 Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam na področju kulture ...................... 32

2.2.1.1 Lokalni program za kulturo ................................................................................................................ 32

2.2.1.2 Financiranje kulturnih projektov, javnih kulturnih programov in programov kulturnih društev s področja ljubiteljske kulture .............................................................................................. 32

2.2.2 Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam na področju športa ....................... 33

Revizijsko poročilo| MESTNA OBČINA KRANJ 7

2.2.3 Najem dvorane za izvedbo športnih programov ............................................................................... 34

2.3 INVESTICIJSKI ODHODKI ...................................................................................................................... 35

2.3.1 Obnova javne razsvetljave ..................................................................................................................... 38

2.3.2 Sanacija odlagališča odpadkov .............................................................................................................. 38

2.3.3 Krmilni programi semaforiziranih križišč ........................................................................................... 40

2.3.4 Izvedba postizkopovalnih postopkov ................................................................................................. 40

2.3.5 Nakup muzejske opreme ....................................................................................................................... 41

2.3.6 Nakup prostorov za knjižnico .............................................................................................................. 42

2.3.7 Izdelava projektne dokumentacije ........................................................................................................ 44

2.4 ZADOLŽEVANJE ..................................................................................................................................... 45

2.4.1 Zadolževanje, odplačilo obveznosti in izdaja poroštev občine ....................................................... 45

2.4.2 Zadolževanje pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine .......................................................... 46

2.4.3 Primerjava stanja dolga .......................................................................................................................... 46

2.5 PROJEKTI JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA ................................................................................. 47

2.5.1 Gradnja in upravljanje telovadnice ....................................................................................................... 48

2.6 DRUGE UGOTOVITVE ............................................................................................................................ 59

2.6.1 Financiranje svetniških skupin .............................................................................................................. 59

2.6.2 Odhodki za odvetniške storitve ............................................................................................................ 63

2.6.3 Odhodki za uporabo službenih mobilnih telefonov ......................................................................... 65

2.6.4 Odhodki za strokovne naloge na stanovanjskem področju ............................................................. 66

3. MNENJE 69

4. PRIPOROČILA 72


1. UVOD Revizijo pravilnosti dela poslovanja Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: občina) v letu 2012 smo izvedli na podlagi Zakona o računskem sodišču1 in Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije2. Sklep o izvedbi revizije3 je bil izdan 5. 7. 2013. Naša pristojnost je, da izrečemo mnenje o pravilnosti poslovanja na podlagi revizije. Revizijo smo izvedli v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi, ki jih določa Napotilo za izvajanje revizij4. Revizija je vključevala izvajanje postopkov za pridobivanje revizijskih dokazov o pravilnosti poslovanja. Izbrani postopki vključujejo tudi ocenjevanje tveganj za nastanek nepravilnosti. Pri ocenjevanju teh tveganj smo proučili notranje kontroliranje, povezano z zagotavljanjem pravilnosti poslovanja, da bi določili okoliščinam ustrezne revizijske postopke, ne pa, da bi izrazili mnenje o uspešnosti notranjega kontroliranja občine. Revizijo smo načrtovali in izvedli tako, da smo pridobili zadostna in ustrezna zagotovila za izrek mnenja.

1.1 Opredelitev revizije Predmet revizije je bilo poslovanje občine v delu, ki se nanaša na upravljanje in razpolaganje z nepremičnim premoženjem, tekoče transfere nepridobitnim organizacijam in ustanovam, investicijske odhodke, zadolževanje, projekte javno-zasebnega partnerstva in druge preveritve. Obdobje, za katero smo preverili pravilnost dela poslovanja občine, je leto 2012. Cilj revizije je bil izrek mnenja o pravilnosti poslovanja občine v letu 2012 v delu, ki se nanaša na upravljanje in razpolaganje z nepremičnim premoženjem, tekoče transfere nepridobitnim organizacijam in ustanovam, investicijske odhodke, zadolževanje, projekte javno-zasebnega partnerstva in druge preveritve. Podlago za revidiranje je predstavljal realiziran proračun občine za leto 2012.

1 Uradni list RS, št. 11/01, 109/12. 2 Uradni list RS, št. 91/01. 3 Št. 324-15/2013/3. 4 Uradni list RS, št. 43/13.


1.2 Predstavitev občine

1.2.1 Temeljni podatki o organizaciji in poslovanju

Podatki o velikosti in organih občine so prikazani v tabeli 1.

Tabela 1: Podatki o velikosti in organih občine

Število prebivalcev5 55.527

Ustanovitev 1995

Premoženjskopravna razmerja urejena

Organi občine:

• župan poklicno opravljanje funkcije

podžupan6 4 (1 poklicno in 3 nepoklicno opravljanje funkcije)

• mestni svet 33 članov

• nadzorni odbor 5 članov

Občina ima 26 krajevnih skupnosti, ki so pravne osebe javnega prava. Je ustanoviteljica 19 javnih zavodov in soustanoviteljica dveh javnih zavodov in javnega podjetja.

1.2.2 Podatki iz zaključnega računa proračuna

Podatki iz zaključnega računa proračuna občine za leto 2012 in primerjava z letom poprej so prikazani v tabeli 2.

5 Statistični urad Republike Slovenije, SI-Stat podatkovni portal:

[URL: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/statfile2.asp; stanje na dan 1. 1. 2013], 17. 12. 2013. 6 Podžupan v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: ZLS; Uradni list RS, št. 94/07-UPB2,

76/08, 79/09, 51/10) ni organ občine, a zaradi popolnosti predstavitve občine navajamo tudi ta podatek.


Tabela 2: Primerjava prejemkov in izdatkov iz zaključnega računa proračuna občine za leto 2012 in zaključnega računa proračuna občine za leto 2011

Postavka Realizacija v letu 2012 Realizacija v letu 2011 Indeks

v evrih v odstotkih v evrih v odstotkih

(1) (2) (3) (4) (5) (6)=(2)/(4)*100

A. Bilanca prihodkov in odhodkov (v nadaljevanju: BPO)

Davčni prihodki 35.703.565 76,0 35.796.139 75,0 100

Nedavčni prihodki 6.928.488 14,8 6.596.043 13,8 105

Kapitalski prihodki 194.851 0,4 248.221 0,5 79

Prejete donacije 230.089 0,5 40.352 0,1 570

Transferni prihodki 3.810.634 8,1 4.988.311 10,4 76

Prejeta sredstva iz Evropske unije 81.535 0,2 84.741 0,2 67

Vsi prihodki BPO 46.949.163 100,0 47.753.807 100,0 98

Tekoči odhodki 12.082.636 25,2 12.716.721 25,4 95

Tekoči transferi 20.958.175 43,8 20.524.347 41,0 102

Investicijski odhodki 13.488.492 28,1 14.858.682 29,7 91

Investicijski transferi 1.391.029 2,9 1.960.265 3,9 71

Vsi odhodki BPO 47.920.331 100,0 50.060.015 100,0 96

Proračunski presežek, primanjkljaj (971.168) / (2.306.208) / /

B. Račun finančnih terjatev in naložb

Prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih deležev

205.490 / 268.386 / 77

Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev

0 / 0 / /

Prejeta minus dana posojila in sprememba kapitalskih deležev

205.490 / 268.386 / 77

C. Račun financiranja

Zadolževanje 0 / 10.800.000 / /

Odplačila dolga 1.106.667 / 566.667 / 195

Saldo računa financiranja (1.106.667) / 10.233.333 / (10,8)

Sprememba stanja na računih (1.872.346) / 8.195.511 / /

Opomba: seštevki se lahko razlikujejo za 1 evro zaradi zaokroževanja. Vira: Odlok o zaključnem računu proračuna Mestne občine Kranj za leto 20117 in Odlok o zaključnem računu

proračuna Mestne občine Kranj za leto 20128.

7 Uradni list RS, št. 30/12. 8 Uradni list RS, št. 35/13.


1.2.3 Informacije o sprejetem in realiziranem proračunu

Odlok o proračunu Mestne občine Kranj za leto 20129 je bil sprejet 14. 12. 2011. Odlok o zaključnem računu proračuna Mestne občine Kranj za leto 2012 je bil sprejet 17. 4. 2013.

1.2.4 Odgovorna oseba

Za pravilnost poslovanja občine je odgovoren župan. Ta odgovornost vključuje tudi vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje notranjega kontroliranja, povezanega s pravilnostjo poslovanja. V obdobju, na katero se nanaša revizija, ter med izvajanjem revizije sta bili odgovorni osebi:

• Mohor Bogataj, župan, od 17. 11. 2010 do 11. 11. 2014 in • Boštjan Trilar, župan, od 12. 11. 2014.

1.3 Obrazložitev revizije Pravilnost dela poslovanja občine v letu 2012 smo revidirali tako, da smo preverili pravilnost izvršitve proračuna za leto 2012 na šestih podsegmentih:

• upravljanje in razpolaganje z nepremičnim premoženjem, • tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam, • investicijski odhodki, • zadolževanje, • projekti javno-zasebnega partnerstva, • druge preveritve.

Podrobne revizijske programe smo uporabili na nestatistično določenem vzorcu vplačil, izplačil in poslovnih dogodkov. V vzorec so vključeni poslovni dogodki, ki so se začeli v letu 2012 ali pred letom 201210 in so bila vplačila in izplačila na njihovi podlagi opravljena v letu 2012, v posameznih primerih pa tudi v prihodnjih proračunskih letih. Pri preizkušanju posameznih zneskov je vplačilo ali izplačilo obravnavano kot zadnje dejanje v zaporedju med seboj povezanih dejanj. Če je bilo v zaporedju dejanj, ki se je končalo s preizkušenim vplačilom ali izplačilom, kakšno dejanje v nasprotju s predpisi, smo preizkušeno vplačilo ali izplačilo šteli za nepravilno.

9 Uradni list RS, št. 104/11. 10 Kadar je v besedilu revizijskega poročila navedena denarna enota tolar, je hkrati prikazan še preračun v denarni

enoti evro. Preračun je opravljen na podlagi Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06), po tečaju zamenjave 1 evro je 239,64 tolarja.


2. UGOTOVITVE 2.1 Upravljanje in razpolaganje z nepremičnim premoženjem Prihodki od upravljanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine so v BPO zaključnega računa občine za leto 2012 izkazani v znesku 408.971 evrov in predstavljajo 0,9 odstotka vseh prihodkov občine v letu 2012.

2.1.1 Prodaje nepremičnega premoženja

Prihodki od prodaje nepremičnega premoženja so v BPO zaključnega računa proračuna občine za leto 2012 izkazani v skupnem znesku 190.150 evrov (od tega so prihodki od prodaje zgradb in prostorov izkazani v znesku 72.250 evrov, prihodki od prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov v znesku 7.608 evrov in prihodki od prodaje stavbnih zemljišč v znesku 110.292 evrov), kar predstavlja 0,4 odstotka vseh izkazanih prihodkov občine v letu 2012.

2.1.1.1 Prodaja zemljišča – Drulovka

Občina je 6. 7. 2012 s fizičnima osebama sklenila neposredno prodajno pogodbo za prodajo zemljišča v vrednosti 7.488 evrov. Zemljišče je aprila 2011 ocenil pooblaščeni cenilec.

2.1.1.1.a Občina je v postopku prodaje zemljišča v vrednosti 7.488 evrov (v letu 2012 je prejela kupnino v znesku 7.488 evrov) kot izhodiščno vrednost uporabila ocenjeno vrednost zemljišča iz cenitve, ki je bila na dan sklenitve prodajne pogodbe stara 14 mesecev, kar je v neskladju z 21. členom Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti11 (v nadaljevanju: uredba o premoženju iz leta 2011), ki določa, da cenitev stvarnega premoženja občine na dan sklenitve pravnega posla ne sme biti starejša od devetih mesecev.

2.1.1.1.b Iz dokumentacije za postopek prodaje zemljišča ni razvidno, da bi občina z zainteresiranimi osebami opravila pogajanja o ceni, kar je v neskladju z drugim odstavkom 40. člena uredbe o premoženju iz leta 2011, ki določa, da mora občina v postopku razpolaganja s stvarnim premoženjem na podlagi metode neposredne pogodbe z zainteresiranimi osebami opraviti pogajanja o ceni.

2.1.1.2 Menjava zemljišča

Občina je 21. 2. 2012 z družbo Eurocom, d. o. o., Kranj sklenila neposredno menjalno pogodbo, s katero je odsvojila (izročila) zemljišče v vrednosti 6.658 evrov in pridobila zemljišče v vrednosti 6.650 evrov. Zemljišči je aprila 2011 ocenil pooblaščeni cenilec.

11 Uradni list RS, št. 34/11, 42/12.


2.1.1.2.a Občina je v postopku menjave zemljišč (v letu 2012 je imela 6.658 prihodkov) kot izhodiščni vrednosti uporabila ocenjeni vrednosti zemljišč iz dveh cenitev, ki sta bili na dan sklenitve pogodbe stari deset mesecev, kar je v neskladju z 21. členom uredbe o premoženju iz leta 2011, ki določa, da na dan sklenitve pravnega posla cenitev stvarnega premoženja občine, ki je predmet pravnega posla, ne sme biti starejša od devetih mesecev.

2.1.1.2.b Občina v postopku menjave zemljišč pred sklenitvijo neposredne pogodbe ni objavila namere o sklenitvi neposredne pogodbe, kar je bilo v neskladju s četrtim odstavkom 48. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin12 (v nadaljevanju: uredba o premoženju iz leta 2007), ki je določal, da se namera o sklenitvi neposredne pogodbe objavi na enotnem spletnem portalu najmanj 15 dni pred nameravano sklenitvijo neposredne pogodbe.

2.1.2 Oddaje poslovnih prostorov v najem

Prihodki od oddaje poslovnih prostorov v najem so v BPO zaključnega računa proračuna občine za leto 2012 izkazani v znesku 218.252 evrov in predstavljajo 0,5 odstotka vseh prihodkov občine.

2.1.2.1 Predpis občine, ki ureja oddajo poslovnih prostorov v najem

Občina je v letu 2012 oddajala poslovne prostore v najem na podlagi Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem13 (v nadaljevanju: pravilnik iz leta 2003), ki je bil sprejet v času veljave Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin14 (v nadaljevanju: uredba o premoženju iz leta 2003). Uredba o premoženju iz leta 2003 je prenehala veljati 19. 9. 2007 z uveljavitvijo uredbe o premoženju iz leta 2007, ki je veljala do 7. 5. 2011, to je do uveljavitve uredbe o premoženju iz leta 2011.

2.1.2.1.a Občina je v letu 2012 za postopke oddaje poslovnih prostorov v najem še vedno uporabljala pravilnik iz leta 2003, ki ga ni uskladila z določili Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti15 (v nadaljevanju: ZSPDSLS) in uredbe o premoženju iz leta 2011, niti z uredbo o premoženju iz leta 2007.

Ukrep občine Mestni svet je 18. 12. 2013 sprejel Pravilnik o prenehanju Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem.

2.1.2.2 Oddaja poslovnega prostora za arheološko dejavnost

Občina je 22. 11. 2010 z družbo PJP, d. o. o. sklenila neposredno najemno pogodbo za objekt v izmeri 116 kvadratnih metrov za določen čas petih let. Najemnik je v letu 2012 plačal najemnino v skupnem znesku 4.733 evrov.

2.1.2.2.a Najemnina za objekt je bila določena v znesku 394 evrov mesečno, kar je bilo v skladu s Cenikom najema poslovnih prostorov, ki ga je 16. 12. 2009 izdal župan na podlagi pravilnika iz leta 2003.

12 Uradni list RS, št. 84/07, 94/07, 100/09, 49/10. 13 Uradni list RS, št. 54/03. 14 Uradni list RS, št. 12/03, 77/03. 15 Uradni list RS, št. 86/10, 75/12.


Občina je višino najemnine določila v skladu z notranjim aktom, ni pa opravila cenitve objekta (v letu 2012 je najemnik občini plačal 4.733 evrov), ki je bil predmet oddaje v najem, kar je bilo v neskladju s prvim odstavkom 26. člena uredbe o premoženju iz leta 2007, ki je določal, da mora upravljavec poskrbeti, da se opravi cenitev, ko se stvarno premoženje občine oddaja v najem in bi višina nadomestila v enem letu izkustveno presegla 2.000 evrov.

2.1.2.3 Oddaja poslovnega prostora za urarsko dejavnost

Občina je 14. 1. 2011 z najemnikom RH minus, d. o. o. sklenila neposredno najemno pogodbo za poslovni prostor v izmeri 20,38 kvadratnega metra za določen čas petih let. Najemnina je bila določena v znesku 112 evrov mesečno.

2.1.2.3.a Po Pogodbi o upravljanju stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih prostorov in zaklonišč v lasti Mestne občine Kranj, ki jo je občina sklenila z upravljavcem Domplan, d. d. (v nadaljevanju: družba Domplan), mora upravljavec poslovnega prostora izstavljati obračune najemnin za najemnike poslovnih prostorov, s katerimi upravlja (povezava s točko 2.6.4 tega poročila). Upravljavec poslovnega prostora v letu 2012 najemniku ni izstavljal računov, zato občina ni imela prihodkov od najemnin za poslovni prostor. Občina je v letu 2013 pozvala upravljavca poslovnega prostora, da izstavi obračun nezaračunane najemnine. Upravljavec je najemniku v letu 2013 ob zaračunani najemnini za januar 2013 izstavil tudi obračun nezaračunane najemnine za leti 2011 in 2012 v skupnem znesku 2.737 evrov. Najemnik je upravljavcu plačal 2.237 evrov, medtem ko 500 evrov predstavlja odprte terjatve do kupcev v letu 2014.

Občina v letu 2012 od upravljavca poslovnih prostorov ni zahtevala pobiranja najemnine za poslovni prostor v znesku 1.345 evrov, kar je v neskladju s 34. členom Zakona o javnih financah16 (v nadaljevanju: ZJF), ki določa, da morajo neposredni uporabniki zagotoviti popolno in pravočasno pobiranje prejemkov proračuna iz svoje pristojnosti ter izločanje teh prejemkov v proračun. Ukrep občine Občina je 10. 7. 2014 na Okrajno sodišče v Ljubljani vložila predlog za izvršbo, na podlagi katerega je Okrajno sodišče v Ljubljani 10. 7. 2014 izdalo sklep o izvršbi za izterjavo dolga v znesku 500 evrov.

2.1.2.4 Oddaja poslovnega prostora za trgovsko dejavnost

Občina je 23. 5. 2012 z družbo Pelikan, d. o. o., Kranj na podlagi izvedenega postopka javne dražbe sklenila najemno pogodbo za poslovni prostor v izmeri 42,3 kvadratnega metra za določen čas petih let. Najemnina je bila določena v znesku 233 evrov mesečno. Najemnik je v letu 2012 plačal najemnino v skupnem znesku 1.163 evrov.

2.1.2.4.a Občina pred izvedbo postopka javne dražbe na svoji spletni strani ni objavila namere o oddaji v najem stvarnega premoženja, kar je v neskladju z 48. členom uredbe o premoženju iz leta 2011, ki določa, da se namera o oddaji v najem stvarnega premoženja objavi na spletni strani upravljavca najmanj 15 dni pred javno dražbo, javnim zbiranjem ponudb oziroma sklenitvijo neposredne pogodbe in da mora biti objavljena najmanj 15 dni.

16 Uradni list RS, št. 11/11-UPB4.


2.1.2.5 Oddaja poslovnega prostora za frizersko dejavnost

Občina je 28. 4. 2003 z najemnico DANICO PRISTOV DRINOVEC, s. p. sklenila neposredno najemno pogodbo za poslovni prostor v izmeri 98 kvadratnih metrov za nedoločen čas. Najemnina je bila določena v znesku 102.474 tolarjev (428 evrov) mesečno. Najemnica je v letu 2012 plačala najemnino v skupnem znesku 5.157 evrov.

2.1.2.5.a Občina za postopek oddaje poslovnega prostora v najem, ki je bil izveden v letu 2003, na podlagi katerega je bila sklenjena najemna pogodba, ki je bila v letu 2012 še vedno v veljavi, ni pripravila posamičnega programa upravljanja. Navedeno ravnanje občine je bilo v neskladju z 59. členom uredbe o premoženju iz leta 2003, ki je določala, da se mora za oddajo stvarnega premoženja v najem pripraviti posamičen program upravljanja, ki mora vsebovati namen in cilj oddaje v najem stvarnega premoženja, razloge za oddajo v najem, navedbo in opis stvarnega premoženja, dokumentacijo, ki izkazuje lastništvo stvarnega premoženja (pravni pregled stvarnega premoženja), predlog pravnega posla in sklepa vlade, znesek najemnine oziroma zakupnine in način, po katerem je bila izračunana oziroma določena, ter druge za odločanje pomembne okoliščine in podatke.

2.1.2.5.b Najemna pogodba je bila sklenjena na podlagi sedme alineje prvega odstavka 14. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem (v nadaljevanju: pravilnik iz leta 2000), v skladu s katerim se je lahko poslovni prostor oddal v najem brez javnega razpisa, če so nadaljevali z dejavnostjo najemnika delavci, ki so bili pri njem zaposleni zadnji dve leti in so izpolnjevali pogoje za opravljanje dejavnosti.

Občina je sklenila neposredno najemno pogodbo v skladu s pravilnikom iz leta 2000, kar pa ni bilo v skladu z določili 1. in 3. točke drugega odstavka 60. člena uredbe o premoženju iz leta 2003 (v letu 2012 je najemnik občini plačal 5.157 evrov), ki določata pogoje za oddajo stvarnega premoženja v najem na podlagi metode neposredne pogodbe. V skladu s 1. točko drugega odstavka 60. člena uredbe o premoženju iz leta 2003 se je oddaja stvarnega premoženja v najem na podlagi neposredne pogodbe lahko opravila, če so se oddajale nepremičnine, pri katerih je bila država manj kot 50-odstotni solastnik nepremičnine, v skladu s 3. točko pa, če je bil glede na ocenjeno vrednost najemnine in trajanje najema predviden letni prihodek od oddaje nepremičnine nižji od 1.000 tisoč tolarjev.

2.1.2.6 Oddaja poslovnih prostorov Upravni enoti Kranj

Občina je 20. 4. 2006 z Ministrstvom za javno upravo, Upravno enoto Kranj sklenila neposredno najemno pogodbo za poslovne prostore v izmeri 83,1 kvadratnega metra za nedoločen čas. Najemnina je bila določena v mesečnem znesku 207.833 tolarjev (867 evrov). Občina in najemnik sta 17. 7. 2008 sklenila dodatek št. 1 k najemni pogodbi zaradi zamenjave najetih poslovnih prostorov. Z dodatkom sta se povečala površina najetih poslovnih prostorov na 321,04 kvadratnega metra in mesečni znesek najemnine na 3.352 evrov. Občina in najemnik sta 7. 10. 2009 sklenila dodatek št. 2 zaradi zmanjšanja najete površine poslovnih prostorov na 182,16 kvadratnega metra in z mesečnim zneskom najemnine 1.902 evra. Najemnik je v letu 2012 plačal najemnino za poslovne prostore v skupnem znesku 22.821 evrov.

2.1.2.6.a Občina za postopek oddaje poslovnih prostorov v najem, ki je bil začet in izveden v letu 2006, na podlagi katerega je bila sklenjena najemna pogodba z dodatki, ki so bili v letu 2012 še vedno v veljavi, ni pripravila posamičnega programa upravljanja. Navedeno ravnanje občine je bilo v neskladju z 59. členom uredbe o premoženju iz leta 2003, ki je določal, da se mora za oddajo stvarnega premoženja v


najem pripraviti posamičen program upravljanja, ki mora vsebovati namen in cilj oddaje v najem stvarnega premoženja, razloge za oddajo v najem, navedbo in opis stvarnega premoženja, dokumentacijo, ki izkazuje lastništvo stvarnega premoženja (pravni pregled stvarnega premoženja), predlog pravnega posla in sklepa vlade, znesek najemnine oziroma zakupnine in način, po katerem je bila izračunana oziroma določena ter druge, za odločanje pomembne okoliščine in podatke.

2.1.2.7 Oddaja poslovnih prostorov za upravne dejavnosti

Občina je 5. 4. 2004 s Servisom skupnih služb Vlade Republike Slovenije in petimi inšpektorati sklenila neposredno najemno pogodbo za poslovne prostore v izmeri 472,85 kvadratnega metra za nedoločen čas. Najemnina je bila določena v znesku 1.384.481 tolarjev (5.777 evrov) mesečno. Občina, Ministrstvo za javno upravo in šest inšpektoratov so 19. 5. 2008 sklenili dodatek št. 1 k najemni pogodbi zaradi zamenjave plačnika najemnine in dodanega inšpektorata kot novega pogodbenega uporabnika ter 30. 9. 2010 dodatek št. 2 k najemni pogodbi zaradi znižanja zneska najemnine na 3.369 evrov mesečno. Najemnik je v letu 2012 plačal najemnino v skupnem znesku 40.428 evrov.

2.1.2.7.a Občina za postopek oddaje poslovnih prostorov v najem, ki je bil začet in izveden v letu 2004, na podlagi katerega je bila sklenjena najemna pogodba z dodatki, ki so bili v letu 2012 še vedno v veljavi, ni pripravila posamičnega programa upravljanja. Navedeno ravnanje občine je bilo v neskladju z 59. členom uredbe o premoženju iz leta 2003, ki je določal, da se mora za oddajo stvarnega premoženja v najem pripraviti posamičen program upravljanja, ki mora vsebovati namen in cilj oddaje v najem stvarnega premoženja, razloge za oddajo v najem, navedbo in opis stvarnega premoženja, dokumentacijo, ki izkazuje lastništvo stvarnega premoženja (pravni pregled stvarnega premoženja), predlog pravnega posla in sklepa vlade, znesek najemnine oziroma zakupnine in način, po katerem je bila izračunana oziroma določena, ter druge, za odločanje pomembne okoliščine in podatke.

2.1.2.8 Najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas

2.1.2.8.a V letu 2012 je imela občina pet najemnih pogodb za oddajo poslovnih prostorov, sklenjenih za nedoločen čas. Sklenila jih je v obdobju, ko zakonodaja še ni omejevala obdobja oddaje v najem na pet let. Uredba o premoženju iz leta 2007 je od 19. 9. 2007 predpisovala sklenitev najemnih pogodb za petletno obdobje, z možnostjo podaljšanja najemnega razmerja; od 9. 12. 2009 pa je spremenjeni 56. člen uredbe o premoženju iz leta 2007 dopuščal sklenitev najemnih pogodb za daljše obdobje, kadar se nepremično premoženje oddaja v najem osebam javnega prava za uresničevanje javnih nalog, ki so določene z zakonom.

Občina s sklenitvijo najemnih pogodb za nedoločen čas ni upoštevala načela gospodarnosti, ki ga pri izvrševanju proračuna predpisuje tretji odstavek 2. člena ZJF. Sklenitev najemnih pogodb za primerno omejeno časovno obdobje (ob upoštevanju namena, za katerega se oddaja nepremičnina v najem) pri oddaji poslovnih prostorov v najem bi občini omogočilo lažje preverjanje razmer na trgu in po naši oceni gospodarnejše ravnanje.

2.1.3 Ustanovitev stavbne pravice

Prihodki od ustanovljenih stavbnih pravic so v BPO zaključnega računa proračuna občine za leto 2012 izkazani v znesku 569 evrov, kar predstavlja 0,01 odstotka vseh nedavčnih prihodkov občine v letu 2012.


Občina je imela v letu 2012 sklenjenih 17 pogodb o ustanovitvi stavbnih pravic, od tega so bile tri stavbne pravice ustanovljene v okviru izvajanja treh projektov javno-zasebnega partnerstva (v nadaljevanju: JZP; – povezava s točko 2.5 tega poročila). V nadaljevanju je predstavljeno poslovanje občine pri izvajanju postopka ustanovitve dveh stavbnih pravic za postavitev montažne dvorane s pokritim drsališčem v Kranju v letih od 2006 do 2012.

2.1.3.1 Postavitev montažne dvorane s pokritim drsališčem

Poudarjamo naslednje omejitve, ki so vplivale na izvedbo revizije:

• ker se revizija nanaša na obdobje do 31. 12. 2012, smo se pri preverjanju pravilnosti poslovanja občine pri postopkih ustanovitve stavbnih pravic osredotočili le na dogodke do tega datuma;

• postopka pridobivanja gradbenega in uporabnega dovoljenja nista bila predmet revizije; • pri razmerjih med imetnikom stavbne pravice in drugimi zasebnimi družbami, ki se nanašajo na

ravnanje z montažno dvorano s pokritim drsališčem, gre za razmerja med osebami zasebnega prava, zato jih nismo preverjali, razen v delu, ki vpliva na pravice in obveznosti občine.

Ustanovitev stavbne pravice v letu 2006 Občina je v okviru priprave projekta in ustanovitve stavbne pravice izvedla naslednje aktivnosti:

• septembra 2004 je občina pridobila Dopolnjeno programsko nalogo17 za pokrito drsališče v Kranju kot večnamensko dvorano, ki je predvidevala dve varianti izvedbe projekta: varianta I (z ocenjeno vrednostjo 1.894.852 evrov) je vključevala pokrito drsališče z atletsko dvorano, pokritim parkiriščem in zunanjo ureditvijo, varianta II (ki finančno ni bila ovrednotena) pa je vključevala pokrito drsališče brez pokritega parkirišča, atletske dvorane in zunanje ureditve; mestni svet je na seji 23. 3. 2005 razpravljal o obeh variantah izvedbe dvorane iz Dopolnjene programske naloge, sklepa o izboru variante pa ni sprejel;

• mestni svet je na seji 31. 8. 2005 razpravljal o dokumentu Predinvesticijska zasnova18; predmet dokumenta je bilo pokrito drsališče kot večnamenska dvorana v Kranju; Predinvesticijska zasnova je vključevala tri variante investicije: varianta A je vključevala objekt s pokritim drsališčem z ocenjeno vrednostjo 2.775.000 evrov, varianta B je vključevala večnamenski objekt s pokritim drsališčem, atletsko stezo in parkirišči z ocenjeno vrednostjo 6.860.000 evrov, varianta C pa je vključevala večnamenski objekt s pokritim drsališčem z ocenjeno vrednostjo 4.351.000 evrov in je bila predlagana kot optimalna varianta; glede virov financiranja je bila v Predinvesticijski zasnovi opredeljena tudi možnost vlaganja zasebnega kapitala v projekt; zasebni investitor naj bi bil zainteresiran za opravljanje storitev in nakup prostorov; vse variante so za to možnost predvidevale sredstva občine, fundacije za šport, sklada za izgradnjo in zasebnega kapitala; delež občine je bil predviden v razponu od 47 odstotkov za varianto A do 58,8 odstotka za varianto B, delež zasebnega kapitala pa od 5,8 odstotka za varianto B do 8,6 odstotkov za varianto A; Predinvesticijska zasnova pa je v poglavju Okvirna finančna konstrukcija navajala tudi možnost, da bi investicijo financiral zasebni kapital, občina pa bi zagotovila komunalno opremljeno zemljišče; ta možnost je v Predinvesticijski zasnovi navedena brez opredelitve, ali se nanaša na tri že prej predstavljene variante, in brez opredelitve

17 Septembra 2004 jo je izdelala strokovna delovna skupina občine. 18 Pripravila jo je družba Altus Consulting, d. o. o. 17. 8. 2005


predvidenih vlaganj občine v projekt; v Predinvesticijski zasnovi nista bila vsebovana elementa ustanovitve stavbne pravice in zagotovitve sredstev v proračunu za najem dvorane;

• mestni svet je na seji 31. 8. 2005 glede investicije v dvorano sprejel sklep, da se sprejme Predinvesticijska zasnova; sprejel je tudi sklepa, da bo občina zasebnega partnerja za gradnjo dvorane izbrala z javnim razpisom in bo pri projektu sodelovala s komunalno opremljenim zemljiščem;

• 24. 1. 2006 je občina objavila19 poizvedbeni javni razpis za pridobitev ponudb potencialnih vlagateljev pri investiciji za objekt dvorane. V razpisu je bilo navedeno, da pravna podlaga za razpis ni Zakon o javnih naročilih20 (v nadaljevanju: ZJN-1), pač pa odločitev župana; razpis je bil neobvezujoč, predmet pa zbiranje informacij o možnih vlagateljih zasebnega kapitala v dvorano; v razpisu je navedeno, naj ponudbe potencialnih vlagateljev vsebujejo pogoje, pod katerimi so pripravljeni sodelovati pri investiciji gradnje dvorane, občina pa je pripravljena vsako leto zakupiti dvorano za izvajanje športnih programov, ki so v javnem interesu na področju športa; ponudba mora vsebovati idejno zasnovo za dvorano, predlagani način in višino zasebnega kapitala in predlagani način udeležbe pri nepremičnini; poizvedbeni razpis možnosti podelitve stavbne pravice ni vseboval;

• 24. 4. 2006 je družba Expo biro, d. o. o. (v nadaljevanju: družba Expo biro) pripravila Programsko projektno nalogo za Večnamensko športno dvorano Kranj (v nadaljevanju: programsko-projektna naloga), ki naj bi bila del ponudbe družbe Expo biro; naloga je predvidevala dve varianti gradnje dvorane: varianto A, ki je vključevala dvorano, kjer občina sodeluje s komunalno opremljenim zemljiščem, ter varianto B, kjer občina ne sodeluje s komunalno opremljenim zemljiščem; iz programsko-projektne naloge izhaja, da je vrednost investicije 1.957.885 evrov za varianto A; skupna vrednost komunalne opreme in parkirnih mest, ki se po poteku stavbne pravice prenesejo na občino, je 123.581 evrov (od tega je vrednost parkirnih mest 45.956 evrov in komunalnih vodov 77.625 evrov); ocenjena vrednost variante B je bila 1.592.000 evrov; naloga je vsebovala tudi oceno letnih stroškov upravljanja (358.100 evrov) in letnih prihodkov (399.306 evrov);

• 26. 5. 2006 je župan posredoval mestnemu svetu dokument Posamezni program upravljanja premoženja, v katerem je navedeno:

- da občina do roka za oddajo ponudb na poizvedbeni javni razpis ni pridobila nobene ponudbe in da je po izteku roka pridobila dve ponudbi, in sicer ponudbo družbe Expo biro in ponudbo družbe Adria grad, d. o. o.;

- da naj bi občina na podlagi sklepa mestnega sveta z dne 31. 8. 2005 sodelovala s komunalno opremljenim zemljiščem, zato se je občina v pogajanjih z družbo Expo biro dogovorila, da ji bo prenesla v upravljanje komunalno opremljeno zemljišče za obdobje 15 let, družba Expo biro pa bo zgradila dvorano in 50 javnih parkirišč;

- da bo občina v vsakoletnem proračunu zagotovila sredstva za najem dvorane najmanj v obsegu 1.680 ur po ceni 96 evrov (oziroma 80 evrov brez davka na dodano vrednost; v nadaljevanju: DDV) oziroma v letnem znesku najmanj 161.280 evrov (134.400 evrov brez DDV) za športne programe društev, vrtcev, šol in fakultet ter za prireditve;

- predlog sklepov: mestnemu svetu župan predlaga sklep o brezplačnem upravljanju stvarnega premoženja, to je zemljišč, ki so potrebna za izvedbo projekta, in sklep o zagotovitvi sredstev za letni najem;

19 [URL: http://www.kranj.si/KRANJ_SI,mestna_obcina,javni_razpisi_in_narocila,2006.htm], na dan 11. 8. 2014. 20 Uradni list RS, št. 36/04-UPB1.


• občina ni posebej vodila zapisnika o ocenjevanju ponudb in zapisnika o pogajanjih s ponudnikoma, prav tako ponudb, ki jih navaja dokument Posamezni program upravljanja, med izvajanjem revizije ni predložila;

• 20. 9. 2006 je bila mestnemu svetu predstavljena možnost izvedbe projekta v obliki stavbne pravice; mestni svet je sprejel sklepe, da se postavi dvorana v skladu s programsko-projektno nalogo, da daje soglasje k ustanovitvi stavbne pravice za postavitev dvorane na delu zemljišča s parcelno številko 877/0, k. o. 2100 – Kranj v izmeri 8.049 kvadratnih metrov ter da bo občina v vsakoletnem proračunu za dobo trajanja pogodbe zagotovila sredstva za najem dvorane v obsegu najmanj 1.680 ur po ceni 96 evrov (80 evrov brez DDV) oziroma v znesku najmanj 161.280 evrov (134.400 evrov brez DDV);

• 25. 9. 2006 sta občina in družba Expo biro sklenili neposredno pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice in postavitvi montažne večnamenske dvorane s pokritim drsališčem v Kranju (v nadaljevanju: pogodba o stavbni pravici iz leta 2006); v nadaljevanju navajamo pomembnejša pogodbena določila:

- predmet pogodbe je ustanovitev stavbne pravice na zemljišču s parcelno številko 877/0, k. o. Kranj v izmeri 8.049 kvadratnih metrov, katerega del v izmeri 4.000 kvadratnih metrov je namenjen postavitvi montažne večnamenske dvorane s pokritim drsališčem ter izgradnji 50 javnih asfaltiranih parkirnih mest;

- občina za izgradnjo večnamenske dvorane v proračunu nima predvidenih sredstev, zato bo z investitorjem sodelovala pri investiciji izgradnje dvorane z delom komunalno opremljenega zemljišča s parcelno številko 877/0, k. o. 2100 – Kranj v izmeri 4.000 kvadratnih metrov;

- občina je družbi Expo biro dovolila vpis stavbne pravice na zemljišču s parcelno številko 877/0, k. o. Kranj v izmeri 8.049 kvadratnih metrov, ki je delno komunalno opremljeno, za postavitev dvorane in izgradnjo 50 javnih asfaltnih parkirnih mest;

- stavbna pravica se izvršuje do 1. 10. 2016; - izgradnja dvorane je v javnem interesu; - občina dovoljuje vpis stavbne pravice brezplačno; - družba Expo biro se je zavezala postaviti dvorano, dokončno komunalno opremiti zemljišče in

zgraditi 50 javnih asfaltiranih parkirnih mest v skladu s programsko-projektno nalogo, zagotavljati občini uporabo dvorane in prednostno pravico pri določanju terminov uporabe dvorane ter izven terminov uporabe občine tržiti dvorano zainteresiranim uporabnikom;

- občina bo v vsakoletnem proračunu v celotnem obdobju trajanja pogodbe zagotavljala sredstva za sofinanciranje uporabe dvorane v znesku najmanj 161.280 evrov (134.400 evrov brez DDV) v obsegu najmanj 1.680 ur po ceni 96 evrov (80 evrov brez DDV) oziroma največ do višine zneska, zagotovljenega v vsakoletnem sprejetem proračunu;

- po preteku obdobja stavbne pravice (1. 10. 2016) ostane dvorana v lasti družbe Expo biro, komunalna oprema in parkirna mesta pa se prenesejo v last občine;

- pogodba se sklepa za določen čas desetih let z možnostjo podaljšanja z dodatkom k pogodbi, če obstajajo pogoji in razlogi za podaljšanje (javni interes, učinkovito delovanje dvorane, zadovoljstvo uporabnikov).

V nadaljevanju povzemamo aktivnosti občine in imetnika stavbne pravice v postopku izvajanja pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice iz leta 2006 do konca leta 2012:

• 13. 2. 2007 sta občina in družba Expo biro sklenili dodatek št. 1 k pogodbi o stavbni pravici iz leta 2006, v katerem sta spremenili zemljiškoknjižno dovolilo za vpis stavbne pravice, ki se izvršuje do 1. 9. 2017, torej 11 mesecev dlje kot po prvotni pogodbi; soglasje k sklenitvi dodatka je 6. 2. 2007 podal tudi mestni svet; iz obrazložitev mestnemu svetu izhaja, da se trajanje stavbne pravice podaljšuje


zato, ker je po sklenitvi pogodbe o stavbne pravici iz leta 2006 prišlo do zamude pri pridobivanju dokumentacije za gradbeno dovoljenje, kar je pomenilo kasnejši začetek gradnje in obratovanja dvorane;

• 19. 3. 2007 je družba Expo biro s soinvestitorji CESTNO PODJETJE KRANJ, d. d. (v nadaljevanju: družba CP Kranj), KOTA, d. o. o., Petrovče (v nadaljevanju: družba Kota) in ENSICO, d. o. o., Ljubljana ustanovila Konzorcij Ledena dvorana Kranj (v nadaljevanju: Konzorcij Ledena dvorana);

• 10. 4. 2007 sta družba Expo biro in družba IMMORENT Epsilon, d. o. o. (v nadaljevanju: družba Immorent epsilon) sklenili pogodbo o finančnem leasingu, ki določa, da bo družba Immorent epsilon kot leasingodajalec s soglasjem družbe Expo biro (kot leasingojemalcem) zgradila dvorano, ki jo bo po končani gradnji predala v uporabo družbi Expo biro; družba Expo biro je s pogodbo o finančnem leasingu stavbno pravico prenesla na družbo Immorent epsilon; v pogodbi o finančnem leasingu je določeno, da bo družba Immorent epsilon oddala v najem družbi Expo biro stavbno pravico in objekt dvorane za obdobje desetih let po predaji zgrajene dvorane; dvorana ostane do izpolnitve vseh obveznosti družbe Expo biro iz pogodbe o finančnem leasingu v lasti družbe Immorent epsilon; vrednost dvorane po pogodbi o finančnem leasingu znaša 736.000 evrov;

• dvorana je bila zgrajena 18. 9. 2007, uporabno dovoljenje za dvorano pa je Upravna enota Kranj izdala 15. 4. 2008;

• 11. 7. 2008 sta Konzorcij Ledena dvorana in družba JOMAC, d. o. o. (v nadaljevanju: družba Jomac) sklenila pogodbo o najemu zemljišča in dvorane, na podlagi katere je postala družba Jomac najemnik in upravljavec dvorane in parkirišča za opravljanje pridobitne dejavnosti za obdobje veljavnosti stavbne pravice do 1. 9. 2017; ob sklenitvi pogodbe Konzorcij Ledena dvorana ni bil lastnik dvorane, temveč je bila lastnica dvorane družba Immorent epsilon, prav tako ni bila v pogodbenem odnosu z občino družba Jomac, ki je postala najemnik in upravljavec dvorane;

• 9. 2. 2009 so občina, družba Expo biro, družba CP Kranj in družba Kota sklenile dodatek št. 2 k pogodbi o stavbni pravici iz leta 2006, ki določa, da je družba Expo biro 19. 3. 2007 ustanovila Konzorcij Ledena dvorana in imajo zato člani konzorcija glede na svoj sorazmerni delež v investiciji pravico do sredstev za sofinanciranje uporabe dvorane; občina plačuje mesečno pogodbenim partnerjem sredstva za sofinanciranje uporabe dvorane na podlagi izstavljenih računov, glede na njihov investicijski delež;

• 14. 5. 2010 sta občina in družba Expo biro sklenili dodatek št. 3 k pogodbi o stavbni pravici iz leta 2006, s katerim se je zaradi parcelacije zemljišča, na katerem stoji dvorana, spremenilo zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo stavbne pravice na zemljišču s parcelno številko 877/4, k. o. 2100 – Kranj; ob sklenitvi dodatka je bila imetnik stavbne pravice družba Immorent epsilon;

• 9. 11. 2011 je dobavitelj električne energije zaradi neporavnanih obveznosti družbe Jomac dvorani odklopil elektriko, zato je občina pozvala vse pogodbene partnerje k poplačilu neporavnanih stroškov in k zagotavljanju dogovorjenih pogojev za koriščenje najema;

• 6. 12. 2011 so družba Expo biro, družba Jomac, Hokejski klub Triglav Kranj in fizična oseba sklenili pogodbo o ureditvi medsebojnih odnosov v zvezi z najemom in odkupom večnamenske športne dvorane v Kranju (v nadaljevanju: pogodba o ureditvi medsebojnih odnosov), ki vsebuje tudi določilo o prodajni predpogodbi o prodaji oziroma nakupu dvorane, s katero se pogodbene stranke zavežejo:

- da se družba Expo biro in družba Jomac s prodajno predpogodbo zavezujeta skleniti pogodbo za prodajo dvorane, na kateri ima stavbno pravico družba Immorent epsilon, pri čemer naj bi se lastninska pravica na večnamenski dvorani prenesla neposredno z družbe Immorent epsilon na družbo Jomac;

- da bo družba Jomac odkupila dvorano najkasneje do 31. 12. 2013; družba Jomac do izdaje revizijskega poročila dvorane ni odkupila;


- če družba Jomac ne bo odkupila dvorane, jo bo odkupil Hokejski klub Triglav Kranj, če je tudi ta ne odkupi, pa jo bo odkupila fizična oseba;

• 22. 12. 2011 sta občina in družba Jomac sklenili pogodbo, v kateri ugotavljata, da je v veljavnem proračunu občine za leto 2012 za namen najemnine in uporabnine dvorane zagotovljeno 250.000 evrov. Družba Jomac je zaradi izkazanih dodatnih potreb športnih društev po tej pogodbi zagotovila občini dodatnih 739 ur uporabe dvorane po ceni 120 evrov (100 evrov brez DDV) na uro v skupni vrednosti 88.680 evrov (73.900 evrov brez DDV) za obdobje od 1. 1. do 30. 11. 2012; občina je v letu 2012 na podlagi navedene pogodbe in pogodbe o stavbni pravici iz leta 2006 zagotovila v proračunu skupaj 250.000 evrov za 2.419 ur uporabe dvorane.

ZLS v 21. členu določa, da občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev pospešuje tudi razvoj športa in rekreacije. V času podelitve stavbne pravice v letu 2006 je stavbno pravico urejal Stvarnopravni zakonik21 (v nadaljevanju: SPZ) v določbah od 256. člena do 265. člena. Stavbna pravica po 256. členu SPZ je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad tujo nepremičnino ali pod njo. Imetnik stavbne pravice ima v času trajanja stavbne pravice pravico uporabljati in uživati nepremičnino, lastniku nepremičnine pa za stavbno pravico plača nadomestilo. Po določilih 257. člena SPZ mora pogodba o ustanovitvi stavbne pravice vsebovati ime lastnika nepremičnine, zemljiškoknjižno oznako nepremičnine, natančen opis stavbne pravice, čas trajanja stavbne pravice in nadomestilo, ki ga mora plačati imetnik stavbne pravice lastniku nepremičnine. Zgradba na zemljišču je po splošnih pravilih stvarnega prava sestavina zemljišča in torej lastnik zgradbe ne more biti druga oseba kot lastnik zemljišča, pravni posel z zgradbo pa ne more potekati samostojno (7. člen in 8. člen SPZ). Pri stavbni pravici gre za izjemo od teh pravil, ker omogoča različen pravni režim zemljišča in objekta, torej lastništvo zgradbe, ne da bi lastnik zgradbe moral pridobiti tudi zemljišče. Pojem stavbne pravice lahko umestimo pod pojem obremenjevanje nepremičnin22, ki ga je v času podelitve stavbne pravice v letu 2006 v 13. točki 2. člena opredeljevala uredba o premoženju iz leta 2003, veljavna do 18. 9. 2007. ZJF pojma obremenjevanje nepremičnin ni opredeljeval. Uredba o premoženju iz leta 2003 je v 64. členu določala, da se obremenitev nepremičnine izvede z neposredno pogodbo, sklenjeno z zainteresirano osebo, razen če se izkaže interes dveh ali več oseb za pridobitev istih pravic na isti nepremičnini. V takšnem primeru so se za postopek obremenjevanja nepremičnega premoženja uporabljale določbe o oddaji v najem oziroma v zakup po uredbi o premoženju iz leta 2003. Iz vsebine pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice iz leta 2006 in postavitvi montažne večnamenske dvorane s pokritim drsališčem v Kranju je razvidno, da je ustanovitev stavbne pravice v tem primeru del širšega posla, katerega namen je bil postavitev dvorane, gradnja komunalne opreme ter 50 javnih asfaltiranih parkirnih mest v vrednosti 1.957.885 evrov po programsko-projektni nalogi. Poleg tega se je občina zavezala najeti dvorano v celotnem pogodbenem obdobju v obsegu najmanj 1.680 ur ali

21 Uradni list RS, št. 87/02. 22 Obremenjevanje nepremičnin je skupni pojem za obremenitev lastninske pravice z omejeno stvarno pravico, kot

je služnost na nepremičnini, prepoved odtujitve nepremičnin, ustanovitev hipoteke na nepremičnini in dovolitev predkupne pravice na nepremičnini, če je nastala na podlagi pravnega posla, ter podobno.


161.280 evrov, v letu 2012 pa še za dodatnih 739 ur ali 88.680 evrov. Posamezne pravne posle, ki sestavljajo celoten posel (ustanovitev stavbne pravice, najem dvorane), katerih zakonitost bi, če bi bili sklenjeni posamezno, presojali po različnih predpisih, je tako treba presojati kot sestavine širšega posla – projekta postavitve dvorane in gradnje komunalne opreme ter parkirnih mest s hkratnim dogovorjenim najemom te dvorane, kar vse predstavlja nedeljivo celoto. Čeprav ima pogodba o stavbni pravici klasične elemente tovrstne pogodbe in dogovor o najemu vse sestavine klasične najemne pogodbe, je ob upoštevanju dejstva, da se gradnja objektov, za katere je bil tudi že dogovorjen najem, sploh še ni začela, mogoče zaključiti, da je bil skupni cilj teh poslov gradnja dvorane s pripadajočimi objekti in infrastrukturo z namenom, da bi bila kasneje v pretežnem delu dana na razpolago občini. Iz pogodb in dokumentov o načrtovanju investicije niso jasno razvidne vrednosti projekta, posredno pa je razvidno, da je:

• vrednost dvorane 1.834.304 evre (brez parkirišč in komunalnih vodov) po programsko-projektni nalogi; vrednost dvorane po pogodbi o finančnem leasingu pa znaša 736.000 evrov;

• vrednost komunalne infrastrukture in parkirišč 123.581 evrov (od tega je vrednost parkirišč 45.956 evrov in komunalnih vodov 77.625 evrov) po programsko-projektni nalogi;

• vrednost najema za obdobje od 25. 9. 2006 do 1. 9. 2017 najmanj 161.280 evrov letno, dodatno za leto 2012 pa 88.680 evrov ali skupaj v obdobju stavbne pravice najmanj 1.862.760 evrov.

2.1.3.1.a Občina je projekt v prvi fazi načrtovala kot investicijo občinskega proračuna in tudi v končni sprejeti obliki projekta iz programsko-projektne naloge je sodelovala s komunalno opremljenim zemljiščem. Po določilih 16. točke 3. člena ZJF je investicijski projekt potrjen s sklepom investitorja in je pripravljen na podlagi predpisane investicijske dokumentacije, veljaven investicijski projekt pa je po določilih 17. točke 3. člena ZJF investicijski projekt, ki je vključen v načrt razvojnih programov. Po določilih 2. točke drugega odstavka 22. člena ZJF mora biti pri pripravi skupnega načrta razvojnih programov posamezen investicijski projekt ali program neposrednega uporabnika v skladu s predpisano metodologijo za izdelavo investicijske dokumentacije in potrjen najmanj na ravni predinvesticijske zasnove. Vsebino in vrste investicijske dokumentacije ter postopke in merila za ugotavljanje učinkovitosti, ki so podlaga za odločanje o investicijah in so med pogoji za pričetek oddaje javnega naročila, je v času ustanovitve stavbne pravice v letu 2006 določala Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja23 (v nadaljevanju: uredba o enotni metodologiji). Uredba o enotni metodologiji je v drugi in tretji alineji 3. točke prvega odstavka 4. člena določala, da je metodološka osnova za pripravo dokumentov, ki se uporabljajo kot strokovna podlaga za ocenjevanje upravičenosti in učinkovitosti investicij, za investicijske projekte nad vrednostjo 100.000 tisoč tolarjev (417.292 evrov) dokument identifikacije investicijskega projekta (v nadaljevanju: DIIP) in investicijski program, za investicijske projekte nad vrednostjo 500.000 tisoč tolarjev (2.086.463 evrov) pa DIIP, predinvesticijska zasnova in investicijski program. Obvezna vsebina DIIP, predinvesticijske zasnove in investicijskega programa je predpisana v 8. členu, 9. členu in 10. členu uredbe o enotni metodologiji. Pomembnejše zahteve DIIP po določilih 8. člena uredbe o enotni metodologiji so analiza sedanjega stanja (razlogov za investicijo), opredelitev ciljev investicije, ugotovitev različnih variant in ugotovitev smiselnosti in možnosti izdelave predinvesticijske zasnove oziroma investicijskega programa.

Ob upoštevanju vrednosti variant iz dokumenta, ki ga je občina poimenovala Predinvesticijska zasnova, je vrednost investicije znašala od 2.775.000 evrov za varianto A do 6.860.000 evrov za varianto B, zato bi

23 Uradni list RS, št. 82/98, 86/98, 43/99.


morala občina v fazi načrtovanja investicije pripraviti poleg predinvesticijske zasnove tudi DIIP in investicijski program. Občina je pri načrtovanju investicije najprej pripravila dopolnjeno programsko nalogo, ki ne ustreza nobenemu dokumentu iz uredbe o enotni metodologiji. Nato je izdelala predinvesticijsko zasnovo, ki je eden izmed prepisanih dokumentov in je vključevala obvezne sestavine iz 9. člena uredbe o enotni metodologiji (povzetek DIIP, analizo variant, predlog z opisom optimalne variante in podobno). Ostalih obveznih dokumentov iz tretje alineje 3. točke prvega odstavka 4. člena uredbe o enotni metodologiji (DIIP in investicijski program) pa ni izdelala. Zadnji dokument, programsko-projektno nalogo, je izdelal ponudnik. Vrednost investicije po tem dokumentu je znašala 1.957.885 evrov. Ta dokument po vsebini ne ustreza nobenemu obveznemu dokumentu iz tretje alineje 3. točke prvega odstavka 4. člena uredbe o enotni metodologiji. Občina v fazi načrtovanja dvorane ni pripravila vseh predpisanih dokumentov z vsebino, ki jo za pripravo investicijske dokumentacije določajo določbe uredbe o enotni metodologiji od 8. člena do 10. člena. Mestnemu svetu so bili predstavljeni trije različni dokumenti, in sicer dopolnjena programska naloga, ki je vsebovala dve varianti izvedbe projekta, predinvesticijska zasnova, ki je vsebovala tri variante, ter programsko-projektna naloga, ki je vsebovala dve varianti, vendar ti dokumenti med seboj niso bili usklajeni. Občina je ne glede na izbrano optimalno varianto v predinvesticijski zasnovi v končno sprejeti obliki projekta upoštevala projekt ponudnika iz njegove programsko-projektne naloge, ki v ničemer ni bil povezan s prejšnjimi dokumenti in tudi ni vseboval predpisanih vsebin za investicijsko dokumentacijo, ki so določene v 8. členu do 10. členu uredbe o enotni metodologiji (na primer povzetka in elementov iz predinvesticijske zasnove, povzetka DIIP). Ob obravnavi tega dokumenta so bile mestnemu svetu prvič predstavljene rešitve s podelitvijo stavbne pravice investitorju. Ob tem mestnemu svetu niso bili celovito predstavljeni argumenti glede finančne konstrukcije projekta. Občina predhodno ni izvedla analize, ki bi utemeljila odločitev občine za izvedbo projekta z ustanovitvijo brezplačne stavbne pravice glede na prevzete finančne obveznosti pri najemu dvorane, ter ni analizirala drugih možnosti izvedbe projekta (na primer izvedba projekta v lastni izvedbi in možnosti financiranja gradnje s črpanjem posojila ali s sklenitvijo pogodbe o finančnem najemu). Mestni svet je zato razpravljal le o možnosti izvedbe projekta s podelitvijo stavbne pravice družbi Expo biro v skladu s programsko-projektno nalogo in o obvezi občine po vsakoletnem zagotavljanju sredstev v proračunu za najem dvorane v znesku najmanj 161.280 evrov letno za čas trajanja stavbne pravice, ki je bila edina predstavljena možnost. Po naši oceni bi bilo glede na vrednostno pomembnost investicije nujno, da bi občina opredelila še druge morebitne načine izvedbe projekta, analizirala finančne posledice za občino, rezultate predstavila mestnemu svetu in šele na tej podlagi sprejela odločitev o načinu izvedbe projekta.

2.1.3.1.b Občina pri izvajanju projekta postavitve dvorane z ustanovitvijo stavbne pravice v letu 2006 ni izvedla ustreznega postopka. Pri investiciji za objekt dvorane na zemljišču občine je potencialne investitorje najprej izbirala na podlagi poizvedbenega javnega razpisa, ki ni bil predviden niti v predpisih, ki so urejali javno naročanje, niti v predpisih glede ravnanja s stvarnim premoženjem.

Na podlagi naknadno prispele Projektne naloge, ki jo je pripravila družba Expo biro, je župan sprejel posamezni program upravljanja premoženja, ki sicer ustreza predpisom o ravnanju s stvarnim premoženjem, vendar pa ob upoštevanju vsebine Projektne naloge in drugih dokumentov projekta ter


takrat veljavnih predpisov24 dejanska vsebina posla ne predstavlja zgolj upravljanja s stvarnim premoženjem občine, pač pa javno naročilo gradnje dvorane s podelitvijo stavbne pravice, ki jo je občina najela za svoje potrebe, parkirnih mest in komunalne opreme, ki po poteku obdobja stavbne pravice postane last občine, ter najem še nezgrajene dvorane. Občina je s prevzeto obvezo odplačnega najema vsaj delno financirala izvedbo investicije izvajalcu. Takšen način pridobivanja stvarnega premoženja občine pa ne pomeni zgolj pridobivanja premoženja po predpisih glede ravnanja s stvarnim premoženjem, zato uporaba teh predpisov ni dovolj. Občina bi morala izvesti javno naročilo gradnje, investicijo pravilno umestiti med posle pridobivanja stvarnega premoženja, jo kot tako umestiti v občinski proračun ter zagotoviti vire njenega financiranja. ZJN-1 je v 1. točki 3. člena določal, da je javno naročilo celoten skupek dejanj, ki jih opravi naročnik s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradenj po tem zakonu. V 2. točki 3. člena je ZJN-1 določal, da je pogodba o oddaji javnega naročila v pisni obliki sklenjena odplačna pogodba med naročnikom in dobaviteljem, izvajalcem gradenj ali izvajalcem storitev, katere predmet je nabava blaga, izvedba gradnje ali storitve. Po določilih 17. člena ZJN-1 bi moral naročnik za oddajo javnega naročila praviloma izbrati odprti ali omejeni postopek, izjemoma pa bi lahko naročnik oddal javno naročilo s postopkom s pogajanji brez predhodne objave ali s postopkom s pogajanji po predhodni objavi, če bi bili izpolnjeni določeni pogoji iz 20. člena ZJN-1. ZJN-1 je v 94. členu med izjeme, za katere se ta zakon ni uporabljal, uvrščal tudi storitev najema že zgrajenih stavb ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane, med izjeme pa ni uvrščal najema še nezgrajenih stavb. Slednje izhaja tudi iz sodbe Sodišča Evropske unije št. C-213/13 – Impresa Pizzarotti25, v kateri je pojasnjeno, da se izjema od uporabe pravil javnega naročanja zaradi nakupa ali najema nepremičnin nanaša le na obstoječe nepremičnine. Odpiranje konkurence namreč ni smiselno pri najemu ali prodaji obstoječe nepremičnine, ki zaradi svoje enkratnosti ni primerna za primerjanje oziroma tekmovanje z obstoječimi ponudbami. Nasprotno velja v primeru, če najem vključuje bodočo gradnjo nepremičnin in s tem povezano izvedbo gradbenih del. V takšnem primeru odpiranje konkurence in preglednost, kot zahtevajo pravila javnega naročanja, ni več neprimerno, zato se tudi pravila javnega naročanja lahko uporabljajo. Sodišče Evropske unije je v sodbi odločilo, da pogodba, katere glavni predmet je izvedba gradnje, ki ustreza zahtevam naročnika, pomeni javno naročilo gradenj in ne spada na področje uporabe izjeme, na katero se nanaša določba (a)(iii) točke 1. člena Direktive Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev26, čeprav zajema zavezo za dajanje gradnje v najem. Tudi v primeru gradnje dvorane lahko ugotovimo, da se je gradnja dvorane izvedla po naročnikovih zahtevah, saj je mestni svet glasoval o programsko-projektni nalogi. Poleg tega občina v tem primeru ni najela že zgrajene stavbe, pač pa s prevzeto obvezo odplačnega najema vsaj delno financira izvedbo investicije izvajalcu.

24 Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ki ureja zasebna vlaganja v javne projekte in/ali javno sofinanciranje

zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, je bil sprejet šele konec leta 2006 in je začel veljati 7. 3. 2007. 25 [URL:http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=154821&pageIndex=0&doclang=

SL&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=80847], april 2015. 26 UL L, št. 209 z dne 24. 07. 1992; (a)(iii) točka 1. člena določa ″Javna naročila storitev pomenijo pogodbe z

denarnim interesom, sklenjene pisno med ponudnikom storitve in naročnikom, z izjemo naročila za pridobitev ali

najem, z raznimi finančnimi sredstvi, zemljišč, že obstoječih zgradb ali drugih nepremičnin ali pravic v zvezi z

njimi, kljub temu pa so naročila finančnih storitev, sklenjena istočasno, pred ali po pogodbi o nakupu ali najemu, v kakršnikoli obliki, predmet te direktive″.


Ob upoštevanju dejstva, da se je občina dogovarjala o najemu še nezgrajene dvorane za potrebe občine, bi morala občina upoštevati ZJN-1, ker najem še nezgrajenih objektov ni predstavljal izjeme, za katero se po določilih 94. člena ZJN-1 ta zakon ni uporabljal. Občina bi morala postopek gradnje in najema še nezgrajene dvorane izvesti v skladu s predpisi, ki urejajo oddajo naročila gradenj v javnem interesu, in sicer ZJN-1, in upoštevati bistvene elemente postopkov v skladu z ZJN-1. Glede na vrednost investicije (1.957.885 evrov) in zagotovljena sredstva za najem dvorane za obdobje podelitve stavbne pravice (1.774.080 evrov) bi morala izvesti enega izmed postopkov oddaje javnega naročila za gradnje in za storitve, ki ga je predpisoval 17. člen ZJN-1, javno naročilo in obvestilo o oddaji javnega naročila bi morala objaviti vsaj na enotnem informacijskem portalu, odpiranje ponudb bi moralo biti javno, pri določitvi rokov za prejem ponudb bi morala upoštevati zapletenost naročila ter določiti in uporabiti bi morala merila za izbiro ponudb, ki bi bila smiselno povezana s predmetom javnega naročila, ter bi morala prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. 2.1.3.1.c ZJF v 51. členu določa, da neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti s pogodbami, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, če so za ta namen že načrtovana sredstva v proračunu tekočega leta. Odlok o proračunu Mestne občine Kranj za leto 200627 (v nadaljevanju: odlok o proračunu iz leta 2006) je v 17. členu določal, da uporabnik lahko prevzema obveznosti s pogodbami, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, če so za ta namen že načrtovana sredstva v proračunu za tekoče leto. Skupni obseg prevzetih obveznosti uporabnika za blago ne sme presegati 25 odstotkov teh pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu uporabnika, omejitve pa se ne nanašajo na prevzemanje obveznosti iz prihodkov donacij in z najemnimi pogodbami. Občina je s sklenitvijo pogodbe o stavbni pravici iz leta 2006 prevzela dolgoročno obveznost plačila najemnine za dvorano v znesku najmanj 161.280 evrov letno oziroma najmanj 1.774.080 evrov za obdobje 11 let, kar predstavlja 19,7 odstotka vseh načrtovanih tekočih odhodkov občine za leto 2006. Ker občina ni vodila evidence o vseh prevzetih dolgoročnih obveznostih v letu 2006, ne moremo potrditi, ali je občina s prevzemom obveznosti po pogodbi o stavbni pravici iz leta 2006 ravnala v skladu z odlokom o proračunu iz leta 2006, občino pa opozarjamo na visok znesek prevzetih obveznosti, saj je samo na podlagi te pogodbe prevzela za 78,6 odstotka dovoljenega obsega prevzetih obveznosti iz 17. člena odloka o proračunu iz leta 2006. Občina je s prevzemom obveznosti za najem dvorane v letu 2006 vplivala tudi na odhodke v letu 2012, saj je za leto 2012 prevzela obveznosti v znesku najmanj 161.280 evrov, kar predstavlja najmanj 0,2 odstotka načrtovanih odhodkov občine za leto 2012.

2.1.3.1.d ZJF v 5. členu določa, da se obseg zadolževanja in vseh predvidenih poroštev občine določi v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun. V 85. členu ZJF je določeno, da se občina lahko zadolžuje na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja financiranje občin. Posli zadolžitve, za katere ministrstvo, pristojno za finance, ni izdalo soglasja, so nični. Občina je morala o zadolževanju in odplačilih glavnic dolgov poročati Ministrstvu za finance v skladu s Pravilnikom o pošiljanju podatkov o stanju in spremembah zadolžitve pravnih oseb javnega sektorja in občin28.

27 Uradni list RS, št. 120/05. 28 Uradni list RS, št. 3/08, 79/08.


Zakon o financiranju občin29 (v nadaljevanju: ZFO) je v 17. členu določal tudi največji možni obseg zadolževanja občine, v katerega so se poleg zadolževanja za izvrševanje občinskega proračuna vštevali tudi leasingi, blagovni krediti in vsakršna druga oblika pogodbenega razmerja, ki pomeni dejansko zadolžitev in katere posledica je odplačevanje obveznosti iz občinskega proračuna. Postopke, ki jih morajo pri zadolževanju upoštevati občine, je do 13. 6. 2007 urejal Pravilnik o postopkih zadolževanja občin30. Občina je s sklenitvijo pogodbe o stavbni pravici iz leta 2006 prevzela dolgoročno obveznost plačila najemnine za večnamensko dvorano v znesku najmanj 161.280 evrov letno za obdobje od 25. 9. 2006 do 1. 9. 2017 (za leto 2012 je dodatno prevzela 88.680 evrov obveznosti) oziroma najmanj 1.862.760 evrov za celotno pogodbeno obdobje 11 let. Iz vsebine pogodbe o stavbni pravici iz leta 2006 je razvidno, da ne gre le za najem stvarnega premoženja v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem, saj občina ni najela že zgrajene stavbe, pač pa je obveza odplačnega najema mehanizem za financiranje izvedbe projekta postavitve večnamenske dvorane s podelitvijo stavbne pravice. S svojo dolgoročno obvezo najema dvorane občina vsaj delno prispeva k financiranju projekta izvajalcu. Občina ne bo postala lastnica dvorane, ker bo ta skladno s pogodbo po poteku stavbne pravice ostala v lasti investitorja, je pa s svojo dolgoročno obvezo najema dvorane sklenila pogodbeno razmerje, ki pomeni dejansko zadolžitev in katerega posledica je odplačevanje obveznosti iz občinskega proračuna. V takem primeru bi morala občina pri izvedbi postopka podelitve stavbne pravice v letu 2006 upoštevati določbe ZJF, ZFO in Pravilnika o postopkih zadolževanja občin, ki so urejali zadolževanje občin v letu 2006. Zakonodaja se je glede zadolževanja v letu 2008 spremenila in pogodbena razmerja, ki pomenijo dejansko zadolžitev in katerega posledica je odplačevanje obveznosti iz občinskega proračuna, niso več izrecno navedena kot tista, katerih odplačilo se upošteva pri izračunu pogojev, da je občini dovoljena nova zadolžitev. V letu 2012 je zadolževanje občin urejal Zakon o financiranju občin31 (v nadaljevanju: ZFO-1), ki v drugem odstavku 10.b člena določa, da se občina v tekočem letu lahko zadolži, če odplačilo obveznosti iz posojil (glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov ter potencialnih obveznosti izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne preseže 8 odstotkov realiziranih prihodkov iz BPO občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov. Občina je s sklenitvijo pogodbe o stavbni pravici iz leta 2006 prevzela dolgoročno obveznost plačila najemnine za dvorano v znesku najmanj 161.280 evrov letno oziroma najmanj 1.774.080 evrov za obdobje 11 let. V letu 2012 je morala občina plačati obveznosti za najem dvorane v znesku 250.000 evrov. Čeprav te obveznosti po spremembi predpisov glede zadolževanja ne sodijo več med obveznosti, katerih odplačilo je omejeno po 10.b členu ZFO-1, pa jih zaradi celovitega prikaza finančnega stanja občine v tem letu primerjamo z osnovo, od katere se izračunava dovoljeno 8-odstotno odplačilo dolga, saj imajo prevzete dolgoročne obveznosti za najem dvorane enake učinke kot dolgoročne obveznosti zaradi zadolževanja. Primerjava nam pokaže, da je obveznost plačila za najem dvorane v letu 2012 znašala 0,6 odstotka osnove za zadolžitev iz 10b. člena ZFO-1 (povezava s točko 2.4.1 tega poročila).

29 Uradni list RS, št. 32/06-UPB1. 30 Uradni list RS, št. 30/00. 31 Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11.


2.1.3.1.e Občina je na podlagi pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice iz leta 2006 zagotovila sredstva za sofinanciranje uporabe dvorane v obsegu najmanj 1.680 ur letno po ceni 96 evrov, za leto 2012 pa je s pogodbo, ki jo je sklenila z družbo Jomac, zagotovila sredstva za financiranje uporabe dvorane v dodatnem obsegu 739 ur po ceni 120 evrov na uro. Iz cenika za uporabo dvorane32 izhaja, da je cena uporabe dvorane za tržne namene za hokejsko rekreacijo 120 evrov na uro. Občina je za leto 2012 zagotovila sredstva za sofinanciranje uporabe dvorane v skupnem obsegu 2.419 ur. Ob predpostavki, da dvorana deluje 12 ur dnevno vse leto, je občina zagotovila sofinanciranje uporabe za 55,2 odstotka razpoložljivega časa delovanja dvorane, kar predstavlja sofinanciranje uporabe dvorane za 201 dan v letu oziroma 6,6 ure na dan. Občina se je z družbo Jomac v pogodbi dogovorila za sofinanciranje uporabe dvorane v letu 2012 v dodatnem obsegu 739 ur (oziroma 62 dni, ob predpostavki, da dvorana deluje 12 ur dnevno vse leto) po ceni 120 evrov na uro, ki je enaka ceni urne postavke za uporabo dvorane za tržne namene, zato je ravnala v neskladju z načelom gospodarnosti, ki ga določa tretji odstavek 2. člena ZJF. Ocenjujemo, da bi občina glede na celotno sofinanciranje uporabe dvorane, ki obsega 55,2 odstotka razpoložljivega časa za delovanje dvorane, lahko zagotovila nižjo ceno za sofinanciranje dodatne uporabe dvorane od tržne cene. Ustanovitev stavbne pravice v letu 2012 Občina je v okviru priprave projekta in ustanovitve stavbne pravice izvedla naslednje aktivnosti:

• 3. 1. 2012 je župan sprejel dokument posamični program ravnanja s premoženjem za ustanovitev stavbne pravice na zemljišču s parcelno številko 877/4, k. o. 2100 – Kranj, ki ga je občina objavila na spletni strani občine33. V posamičnem programu je določeno:

- predmet stavbne pravice je zemljišče s parcelno številko 877/4, k. o. Kranj, ki je v lasti občine, na katerem na podlagi pogodbe o stavbni pravici iz leta 2006 stoji dvorana;

- cilj ustanovitve stavbne pravice je sklenitev pogodbe zgolj z enim pogodbenim partnerjem, ki je lastnik oziroma upravljavec dvorane;

- stavbna pravica bo ustanovljena za obdobje 20 let od sklenitve pogodbe pod pogojem prenehanja stavbne pravice po do tedaj sklenjenih pogodbah (za obdobje od 2. 9. 2017 do 1. 3. 2032);

- dvorana bo po koncu trajanja stavbne pravice odstranjena in ostane last imetnika stavbne pravice, infrastruktura (komunalna oprema in asfaltna površina) pa ostane v lasti občine;

- v postopku razpolaganja s stvarnim premoženjem je bila izbrana metoda neposredne pogodbe, saj se stavbna pravica na zemljišču s parcelno številko 877/4, k. o. 2100 – Kranj lahko ustanovi samo za lastnika oziroma upravljavca objekta dvorane;

- podelitev stavbne pravice je v javnem interesu, zato se stavbna pravica ustanavlja brezplačno;

• 24. 1 2012 je občina na objavljeni posamični program prejela ponudbo družbe Jomac, ki je imela s pogodbenimi partnerji družbo Expo biro, Hokejskim klubom Triglav Kranj in fizično osebo sklenjeno pogodbo o ureditvi medsebojnih odnosov;

• mestni svet je 22. 2. 2012 sprejel sklepa, da občina brezpogojno dovoljuje, da se na nepremičnini s parcelno številko 877/4, k. o. 2100 – Kranj vknjiži stavbna pravica v korist družbe Jomac za obdobje od 2. 9. 2017 do 1. 3. 2032 ter da soglaša z osnutkom pogodbe o podelitvi stavbne pravice v korist družbe Jomac; iz gradiva za mestni svet z dne 3. 2. 2012 in osnutka pogodbe o podelitvi stavbne

32 [URL: http://ledena-dvorana-zlatopolje.si/ld/?page_id=108] na dan 11. 8. 2014. 33 [URL: http://www.kranj.si/files/06_mestna_obcina/javni_razpisi_in_narocila/2012/doc060112.pdf] na dan

5. 12. 2013.


pravice v letu 2012, ki sta bila podlaga za odločanje mestnega sveta o podelitvi stavbne pravice v letu 2012, je razvidno, da se bo občina zavezala v vsakoletnem proračunu zagotoviti sredstva za sofinanciranje uporabe dvorane v znesku najmanj 250.000 evrov; iz gradiva je razvidno, da je bila mestnemu svetu kot edina možnost predstavljena podelitev stavbne pravice družbi Jomac kot lastniku oziroma upravljavcu dvorane, ki bo občini zagotavljal uporabo dvorane za športne in socialno-kulturne programe; iz gradiva mestnega sveta ne izhaja, da bi bil mestni svet seznanjen s podatki o poslovanju družbe Jomac;

• 7. 8. 2012 je župan posredoval mestnemu svetu spremembo osnutka pogodbe o stavbni pravici iz leta 2012; v gradivu za mestni svet, ki je bilo podlaga za odločanje o osnutku pogodbe, so bila mestnemu svetu predstavljena naslednja izhodišča:

- pravni posel, ki je bil zajet v pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice iz leta 2006 (torej ustanovitev stavbne pravice in najem dvorane), se bo razdelil na dva dela, in sicer na pogodbo o stavbni pravici iz leta 2012 za obdobje od leta 2017 do leta 2032 in na vsakoletno pogodbo o najemu dvorane za celotno obdobje trajanja stavbne pravice;

- da se občina tudi za obdobje po 1. 9. 2017 namerava zavezati, da bo najela dvorano za potrebe občine, četudi to v predloženem osnutku pogodbe o stavbni pravici zaradi vsebinske in časovne ločitve projekta na dva dela ni posebej razvidno;

• mestni svet je 28. 9. 2012 sprejel sklep, da soglaša s predlaganim osnutkom pogodbe o podelitvi stavbne pravice iz leta 2012 in s tem nadomestil sklep o soglasju k osnutku pogodbe z dne 22. 2. 2012;

• občina in družba Jomac sta 24. 9. 2012 sklenili pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice na nepremičnini na zemljišču s parcelno številko 877/4, k. o. 2100 – Kranj za postavitev montažne večnamenske dvorane (v nadaljevanju: pogodba o stavbni pravici iz leta 2012), ki določa:

- občina ustanovi stavbno pravico na zemljišču s parcelno številko 877/4, k. o. 2100 – Kranj v korist družbe Jomac za obdobje od 2. 9. 2017 do 1. 3. 2032;

- stavbna pravica je ustanovljena za obstoječo dvorano z namenom njenega nemotenega delovanja; - imetnik stavbne pravice ne sme obremeniti objekta, ki je predmet stavbne pravice, z zastavno

pravico; - stavbna pravica po tej pogodbi je brezplačna, saj je dvorana v javnem interesu; - po koncu trajanja stavbne pravice bo imetnik stavbne pravice dvorano odstranil in je njegova last,

občini pa ostanejo v lasti zemljišče s parcelno številko 877/4, k. o. 2100 – Kranj, komunalna oprema ter asfaltna površina;

- občini v skladu z določilom četrtega odstavka 31. člena ZSPDSLS po prenehanju stavbne pravice ni treba plačati imetniku stavbne pravice nikakršnega nadomestila; po prenehanju pogodbe se zemljišče vrne lastniku v prvotnem stanju.

Občina je pogodbo o stavbni pravici iz leta 2012 sklenila 24. 9. 2012, kar je skoraj pet let pred potekom veljavnosti pogodbe o stavbni pravici iz leta 2006. Čeprav je pogodba o stavbni pravici iz leta 2006 v 14. členu predvidela tudi možnost podaljšanja, če bi obstajali pogoji in razlogi za to (javni interes, učinkovito delovanje dvorane, zadovoljstvo uporabnikov), pogodbe o stavbni pravici iz leta 2012 ne moremo presojati kot podaljšanje pogodbe iz leta 2006, ker:

• se pogodba o stavbni pravici iz leta 2012 ne sklicuje na to, da bi šlo za podaljšanje pogodbe o stavbni pravici iz leta 2006;


• pogoj za podaljšanje pogodbe iz pogodbe o stavbni pravici iz leta 2006 ni bil izpolnjen, saj občina ob sklenitvi nove pogodbe ni utemeljila razlogov, ki bi opravičevali podaljšanje pogodbe po 14. členu pogodbe o stavbni pravici iz leta 2006, niti to po naši oceni ni bilo mogoče, saj je bila pogodba o stavbni pravici iz leta 2006 v veljavi le šest let od skupno predvidenih 11 let;

• je vsebina pogodbe o stavbni pravici iz leta 2012 po predmetu pogodbe bistveno drugačna kot pogodba o stavbni pravici iz leta 2006, saj se v njej občina ni zavezala k najemu dvorane, poleg tega stavbna pravica ni ustanovljena za postavitev dvorane, temveč za dvorano, ki na tem mestu že stoji na podlagi pogodbe o stavbni pravici iz leta 2006; bistveno daljše pa je tudi obdobje, za katero se pogodba sklepa (15 let), od obdobja, določenega v pogodbi o stavbni pravici iz leta 2006 (11 let).

2.1.3.1.f Občina je že v letu 2012, torej pet let pred iztekom pogodbe o stavbni pravici iz leta 2006 (ta se izteče 1. 9. 2017), izvedla postopek za sklenitev nove pogodbe o stavbni pravici po 1. 9. 2017.

Mestni svet je po 29. členu ZLS najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. V skladu s tretjim odstavkom 33. člena ZLS župan predlaga mestnemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti mestnega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev mestnega sveta. V skladu s prvim odstavkom 41. člena ZLS in drugim odstavkom 42. člena ZLS je mandatna doba mestnega sveta in župana štiri leta, kar pomeni, da lahko tudi odločitve sprejemajo samo za poslovne dogodke, ki se začnejo in izvajajo v obdobju njihovega mandata. Prva alineja prvega odstavka 3. člena ZJF določa, da je proračun akt občine, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za eno leto. V skladu s 13.a členom ZJF lahko župan predloži mestnemu svetu skupaj s predlogom proračuna za naslednje proračunsko leto tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi, vendar samo znotraj mandatnega obdobja, za katero je bil mestni svet izvoljen. Iz določil ZLS glede mandata organov občine in določil ZJF glede obdobja, za katero se sprejema proračun, je razvidno, da mestni svet lahko odloča, župan pa izvaja njegove odločitve le o poslovnih dogodkih, ki se začnejo in izvajajo v mandatnem obdobju, za katero sta izvoljena. S sprejemom odločitve o sklenitvi pogodbe o stavbni pravici iz leta 2012 za obdobje od leta 2017 do leta 2032 je mestni svet sprejemal odločitev, župan pa podpisal pogodbo o poslovnem dogodku, ki naj bi se na podlagi pogodbe, sklenjene v letu 2012, začel šele leta 2017. Mestni svet in župan sta s svojimi odločitvami posegla v mandatno obdobje mestnega sveta in župana mandatnega obdobja od leta 2014 do leta 2018, za kar jima javnofinančni predpisi ne dajejo podlage.

2.1.3.1.g V času podelitve stavbne pravice v letu 2012 je stavbno pravico urejal SPZ v določbah od 256. člena do 265. člena, ustanovitev stavbne pravice na premoženju občine pa je urejal tudi ZSPDSLS (veljaven od 17. 11. 2010), ki v 31. členu določa, da je obremenjevanje nepremičnega premoženja občine s stvarnimi pravicami lahko brezplačno, če je to v javnem interesu, in da je obvezna sestavina pogodbe pri brezplačni ustanovitvi stavbne pravice določba, da se po prenehanju stavbne pravice imetniku stavbne pravice ne plača nadomestilo ter da zgradbe, ki je predmet stavbne pravice, imetnik ne sme obremeniti z zastavno pravico. Če se za sklenitev posameznega pravnega posla zanima več ponudnikov, se pred sklenitvijo pogodbe izvede postopek pogajanj.

Občina je postopek izbire pogodbenega partnerja za sklenitev pogodbe o stavbni pravici iz leta 2012 izvedla po ZSPDSLS kot ustanovitev stavbne pravice. V posamičnem programu je bilo navedeno, da se izbere metoda neposredne pogodbe zato, ker je stavbno pravico mogoče ustanoviti samo za lastnika ali upravljavca objekta dvorane. Glede na določilo prvega odstavka 263. člena SPZ s prenehanjem stavbne pravice postane zgradba sestavina nepremičnine (torej last lastnika nepremičnine). Iz 10. člena pogodbe o


stavbni pravici iz leta 2006 izhaja, da po poteku stavbne pravice v letu 2017 občina ne postane lastnica montažne dvorane, pač pa njen lastnik ostane pogodbeni partner. Upoštevaje navedeno mora lastnik dvorane po poteku stavbne pravice dvorano odstraniti. Občina bi torej po poteku pogodbe o stavbni pravici 1. 9. 2017 ponovno razpolagala z zemljiščem in z infrastrukturo, ki jo je moral zgraditi investitor. Predpostavke, da je stavbno pravico mogoče ustanoviti samo za najemnika ali lastnika objekta iz posamičnega programa, ki so pa pomembno vplivale na izbiro metode sklenitve neposredne pogodbe pri ustanovitvi stavbne pravice, so bile napačne in so bile napačno predstavljene tudi mestnemu svetu. Pogodba o stavbni pravici iz leta 2012 v 4. členu določa, da je stavbna pravica po tej pogodbi brezplačna, ker je postavitev montažne dvorane tudi v javno korist. Iz pogodbe o stavbni pravici iz leta 2006 kot tudi iz pogodbe o stavbni pravici iz leta 2012 je razvidno, da predmet pravnega posla ni le ustanovitev stavbne pravice, torej vsebina pogodbe ni le obremenjevanje stvarnega premoženja občine s stavbno pravico med občino in zasebnim investitorjem, ampak gre za razmerje javnega sofinanciranja zasebnega projekta, ki je v javnem interesu. Na slednje kaže tudi namera, ki je bila predstavljena mestnemu svetu, da se bo občina z vsakoletno pogodbo o najemu dvorane za celotno obdobje trajanja stavbne pravice zavezala tudi v obdobju po 1. 9. 2017 najeti dvorano za izvajanje programov športa v občini. Ta namera je bila pomembna tudi za to, da je mestni svet potrdil osnutek pogodbe o stavbni pravici iz leta 2012. Če gre pri projektu vsebinsko za pravno razmerje, ki ustreza definiciji in pogojem JZP, je za izvedbo postopka treba uporabiti določbe Zakona o javno-zasebnem partnerstvu34 (v nadaljevanju: ZJZP), ki je pričel veljati 7. 3. 2007 in predpisuje postopek za sklenitev pogodbe ter ureja takšno razmerje. Predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem občine, se pri ustanovitvi stavbne pravice lahko uporabljajo samo, če glede na naravo pravnega razmerja ni treba uporabiti ZJZP, kar pa za opisani primer ne velja. ZJZP v 2. členu določa, da JZP predstavlja razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, ter je sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem javne infrastrukture ali drugimi projekti, ki so v javnem interesu, in s tem povezanim izvajanjem gospodarskih in drugih javnih služb ali dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe, oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, oziroma drugo vlaganje zasebnih ali zasebnih in javnih sredstev v graditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu, oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu. ZJZP v 8. členu določa, da mora javni partner zaradi spodbujanja JZP pri izbiri načina izvajanja projekta (postopkih), ki je lahko predmet JZP, oceniti, ali ga je mogoče izvesti kot JZP (ocena upravičenosti izvedljivosti projekta in primerjava variant oziroma drugega projekta). Postopek po ZSPDSLS, ki ga je izvedla občina, ne ustreza vsebini razmerja, ki zaradi javnega sofinanciranja zasebnega projekta, ki je v javnem interesu, ustreza JZP. Navedeno pomeni, da bi občina za postopek sklenitve pogodbe morala uporabiti pravila, ki jih določa ZJZP. V prvi vrsti bi morala občina skladno z določili 31. člena do 35. člena ZJZP izvesti predhodni postopek, na podlagi katerega bi sprejela odločitev o izvedbi projekta JZP ali zaključku postopka oziroma na podlagi investicijskega elaborata ugotovila, ali so izpolnjeni ekonomski, pravni, tehnični in drugi pogoji za izvedbo projekta, in kjer bi opredelila temeljne elemente JZP za določitev vsebine odločitve in/ali akta o JZP. Ta dokument bi bil tudi

34 Uradni list RS, št. 127/06.


podlaga za odločanje mestnega sveta o projektu. Na podlagi sprejete odločitve pa bi občina nato izvedla ustrezni postopek izbire izvajalca JZP po ZJZP.

2.1.3.1.h Izpostavljamo tudi, da je občina za sklenitev pogodbe o stavbni pravici iz leta 2012 izbrala družbo Jomac. Družba Jomac po podatkih na dan 28. 2. 2015 še vedno ni bila lastnica dvorane, kljub temu da naj bi to postala že 31. 12. 2013. Iz sodnega registra in objav dokumentov na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve35 (v nadaljevanju: AJPES) je razvidno, da je imela družba Jomac v letu 2012 samo enega zaposlenega, 174.707 evrov čistih prihodkov od prodaje in 250.838 evrov čiste izgube, po podatkih za leto 2013 pa enega zaposlenega, 103.979 evrov čistih prihodkov od prodaje in 267.323 evrov čiste izgube. Prav tako je imela družba na dan 31. 12. 2012 in 31. 12. 2013 kar 772.150 evrov dolgoročnih finančnih obveznosti, kratkoročne finančne obveznosti pa so znašale 90.988 evrov na dan 31. 12. 2012 in 160.997 evrov na dan 31. 12. 2013. Iz gradiv za mestni svet, ki so bila podlaga za odločanje mestnega sveta o podelitvi stavbne pravice v letu 2012, ne izhaja, da bi bil mestni svet seznanjen s podatki o poslovanju in ustreznosti družbe Jomac (sposobnosti, reference, bonitete) za izvedbo posla. Od 16. 4. 2015 je družba Jomac v stečajnem postopku36.

Navedeno po naši oceni pomeni, da občina pri izbiri partnerja za sklenitev pogodbe o stavbni pravici iz leta 2012 ni preverila ustreznosti družbe Jomac (sposobnosti, reference, bonitete in podobno) za izvedbo posla. Postavila ni nobenih kriterijev za potencialne partnerje pri ustanovitvi stavbne pravice glede sposobnosti, referenc, bonitet in jih tudi ni preverjala, pač pa je zgolj podelila stavbno pravico družbi Jomac kot obstoječemu najemniku in upravljavcu dvorane. Ocenjujemo, da občina pri izbiri partnerja za sklenitev pogodbe o stavbni pravici iz leta 2012 ni spoštovala načel učinkovitosti in gospodarnosti, ki jih določa tretji odstavek 2. člena ZJF. Ukrep občine Občina je pripravila opis poslovnih procesov upravljanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem, s katerim je opredelila osnovne aktivnosti procesov in odgovornost za njihovo izvedbo. Občina je 10. 12. 2015 vložila tožbo pri Okrožnem sodišču v Kranju zaradi ničnosti pogodbe o stavbni pravici iz leta 2012.

2.2 Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam so v BPO zaključnega računa proračuna občine za leto 2012 izkazani v skupnem znesku 1.464.157 evrov, kar predstavlja 3,1 odstotka vseh izkazanih odhodkov občine v letu 2012.

35 [URL: http://www.ajpes.si/jolp/prikaz.asp], 17. 2. 2015. 36 Sklep Okrožnega sodišča v Kranju št. 5869/2014 z dne 16. 4. 2015.


2.2.1 Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam na področju kulture

Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam na področju kulture so v BPO zaključnega računa proračuna občine za leto 2012 izkazani v skupnem znesku 255.601 evro, kar predstavlja 17,5 odstotka vseh izkazanih tekočih transferov nepridobitnim organizacijam in ustanovam oziroma 0,5 odstotka vseh izkazanih odhodkov občine v letu 2012.

2.2.1.1 Lokalni program za kulturo

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo37 (v nadaljevanju: ZUJIK) v 9. členu določa, da se javni interes za kulturo določa z zakoni ter nacionalnim in lokalnimi programi za kulturo predvsem na podlagi:

• letnih izvedbenih načrtov nosilcev javnega interesa iz 22. člena ZUJIK, • javnih razpisov in javnih pozivov za financiranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, • aktov o ustanovitvi javnih zavodov, njihovih strateških načrtov in letnih programov dela, • javnih razpisov za oddajo javne kulturne infrastrukture in • upravnih odločb.

Občina nima sprejetega lokalnega programa za kulturo, kar je v neskladju z 9. členom ZUJIK. Pojasnilo občine Mestni svet je 6. 5. 2009 sprejel Strategijo trajnostnega razvoja Mestne občine Kranj 2009–2023, v kateri so opredeljeni strateški projekti, programi in projekti na področju kulture, zato občina dodatnega kulturnega programa ni sprejela. Ukrep občine Mestni svet je 23. 9. 2015 sprejel lokalni program za kulturo.

2.2.1.2 Financiranje kulturnih projektov, javnih kulturnih programov in programov kulturnih društev s področja ljubiteljske kulture

Občina je septembra 2010 na spletni strani občine38 objavila Javni razpis za izbor javnih kulturnih programov, ki jih bo v letih od 2011 do 2013 sofinancirala Mestna občina Kranj. Za sofinanciranje je bilo izbranih pet prejemnikov, ki jim je občina v letu 2012 dodelila sredstva v skupnem znesku 90.650 evrov. Občina je v objavi javnega razpisa navedla merila za sofinanciranje prijavljenih programov (reference prijavitelja, sodelovanje s partnerji in reference partnerjev, pričakovani učinki programa glede na število obiskovalcev, pričakovani učinki programa glede oživljanja mreže kulturnih domov v občini ali mestnega jedra, izvedljivost projekta glede na finančno konstrukcijo). Občina je oktobra 2011 na spletni strani občine39 objavila Javni razpis za izbor kulturnih projektov, ki jih bo v letu 2012 sofinancirala Mestna občina Kranj. Za sofinanciranje je bilo izbranih 31 prejemnikov, ki jim je občina v letu 2012 dodelila sredstva v skupnem znesku 52.455 evrov. Občina je v objavi javnega razpisa navedla merila za sofinanciranje prijavljenih projektov ter najvišje število točk, ki jih je mogoče doseči pri

37 Uradni list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 4/10, 20/11. 38 [URL: http://www.kranj.si/KRANJ_SI, mestna_obcina/javni razpisi_in_narocila/2010.htm], na dan 22. 10. 2013. 39 [URL: http://www.kranj.si/KRANJ_SI, mestna_obcina/javni_razpisi_in_narocila/2011.htm], na dan 22. 10. 2013.


izpolnjevanju posameznega merila (kot na primer reference predlagatelja projekta, vključevanje vrhunskih ustvarjalcev, sodelovanje s partnerji in reference partnerjev, pričakovani učinki projekta glede na število obiskovalcev, pričakovani učinki projekta glede oživljanja mreže kulturnih domov v občini ali mestnega jedra, izvedljivost projekta glede na finančno konstrukcijo). Občina je oktobra 2011 na spletni strani občine40 objavila Javni razpis za sofinanciranje programov kulturnih društev s področja ljubiteljske kulture v letu 2012. Za sofinanciranje je bilo izbranih 39 prejemnikov, ki jim je občina v letu 2012 dodelila sredstva v skupnem znesku 112.496 evrov. Občina je v objavi javnega razpisa navedla merila za sofinanciranje prijavljenih programov (povečan obseg programa, nastop oziroma predstavitev na območnem, regijskem in državnem srečanju, mednarodnem festivalu ali tekmovanju z referenco).

2.2.1.2.a Občina je na podlagi izvedenih javnih razpisov za izbor kulturnih projektov, javnih kulturnih programov in programov kulturnih društev s področja ljubiteljske kulture dodelila sredstva v skupnem znesku 255.601 evro, ne da bi bila v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji določena način uporabe in pomen posameznih meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev. V objavi razpisa in v razpisni dokumentaciji so bila navedena osnovna merila, ki pa so bila preveč splošna. Objektivno ocenjevanje in vrednotenje kulturnih programov in projektov na podlagi teh meril ni bilo mogoče, zato strokovna komisija ni mogla razvrstiti programov in projektov. Iz dokumentacije tudi ni razvidno, na kakšen način je strokovna komisija ocenila in ovrednotila kulturne programe in projekte. Vse navedeno je v neskladju s 119. členom ZUJIK, ki določa, da strokovna komisija razvrsti vse kulturne programe oziroma kulturne projekte glede na kriterije za ocenjevanje in vrednotenje kulturnega programa oziroma kulturnega projekta, kot so bili določeni v objavi razpisa.

2.2.2 Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam na področju športa

Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam na področju športa so v BPO zaključnega računa proračuna občine za leto 2012 izkazani v skupnem znesku 638.689 evrov, kar predstavlja 43,6 odstotka vseh izkazanih tekočih transferov nepridobitnim organizacijam in ustanovam oziroma 1,3 odstotka vseh izkazanih odhodkov občine v letu 2012. Občina je oktobra 2011 objavila javni razpis za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Mestni občini Kranj v letu 201241. Izbranim 89 prejemnikom na javnem razpisu je občina odobrila sredstva v skupnem znesku 638.689 evrov.

2.2.2.a Postopek dodelitve sredstev prejemnikom je vodila devetčlanska komisija za vrednotenje športnih programov (v nadaljevanju: komisija), ki jo je imenoval župan s sklepom 20. 11. 2008. Člana komisije sta bila član izvršnega odbora Odbojkarskega kluba Triglav Kranj in trener pri Nogometnem klubu Kranj. Odbojkarski klub Triglav Kranj in Nogometni klub Kranj sta se prijavila na javni razpis, na podlagi katerega jima je občina v letu 2012 nakazala sredstva v skupnem znesku 14.244 evrov. Župan je v komisijo imenoval člana, ki sta bila s prejemnikoma sredstev interesno povezana, kar je v neskladju s

40 Tako kot opomba 39. 41 Uradni list RS, št. 79/11.


četrtim odstavkom 218. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije42 (v nadaljevanju: pravilnik o izvrševanju proračuna), ki določa, da predsednik in člani komisije ne smejo biti interesno povezani s prejemniki.

Ukrep občine Župan je 1. 6. 2015 sprejel sklep o imenovanju nove strokovne komisije za vrednotenje športnih programov.

2.2.2.b V zapisniku o odpiranju vlog je občina navedla, da je prejela 24 nepopolnih vlog, ni pa navedla vlagateljev, kar je v neskladju z 223. členom pravilnika o izvrševanju proračuna, ki določa, da zapisnik o odpiranju vlog vsebuje tudi navedbo tistih vlagateljev, ki niso dostavili popolne vloge.

2.2.3 Najem dvorane za izvedbo športnih programov

Občina je 22. 12. 2011 z družbo Jomac sklenila pogodbo, s katero je v veljavnem proračunu občine za leto 2012 za najem in uporabo dvorane zagotovila 250.000 evrov za 2.419 ur za izvedbo športnih programov (povezava s točko 2.1.3.1 tega poročila). Občina je pri razdelitvi ur za posamezne športne programe upoštevala Pravila o uporabi in razdelitvi ur v večnamenski dvorani s pokritim drsališčem v Mestni občini Kranj (v nadaljevanju: pravila o uporabi dvorane), ki jih je 17. 8. 2011 sprejel župan. V pravilih o uporabi dvorane je določena prednostna uporaba dvorane glede na športne programe, in sicer 70 odstotkov ur za hokej, 15 odstotkov ur za umetnostno drsanje, 3 odstotke ur za počitniško drsanje in 12 odstotkov ur za programe Zlati sonček in Krpan. Občina je v letu 2012 na podlagi pravil o uporabi dvorane dodelila 1.694 ur za izvedbo programa za hokej Hokejskemu klubu Triglav Kranj in 363 ur za izvedbo programa za umetnostno drsanje Drsalnemu klubu Kranj. Vrednost dodeljenih 2.057 ur Hokejskemu klubu Triglav Kranj in Drsalnemu klubu Kranj za izvedbo športnih programov je v letu 2012 znašala 212.808 evrov.

2.2.3.a Občina je v letu 2012 plačala 212.808 evrov najemnine za 2.057 ur najema dvorane za izvedbo športnih programov za hokej in za umetnostno drsanje, ki sta jih izvedla Hokejski klub Triglav Kranj in Drsalni klub Kranj, zato navedeni odhodek po vsebini predstavlja transfer športnima društvoma. Izvajalcema športnih programov je občina dodelila 2.057 ur za uporabo dvorane v skupni vrednosti 212.808 evrov za izvedbo športnih programov brez javnega razpisa na podlagi pravil za uporabo dvorane, ki jih je sprejel župan, kar je v neskladju z 10. členom Zakona o športu43, ki določa, da izvajalce letnega programa v lokalni skupnosti izbere pristojni organ lokalne skupnosti na podlagi javnega razpisa.

Ukrep občine Občina je v letu 2013 dodelila ure za uporabo dvorane na podlagi Pravilnika o sofinanciranju športnih programov v Mestni občini Kranj ter javnega razpisa za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa. Občina je sprejela Pravilnik o sofinanciranju športnih programov v Mestni občini Kranj, vendar navedeni pravilnik ne določa pogojev, meril in namena uporabe dvorane za izvedbo javnega razpisa za uporabo dvorane.

42 Uradni list RS, št. 50/07, 61/08. 43 Uradni list RS, št. 22/98.


2.2.3.b Čeprav nismo revidirali računovodskih izkazov občine, občino opozarjamo na napačno evidentiranje tekočih transferov in tekočih odhodkov v BPO zaključnega računa proračuna občine za leto 2012. Glede na to, da je občina plačala najemnino za izvedbo športnih programov, ki sta jih izvedli športni društvi, po vsebini navedeni odhodek za najemnino predstavlja transfer športnima društvoma, je občina napačno evidentirala tekoči transfer v znesku 212.808 evrov kot tekoči odhodek. Občina je plačilo za najemnino dvorane v znesku 212.808 evrov napačno izkazala na podkontu 402603 – Najemnine in zakupnine za druge objekte in ne na podkontu 412000 – Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam. Navedeno ravnanje je v neskladju z določili 41. člena in 42. člena Pravilnika o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava44, zato so bili v BPO zaključnega računa proračuna tekoči transferi podcenjeni za 212.808 evrov in za tak znesek precenjeni tekoči odhodki. Napačno razvrščanje tekočih transferov ne vpliva na skupni obseg izkazanih odhodkov občine, vpliva pa na izkazovanje ekonomskega namena porabe sredstev.

Ukrepi občine Občina je oktobra 2015 pripravila opis poslovnih procesov dodeljevanja transferov, s katerim je opredelila osnovne aktivnosti procesov in odgovornost za njihovo izvedbo. Občina je oktobra 2015 pripravila načrt aktivnosti za pripravo akta, ki bo določil pogoje, merila in namen uporabe dvorane za izvedbo javnega razpisa za uporabo dvorane. Iz načrta aktivnosti izhaja, da naj bi občina pripravila predlog novega Pravilnika o sofinanciranju športnih programov v Mestni občini Kranj, ki naj bi ga mestni svet obravnaval do konca leta 2015. Občina je v letu 2015 odhodke za najem dvorane za izvedbo športnih programov evidentirala kot tekoče transfere.

2.3 Investicijski odhodki Investicijski odhodki so v BPO zaključnega računa proračuna občine za leto 2012 izkazani v skupnem znesku 13.488.492 evrov, kar predstavlja 28,1 odstotka vseh izkazanih odhodkov v BPO zaključnega računa proračuna občine za leto 2012. V tabeli 3 prikazujemo podatke o javnih naročilih v letu 2012 glede na vrsto objave.

44 Uradni list RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12.


Tabela 3: Podatki o javnih naročilih v letu 2012 glede na vrsto objave

Brez objave Objava na portalu javnih naročil

Seznanitev Urada za uradne objave

Evropskih skupnosti

Sklenjene pogodbe in naročilnice

število vrednost v evrih

brez DDV


brez DDV


brez DDV

Blago in storitve

Pogodbe 37 1.978.788 13 1.731.163 7 1.484.209

Odstotek od skupnega števila/vrednosti

2,6 29,5 68,4 65,3 100 100

Naročilnice 1228 1.846.000 0 0 0 0


85,7 27,5 / / / /

Gradnje

Pogodbe 7 951.220 6 921.548 0 0


0,5 14,2 31,6 34,7 / /

Naročilnice 160 1.934.483 0 0 0 0


11,2 28,8 / / / /

Skupaj 1432 6.710.491 19 2.652.711 7 1.484.209

Vir: podatki občine.

Po podatkih občine je bilo od skupaj 1.458 izvedenih postopkov javnega naročanja na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije objavljenih 26 postopkov v skupni vrednosti 4.136.920 evrov, kar predstavlja 38,1 odstotka vrednosti vseh izdanih naročilnic in sklenjenih pogodb. Preostalih 1.432 postopkov javnega naročanja v skupnem znesku 6.710.491 evrov ni preseglo praga45, ki ga za obvezno objavo na portalu javnih naročil določa drugi odstavek 12. člena Zakona o javnem naročanju46 (v nadaljevanju: ZJN-2). V tabeli 4 so prikazani načrtovani in realizirani zneski v letu 2012 ter pogodbene vrednosti javnih naročil pri investicijskih odhodkih, vključenih v preveritev.

45 20.000 evrov (brez DDV) za blago in storitve in 40.000 evrov (brez DDV) za gradnje. 46 Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11, 90/12.


Tabela 4: Načrtovani in realizirani zneski ter pogodbene vrednosti javnih naročil

Naziv javnega

naročila

Načrtovani

znesek47

v letu 2012

v evrih

Realizirani

znesek

v letu 2012

v evrih

Vrednost po

osnovni

pogodbi/

naročilnici

v evrih

Aneksi48 Skupna

vrednost

pogodbe/

naročilnice

v evrih

vrednost

v evrih

delež49

v odstotkih

Obnova javne razsvetljave

664.247 524.572 527.105 / / 527.105

Sanacija bokov odlagališča odpadkov

190.602 181.071 190.601 / / 190.601

Reambulacija krmilnih programov semaforiziranih križišč

343.329 292.465 305.313 / / 305.313

Gradnja ceste Njivice–občinska meja50

500.000 492.256 799.875 239.396 29,9 1.039.271

Izvedba postizkopovalnih postopkov

170.000 121.617 121.617 / / 121.617

Obnova ulic mestnega jedra51

3.984.280 2.416.631 4.856.610 / / 4.856.610

Nakup muzejske opreme52

462.840 267.052 641.418 / / 641.418

Nakup prostorov za knjižnico53

1.989.641 1.732.651 6.142.547 2.150.058 35,0 8.292.605

Projekt REAAL54 – obnova pokritega olimpijskega bazena

1.278.000 776.313 868.564 / / 868.564

Projektna dokumentacija za športno-vadbeni center

115.000 58.226 66.211 / / 66.211

Preureditev telovadnice v Osnovni šoli Besnica

135.861 47.930 47.930 / / 47.930

Sanacija parketa v telovadnici v Osnovni šoli F. Prešeren

43.075 44.376 / / 44.376

47 Sprejeti proračun s kasnejšimi spremembami. 48 Sklenjeni do 31. 12. 2012. 49 Delež glede na osnovno vrednost pogodbe. 50 Javno naročilo je bilo oddano v letu 2008. 51 Javno naročilo je bilo oddano v letu 2010. 52 Javno naročilo je bilo oddano v letu 2009. 53 Javno naročilo je bilo oddano v letu 2006. 54 REAAL – Renewable Energy Across the Alpine Land.


Naziv javnega

naročila

Načrtovani

znesek47

v letu 2012

v evrih

Realizirani

znesek

v letu 2012

v evrih

Vrednost po

osnovni

pogodbi/

naročilnici

v evrih

Aneksi48 Skupna

vrednost

pogodbe/

naročilnice

v evrih

vrednost

v evrih

delež49

v odstotkih

Dobava in montaža parketa v Osnovni šoli Predoslje

47.292 47.292 / / 47.292

Menjava oken v Osnovni šoli Stražišče

362.930 35.822 35.822 / / 35.822

Obnova strehe na nekdanji ekonomski šoli

21.074 21.074 / / 21.074

Menjava stavbnega pohištva v Osnovni šoli Primskovo

17.171 17.171 / / 17.171

Tlakovanje na pokopališču

49.359 21.728* 21.728* / / 21.728*

Sanacija kanalizacijskega omrežja

129.495 5.620* 3.465* 2.155* 62,2 5.620*

Delna obnova povezovalnega vodovoda

364.000 26.391* 40.628* / / 40.628*

Opomba: * Brez DDV.

Viri: zaključni račun za leto 2012, pogodbe, aneksi k pogodbam, naročilnice in konto kartice.

2.3.1 Obnova javne razsvetljave

Občina je v letu 2012 izvedla postopek oddaje javnega naročila po odprtem postopku za obnovo javne razsvetljave in z družbo VIGRED, elektroinštalacije, d. o. o. (v nadaljevanju: družba Vigred) 16. 5. 2012 sklenila pogodbo za obnovo javne razsvetljave v vrednosti 527.105 evrov. V letu 2012 je občina za izvršena dela izvajalcu plačala 524.572 evrov.

2.3.1.a V prvem odstavku 10. člena pogodbe je določeno, da mora izvajalec v roku 10 dni po sklenitvi pogodbe naročniku izročiti garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v znesku 10 odstotkov pogodbene vrednosti. Občina je 24. 5. 2012 pridobila bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v znesku 43.925 evrov, kar je za 8.785 evrov manj od zahtevanega zneska in zato v neskladju s pogodbenimi določili.

2.3.2 Sanacija odlagališča odpadkov

Občina in Komunala Kranj sta 22. 3. 2012 sklenili pogodbo za zagotovitev financiranja sanacije bokov Odlagališča odpadkov Tenetiše, s katero se je občina zavezala zagotoviti 190.601 evro za financiranje sanacije bokov Odlagališča odpadkov Tenetiše. S pogodbo je občina pooblastila Komunalo Kranj, da izvede sanacijo bokov odlagališča v svojem imenu in za račun občine. Komunala Kranj sanacije bokov odlagališča ni izvedla sama, ampak je po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi izbrala izvajalca del in z družbo HAFNER BOŠTJANČIČ, d. o. o. (v nadaljevanju: družba Hafner Boštjančič) 16. 3. 2012


sklenila tudi pogodbo za izvedbo del v skupni vrednosti 222.068 evrov, od tega se na izvedena dela za občino nanaša 190.601 evro. Komunala Kranj je, potem ko je od družbe Hafner Boštjančič za opravljena dela prejela dva računa v skupnem znesku 181.071 evrov, za enaka zneska izstavila računa občini, ki ju je občina plačala55. V letu 2012 je občina za izvedbo sanacije bokov Odlagališča odpadkov Tenetiše plačala Komunali Kranj 181.071 evrov. Investicija v letu 2012 še ni bila zaključena.

2.3.2.a Občina je s pogodbo za zagotovitev financiranja sanacije bokov Odlagališča odpadkov Tenetiše pooblastila Komunalo Kranj, da izvede sanacijo. Občina bi lahko v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZJN-256 pooblastila Komunalo Kranj le za izvedbo javnega naročanja do izbire izvajalca, pri čemer bi pogodbo z izbranim izvajalcem morala podpisati občina, ali pa bi lahko v skladu z 8. točko prvega odstavka 17. člena ZJN-2 (splošne izjeme, ki niso predmet javnega naročanja) oddala Komunali Kranj javno naročilo kot notranje javno naročilo, če bi bili za to izpolnjeni pogoji57.

Pogodba za zagotovitev financiranja sanacije bokov Odlagališča odpadkov Tenetiše ni ustrezna podlaga za oddajo javnega naročila neposredno Komunali Kranj, saj je občina pogodbo s Komunalo Kranj sklenila 22. 3. 2012, to je šest dni po tem, ko je Komunala Kranj po postopku zbiranja ponudb že izbrala izvajalca del in z njim 16. 3. 2012 sklenila pogodbo za izvedbo sanacije bokov deponije Tenetiše. Občina je ravnala v neskladju s 142. členom pravilnika o izvrševanju proračuna, ki določa, da morajo neposredni uporabniki skleniti pogodbo pred začetkom opravljanja storitve ali nabave blaga. Ker je občina s Komunalo Kranj sklenila pogodbo za izvedbo sanacije bokov deponije Tenetiše potem, ko je Komunala Kranj že sklenila pogodbo s podizvajalcem del, javnega naročila ni oddala po enem od postopkov, predpisanih v 24. členu ZJN-2, niti ni oddala javnega naročila kot notranje javno naročilo Komunali Kranj v skladu z 8. točko prvega odstavka 17. člena ZJN-2 (splošne izjeme, ki niso predmet javnega naročanja), saj za oddajo javnega naročila kot notranjega javnega naročila ni bil izpolnjen eden izmed pogojev, določenih v 8. točki prvega odstavka 17. člena ZJN-2, in sicer da je vrednost predmeta naročanja enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu. Občina je s tem, ko ni izvedla postopka oddaje javnega naročila (v letu 2012 je bilo Komunali Kranj izplačano skupaj 181.071 evrov), ravnala v neskladju s prvim odstavkom 53. člena ZJF, ki določa, da se pogodba za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračunskih sredstev lahko sklene samo skladno s predpisi o javnem naročanju.

55 Račun v znesku 175.654 evrov je občina prejela 22. 5. 2012 in plačala 21. 6. 2012, račun v znesku 5.417 evrov pa

je prejela 24. 10. 2012 in plačala 23. 11. 2012. 56 V tretjem odstavku 16. člena ZJN-2 je določeno, da lahko občina za izvedbo oziroma odločanje v postopkih

javnega naročanja pooblasti le osebo, ki mora v skladu s 3. ali 13. členom ZJN-2 ali predpisi druge države članice

ali tretje države svoja naročila oddajati v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. 57 V 8. točki prvega odstavka 17. člena ZJN-2 so določeni naslednji pogoji: nadzor, primerljiv nadzoru nad

notranjimi organizacijskimi enotami občine, gospodarski subjekt naroča blago, storitve ali gradnje upoštevaje

določbe ZJN-2, tudi če sam ni naročnik, vrednost predmeta naročanja je enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu, po uveljavitvi ZJN-2C pa še dodatni pogoj, da gospodarski subjekt izvaja pretežni del svojih dejavnosti za občino.


2.3.3 Krmilni programi semaforiziranih križišč

Občina je v letu 2012 izvedla postopek oddaje javnega naročila po odprtem postopku za reambulacijo (dopolnjevanje) krmilnih programov semaforiziranih križišč ter z družbo ISKRA, d. d. (poslovodeči partner) in družbo Vigred kot njenim partnerjem 16. 7. 2012 sklenila pogodbo v vrednosti 305.313 evrov in z rokom dokončanja del do 5. 10. 2012. V letu 2012 je občina za izvršena dela družbi ISKRA, d. d. in podizvajalcem plačala 292.465 evrov.

2.3.3.a V 11. členu pogodbe je določeno, da mora poslovodeči izvajalec ob zaključku del predložiti garancijo za odpravo napak v garancijskem roku v znesku 10 odstotkov pogodbene vrednosti z rokom veljavnosti, ki je en dan daljši od garancijske dobe. Iz obračunsko-prevzemnega zapisnika izhaja, da so bila dela zaključena 5. 10. 2012 oziroma 29. 10. 2012, ko so bile odpravljene še pomanjkljivosti.

Občina je bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku v znesku 30.531 evrov in z rokom veljavnosti do 30. 10. 2015 pridobila 23. 11. 2012, kar 24 dni po zaključku del in zato v neskladju s pogodbenimi določili.

2.3.4 Izvedba postizkopovalnih postopkov

Občina je v letu 2008 na podlagi izvedenega postopka zbiranja ponudb z izvajalcem MAGELAN SKUPINA, d. o. o., Kranj (v nadaljevanju: družba Magelan) sklenila pogodbo za izvedbo zaščitnih arheoloških raziskav Savske ceste v Kranju na odseku od Ljubljanske ceste do mostu čez Kokro (v nadaljevanju: pogodba za izvedbo arheoloških raziskav) v vrednosti 385.627 evrov. Občina je 2. 8. 2012 na podlagi pridobljenega predračuna z družbo Magelan sklenila pogodbo za izvedbo postizkopovalnih postopkov, ki se izvajajo po dokončanju zaščitnih arheoloških raziskav (v nadaljevanju: pogodba o izvedbi postizkopovalnih postopkov), v vrednosti 121.617 evrov. V letu 2012 je občina za izvršena dela po pogodbi o izvedbi postizkopovalnih postopkov družbi Magelan plačala 121.617 evrov.

2.3.4.a V 17. členu pogodbe za izvedbo arheoloških raziskav je bilo določeno, da se bodo postizkopovalni postopki izvedli po dokončanju zaščitnih arheoloških raziskav na podlagi zapisnika, kjer bo ugotovljena količina najdb in potrebni postopki, za katere se bo sklenila dodatna pogodba. V pogodbi o izvedbi postizkopovalnih postopkov pa je navedeno, da je sklenjena v skladu s 17. členom pogodbe za izvedbo arheoloških raziskav in 5. točko 18. člena ZJN-2 (posebne izjeme, ki niso predmet javnega naročanja). ZJN-2 v 5. točki določa, da se ZJN-2 ne uporablja za javna naročila storitev v zvezi z raziskovalnimi storitvami in razvojnimi storitvami, razen tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik za uporabo pri upravljanju lastnih zadev in pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti plača naročnik.

Občina je pogodbo o izvedbi postizkopovalnih postopkov v znesku 121.627 evrov sklenila na podlagi pridobljene ponudbe izvajalca. V pogodbi za izvedbo arheoloških raziskav ni opredelila vrednosti pogodbe in roka izvedbe postizkopovalnih postopkov, ampak je v pogodbi o izvedbi arheoloških raziskav le določila, da se bodo postizkopovalni postopki izvedli po dokončanju zaščitnih arheoloških raziskav na podlagi zapisnika, kjer bodo ugotovljeni količina najdb in potrebni postopki, za katere se sklene dodatna pogodba.


Pogodba za izvedbo arheoloških raziskav ni bila ustrezna podlaga za sklenitev neposredne pogodbe za izvedbo postizkopovalnih raziskav z družbo Magelan brez izvedenega postopka oddaje javnega naročila. Upoštevaje Enotni besednjak javnih naročil58 (CPV) imajo arheološke storitve CPV kodo 71351914-3 in so po Prilogi VI Uredbe Komisije (ES) št. 213/2008 z dne 28. 7. 2007 uvrščene v kategorijo št. 12 ″Arhitekturne storitve; inženiring storitve in integrirane inženiring storitve; storitve urbanističnega načrtovanja in krajinskega inženiringa; sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve; storitve tehničnega preizkušanja in analiz″, s čimer sodijo med storitve s Seznama storitev A. Za oddajo storitve s Seznama A so upoštevaje prvi odstavek 20. člena ZJN-2 pravila javnega naročanja v celoti zavezujoča. Ker občina del v znesku 121.627 evrov ni oddala po enem od predpisanih postopkov javnega naročanja, je ravnala v neskladju s prvim odstavkom 24. člena ZJN-2, ki opredeljuje vrste postopkov, po katerih naročnik izvede javno naročanje glede na njihovo vrednost.

2.3.5 Nakup muzejske opreme

Občina je v letu 2009 izvedla postopek oddaje javnega naročila po odprtem postopku za dobavo in montažo muzejske opreme in z družbo LESNINA INŽENIRING, d. d. (v nadaljevanju: družba Lesnina inženiring) 18. 8. 2009 sklenila pogodbo za dobavo in montažo muzejske opreme v vrednosti 641.418 evrov in z rokom dobave in montaže opreme najkasneje do 15. 2. 2010. K osnovni pogodbi je bilo sklenjenih pet dodatkov zaradi podaljšanja roka dobave opreme ter manj in dodatnih del v znesku 66.380 evrov. Občina in družba Lesnina inženiring sta 14. 5. 2012 sklenili še Pogodbo za zaključek dobave in montaže muzejske opreme (v nadaljevanju: pogodba za zaključek del). V 4. členu pogodbe je glede zaključka del določeno, da znaša cena za zaključek dobave in montaže muzejske opreme 267.053 evrov ter da je za realizacijo potrebno tudi novo oblikovanje grafične opreme in popravljen načrt arhitekture dvajsetega stoletja v vrednosti 30.530 evrov, tako da znaša skupna vrednost po pogodbi za zaključek del 297.583 evrov. V letu 2012 je občina za izvršena dela družbi Lesnina inženiring in podizvajalcem plačala 267.052 evrov.

2.3.5.a Občina je oddala dodatna dela iz dodatka št. 2 (dobava in montaža dodatne muzejske opreme) v znesku 66.380 evrov na podlagi pridobljene ponudbe izvajalca.

Občina dodatnih del v znesku 66.380 evrov ni oddala po enem od predpisanih postopkov javnega naročanja, kar je v neskladju s prvim odstavkom 24. člena ZJN-2, ki opredeljuje vrste postopkov, po katerih naročnik izvede javno naročanje.

58 Enotni besednjak javnih naročil (CPV), sprejet z Uredbo (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) – UL L, št. 340 z dne 16. 12. 2002, nazadnje

spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) št. 213/2008 z dne 28. novembra 2007 o spremembi Uredbe (ES)

št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) in direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih javnega naročanja, kar zadeva

revizijo CPV (UL L, št. 74 z dne 15. 3. 2008), je enakovredna referenčna nomenklatura, ki se uporablja pri javnem

naročanju. Enotni besednjak javnih naročil je enakovreden z drugimi veljavnimi nomenklaturami (4. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).


2.3.5.b V 2. členu dodatka št. 5 je določeno, da se rok dobave in montaže muzejske opreme podaljša do 30. 6. 2011, v 3. členu dodatka št. 5 pa je določeno, da mora izvajalec investitorju predložiti bančno garancijo za dobro izvedbo del.

Občina ni pridobila bančne garancije za dobro izvedbo del s podaljšanim rokom veljavnosti, kar je v neskladju z določili dodatka št. 5.

2.3.5.c Občina je oddala dodatna dela iz pogodbe za zaključek del (oblikovanje grafične opreme in popravljen načrt arhitekture) v znesku 30.530 evrov na podlagi pridobljene ponudbe izvajalca.

Občina dodatnih del v znesku 30.530 evrov ni oddala po enem od predpisanih postopkov javnega naročanja, kar je v neskladju s prvim odstavkom 24. člena ZJN-2, ki opredeljuje vrste postopkov, po katerih naročnik izvede javno naročanje.

2.3.6 Nakup prostorov za knjižnico

Občina je v letu 2005 pooblastila družbo ALTUS CONSULTING, d. o. o. za izvedbo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za nakup prostorov za Osrednjo knjižnico Kranj. Po pritožbi neizbranega ponudnika je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil razveljavila59 odločitev naročnika o izboru ponudnika IC DOM, d. o. o. (v nadaljevanju: družba IC DOM). Občina je v letu 2006 pooblastila ODVETNIŠKO DRUŽBO ČEFERIN, o. p., d. o. o. za izvedbo postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave60, na podlagi katerega je prispela skupna ponudba treh ponudnikov. Občina je 26. 9. 2006 s ponudniki družbo IC DOM kot vodilnim partnerjem, družbo GLOBUS TRGOVINA, d. o. o. in družbo PRIMORJE, d. d. sklenila pogodbo v vrednosti 1.472.000 tisoč tolarjev (6.142.547 evrov) za nakup poslovnih prostorov v izmeri 4673,5 kvadratnega metra v poslovni stavbi Globus na Koroški cesti 4 v Kranju. K osnovni pogodbi so bili sklenjeni trije dodatki, in sicer:

• 13. 6. 2007 dodatek, s katerim se je pogodbena vrednost povečala za 312.404 evre (na 6.454.952 evrov) zaradi nakupa dodatnih poslovnih prostorov v izmeri 396,15 kvadratnega metra;

• 17. 6. 2009 dodatek št. 2, s katerim se je pogodbena vrednost povečala za 105.003 evre (na 6.559.955 evrov) zaradi povečanja površin poslovnih prostorov za 79,9 kvadratnega metra, in

• 11. 11. 2011 dodatek št. 3, s katerim se je pogodbena vrednost povečala za 1.732.651 evrov (na 8.292.606 evrov) zaradi povečanja površin poslovnih prostorov za 202,58 kvadratnega metra ter zaradi sodobnejših in drugačnih tehničnih rešitev, kot so določene v prenovljeni projektni dokumentaciji.

V letu 2012 je občina vodilnemu partnerju družbi IC DOM plačala 1.732.651 evrov.

2.3.6.a V 2. točki prvega odstavka 20. člena ZJN-1 je določeno, da sme naročnik oddati javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, če v odprtem ali omejenem postopku ne pridobi nobene

59 Sklep št. 018-417/05-35-79. 60 V razpisni dokumentaciji je navedeno, da je predmet javnega naročila nakup prostorov ali objekta za Osrednjo

območno knjižnico Kranj, pri čemer lahko ponudniki ponudijo že zgrajen objekt oziroma prostore ali lokacijo za

izgradnjo objekta oziroma prostorov. Če bo ponudnik ponudil že zgrajen objekt/prostore, ga/jih bo moral adaptirati oziroma rekonstruirati v skladu s tehničnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.


primerne ponudbe, in pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita. Če vrednost naročila presega vrednost, od katere dalje je potrebna objava javnega naročila tudi v uradnem glasilu Evropskih skupnosti, mora predložiti poročilo o tem Evropski komisiji.

Občina je oddala javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 2. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1, vendar o tem ni predložila poročila Evropski komisiji, kar je v neskladju z določili 2. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1.

2.3.6.b Ponudniki so v skupni ponudbi navedli tri podizvajalce, s katerimi naj bi sodelovali pri izvedbi javnega naročila. V prvem odstavku 5. točke navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je določeno, da bodo podizvajalci, če bo ponudnik pri izvedbi javnega naročila sodeloval z njimi (kar so ponudniki tudi navedli v ponudbi), navedeni tudi v pogodbi.

V pogodbi z izbranimi izvajalci podizvajalci niso navedeni, kar je v neskladju z določili razpisne dokumentacije.

2.3.6.c V 4. členu dodatka št. 2 k pogodbi je določeno, da bo izvajalec v roku 45 dni od sklenitve dodatka št. 2 kupcu izročil bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 odstotkov pogodbene vrednosti. Občina je pridobila bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti 28. 4. 2010, kar je skoraj 9 mesecev kasneje, kot je določeno v dodatku št. 2.

2.3.6.d V 14. točki navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe iz razpisne dokumentacije je določeno, da bo naročnik morebitna dodatna dela oddal ponudniku, ki bo izbran na javnem razpisu po postopku s pogajanji brez predhodne objave. V 1. točki prvega odstavka 84. člena ZJN-1 je določeno, da sme naročnik oddati naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, ko gre za naročilo blaga pri dodatnih nabavah prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo materiala, opreme, inštaliranega ali drugega blaga ali kot povečanje obsega obstoječega materiala, opreme, postavitev ali drugega blaga, in bi zamenjava dobavitelja naročnika prisilila, da nabavi blago, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem. V 1. točki prvega odstavka 89. člena ZJN-1 pa je določeno, da sme naročnik oddati naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvem javnem naročilu, ki pa so zaradi nepredvidljivih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila, pod pogojem, da se naročilo odda izvajalcu del ali storitev, ki izvaja prvotno naročilo.

Občina se je s tremi dodatki k osnovni pogodbi z izvajalci dogovorila za nakup dodatnih poslovnih prostorov v izmeri 678,63 kvadratnega metra in za izvedbo dodatnih del v skupnem znesku 2.150.058 evrov (občina je izvajalcu v letu 2012 plačala 1.732.651 evrov). Občina se z izvajalci ni pogajala o ceni za nakup dodatnih poslovnih prostorov in za dodatna dela, kar je v neskladju z določili 1. točke prvega odstavka 84. člena ZJN-1, 1. točke prvega odstavka 89. člena ZJN-1 in 14. točke navodil ponudnikom iz razpisne dokumentacije.

2.3.6.e V 6. členu dodatka št. 3 k osnovni pogodbi je določeno, da mora prodajalec kupcu izstaviti bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku tudi za kupnino, ki je določena v dodatku št. 3


tako, da bo skupna bančna garancija znašala 10 odstotkov pogodbene vrednosti brez vključenega davka na promet nepremičnin (173.265 evrov). Občina od izvajalcev ni pridobila bančne garancijo za odpravo napak v garancijskem roku v znesku 173.265 evrov, kar je v neskladju z določil dodatka št. 3 k osnovni pogodbi. Ukrep občine Občina je junija 2014 od izvajalca prejela bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku za kupnino, ki je bila določena v dodatku št. 3 k osnovni pogodbi.

2.3.7 Izdelava projektne dokumentacije

Občina je v letu 2012 za izdelavo projektne dokumentacije za Regijski večnamenski športno vadbeni center Kranj (v nadaljevanju: RVŠVC Kranj) izdala štiri naročilnice, in sicer:

• 16. 5. 2012 družbi STYRIA ARHITEKTURA, d. o. o. (v nadaljevanju: Styria arhitektura) za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije PGD za spremembo gradbenega dovoljenja PGD objekta RVŠVC Kranj – vodenje postopka s pridobivanjem ustreznih dovoljenj in dopolnitev soglasij v znesku 19.980 evrov;

• 16. 5. 2012 družbi Styria arhitektura za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije PZI dopolnitve objekta RVŠVC Kranj v vrednosti 17.904 evre;

• 22. 5. 2012 družbi PROTIM RŽIŠNIK PERC, d. o. o. za izdelavo projektne dokumentacije za zunanjo ureditev projekta RVŠVC Kranj v Športnem centru Kranj v vrednosti 11.407 evrov;

• 29. 5. 2012 družbi N-projekt, d. o. o. za izdelavo projektne dokumentacije in izvedbo postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja ter izvedbo nadkritja objekta v vrednosti 16.920 evrov.

V letu 2012 je občina za izdelavo projekte dokumentacije za RVŠVC Kranj po štirih naročilnicah plačala skupaj 58.226 evrov.

2.3.7.a Občina je v letu 2012 za izdelavo projektne dokumentacije za RVŠVC Kranj izdala štiri naročilnice v skupni vrednosti 66.211 evrov.

Občina je s tem, ko je izdala štiri naročilnice v skupni vrednosti 66.211 evrov (55.176 evrov brez DDV), katerih predmet se nanaša na izdelavo projektne dokumentacije za RVŠVC Kranj, ravnala v neskladju s tretjim odstavkom 14. člena ZJN-2, ki določa, da naročnik ne sme določiti ocenjene vrednosti javnega naročila tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila. Občina bi morala ravnati skladno z drugim odstavkom 24. člena ZNJ-2, na podlagi katerega naročnik izvede javno naročanje, če je vrednost predmeta javnega naročila v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 40.000 evrov in nižja od 130.000 evrov brez DDV, po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali kateremkoli drugem postopku iz 1. točke do 5. točke prvega odstavka 24. člena ZJN-2. Ukrep občine Občina je pripravila opis poslovnih procesov javnega naročanja, s katerim je opredelila osnovne aktivnosti procesov in odgovornost za njihovo izvedbo.


2.4 Zadolževanje Zadolževanje občin urejata ZJF in ZFO-1, ki določata predvsem način, namen in pogoje zadolžitve občine, največji možni obseg zadolževanja občine ter izdajo poroštev občine za zadolževanje pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine.

2.4.1 Zadolževanje, odplačilo obveznosti in izdaja poroštev občine

Občina se v letu 2012 ni dolgoročno zadolžila. Odplačala je 1.540.353 evrov obveznosti iz dolgoročnih posojil. Največji možni obseg zadolževanja občine določa 10.b člen ZFO-1. Izračun obsega zadolževanja občine v letu 2012 po določilih 10.b člena ZFO-1 je prikazan v tabeli 5.

Tabela 5: Izračun obsega zadolževanja občine v letu 2012 po določilih 10.b člena ZFO-1

Vrsta zadolžitve Stanje zadolžitve 31. 12. 2012

v evrih

Odplačila obveznosti v letu 2012

v evrih

Delež odplačil obveznosti61 v odstotkih

(1) (2) (3) (4)=(3/osnova62) *100

Dolgoročna posojila 16.800.000 1.540.353 3,6

Finančni najemi 0 0 /

Blagovni krediti 0 0 /

Izdana poroštva občine 0 0 /

Skupaj 16.800.000 1.540.353 3,6

Vir: podatki o zadolženosti občine. Stanje dolgoročnih posojil občine na dan 31. 12. 2012 znaša 16.800.000 evrov, odplačila obveznosti v letu 2012 pa 1.540.353 evrov in predstavljajo 3,6 odstotka realiziranih prihodkov občine iz BPO proračuna občine v letu 2011, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije. Z odplačili obveznosti iz dolgoročnih posojil občina v letu 2012 ni presegla zakonsko določene meje 8 odstotkov po drugem odstavku 10.b člena ZFO-1. Poleg tega je morala občina v letu 2012 odplačati tudi dolgoročne obveznosti za uporabo dvorane po pogodbi o stavbni pravici iz leta 2006 in za uporabo telovadnice po koncesijski pogodbi v skupnem znesku 370.964 evrov. Čeprav te obveznosti ne sodijo med obveznosti, katerih odplačilo je omejeno po 10.b členu ZFO-1, pa jih zaradi celovitega prikaza finančnega stanja občine v tem letu primerjamo z osnovo, od katere se izračunava dovoljeno 8-odstotno odplačilo dolga, saj imajo prevzete dolgoročne obveznosti za plačilo uporabe objektov enake učinke kot dolgoročne obveznosti zaradi zadolževanja. Primerjava nam pokaže, da je skupna obveznost plačila iz dolgoročnih posojil občine in plačila iz

61 Izračunano v skladu z 10.b členom ZFO-1. 62 Osnova znaša 43.229.029 evrov.


dolgoročnih obveznosti po pogodbi o stavbi pravici in koncesijski pogodbi za uporabo objektov v letu 2012 znašala 4,4 odstotka osnove za zadolžitev iz 10.b člena ZFO-1 (povezava s točkama 2.1.3.1.d in 2.5.1.e tega poročila).

2.4.2 Zadolževanje pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine

Podatki o zadolžitvi pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine na dan 31. 12. 2012 in odplačilih obveznosti pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine v letu 2012 so prikazani v tabeli 6.

Tabela 6: Zadolžitev pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine na dan 31. 12. 2012 in odplačila obveznosti pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine v letu 2012

Vrsta zadolžitve Stanje 31. 12. 2012 v evrih

Odplačila v letu 2012 v evrih

Zadolžitev na podlagi soglasja občine 0 0

Zadolžitev brez soglasja občine 5.112 5.113

Izdana poroštva 0 0

Skupaj zadolžitev pravnih oseb javnega sektorja ravni občine

5.112 5.113

Vir: podatki o zadolženosti občine. Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine se v letu 2012 niso zadolževale. Stanje zadolženosti izhaja iz dolgoročnega kredita javnega zavoda GORENJSKE LEKARNE.

2.4.3 Primerjava stanja dolga

V tabeli 7 je nekaj kazalnikov, ki prikazujejo stanje dolga občine in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine na dan 31. 12. 2012 in primerjavo s stanjem dolga vseh občin v Republiki Sloveniji.


Tabela 7: Stanje dolga občine na dan 31. 12. 2012 in primerjalni podatki za vse občine v Republiki Sloveniji

Občina Vse občine v Republiki Sloveniji

Delež v odstotkih

(1) (2) (3) (4)=(2/3)*100

Dolg občin/-e, v evrih 16.800.000 652.623.768 2,6

Dolg občine in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin/-e, v evrih

16.805.112 836.666.178 2,0

Število prebivalcev 55.527 2.058.821 2,7

Dolg občine na prebivalca občin/-e, v evrih 303 317 /

Dolg občine in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine na prebivalca občin/-e, v evrih

303 406 /

Prihodki BPO, v evrih 46.949.166 2.080.068.830 2,3

Dolg občin/-e glede na prihodke v BPO proračuna tekočega leta, v odstotkih

35,8 31,4 /

Viri: podatki občine, Ministrstva za finance in Statističnega urada Republike Slovenije63.

Iz kazalnikov zadolžitve je razvidno:

• zadolženost občine na dan 31. 12. 2012 pomeni 2,6 odstotka zadolženosti vseh občin v Republiki Sloveniji, prihodki BPO pa 2,3 odstotka prihodkov BPO vseh občin v Republiki Sloveniji;

• zadolženost občine in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine na dan 31. 12. 2012 pomeni 2 odstotka zadolženosti vseh občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v Republiki Sloveniji;

• dolg občine na prebivalca občine na dan 31. 12. 2012 je za 14 evrov oziroma 4,4 odstotka nižji od dolga vseh občin v Republiki Sloveniji na prebivalca;

• dolg občine in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine na prebivalca občine na dan 31. 12. 2012 je za 103 evre oziroma 25,4 odstotka nižji od dolga vseh občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin na prebivalca v Republiki Sloveniji;

• delež dolga občine v prihodkih BPO proračuna je na dan 31. 12. 2012 za 14 odstotkov višji od povprečja tega kazalca za vse občine v Republiki Sloveniji.

2.5 Projekti javno-zasebnega partnerstva Občina je v letu 2010 na podlagi izvedenih postopkov JZP z zasebnim partnerjem družbo SGP TEHNIK, d. d. (v nadaljevanju: družba SGP Tehnik) sklenila Koncesijsko pogodbo za gradnjo in upravljanje telovadnice pri Podružnični šoli Žabnica, Koncesijsko pogodbo za gradnjo telovadnice pri Podružnični šoli Besnica in Koncesijsko pogodbo za gradnjo in upravljanje telovadnice pri Podružnični šoli Goriče. Mestni svet je v

63 SI-Stat podatkovni portal: [URL: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp; stanje na dan 1. 1. 2013], 22. 8. 2013.


letu 2012 sprejel sklep, s katerim je dal soglasje za prenos vseh treh koncesij na novega zasebnega partnerja družbo SGP GORENJC, d. d. (v nadaljevanju: družba SGP Gorenjc), na podlagi katerega je občina z novim zasebnim partnerjem sklenila Koncesijsko pogodbo za gradnjo in upravljanje telovadnice pri Podružnični šoli Žabnica, Koncesijsko pogodbo za gradnjo telovadnice pri Podružnični šoli Besnica in Koncesijsko pogodbo za gradnjo in upravljanje telovadnice pri Podružnični šoli Goriče. V nadaljevanju je predstavljeno poslovanje občine pri izvajanju projekta JZP za gradnjo in upravljanje telovadnice pri Podružnični šoli Žabnica.

2.5.1 Gradnja in upravljanje telovadnice

Občina je v letu 2008 začela postopek JZP za gradnjo in upravljanje telovadnice. Poudarjamo naslednje omejitve, ki so vplivale na izvedbo revizije:

• nismo presojali pravilnosti izvedbe predhodnih postopkov glede pripravljalnih dejanj (izdelava študij, projektov in podobno);

• postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja ni bil predmet revizije; • ker se revizija nanaša na obdobje do 31. 12. 2012, smo se pri preverjanju pravilnosti poslovanja občine

pri izvajanju projekta JZP osredotočili le na dogodke do tega datuma.

Občina je v okviru predhodnega postopka izvedla naslednji aktivnosti:

• aprila 2008 je pripravila DIIP za gradnjo telovadnice, s katerim se je aprila 2008 seznanil mestni svet; v DIIP je navedeno, da znaša ocena vseh vlaganj v investicijo 790.363 evrov ter da bo izvedbo investicije financiral izbrani zasebni partner, ki bo objekt 25 let upravljal in oddajal v najem za svoj račun, po preteku tega obdobja pa bo objekt prešel v last občine;

• aprila 2008 je mestni svet sprejel sklep o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev JZP v obliki koncesije gradnje za izvedbo projekta gradnja telovadnice, s katerim je opredelil predmet JZP, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, faze postopka JZP in pooblastil župana za objavo javnega razpisa, izvedbo postopka izbire zasebnega partnerja, izbiro izvajalca JZP in podpis koncesijske pogodbe ter za ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja JZP.

V nadaljevanju povzemamo aktivnosti občine v postopku izbire zasebnega partnerja:

• občina je 30. 4. 2008 na portalu javnih naročil objavila javni razpis po postopku konkurenčnega dialoga za podelitev koncesije za gradnjo in upravljanje telovadnice; merilo za izbiro je bila ekonomsko najugodnejša ponudba glede na najnižji znesek, ki ga bo šola plačevala za najem telovadnice, in najkrajši rok izgradnje telovadnice;

• župan je 9. 5. 2008 s sklepom imenoval tričlansko strokovno komisijo za izbiro zasebnega partnerja po postopku konkurenčnega dialoga;

• strokovna komisija je 19. 6. 2008 pripravila zapisnik o odpiranju vlog, prispelih na javni razpis; prispela je le vloga družbe SGP Tehnik, ki je vsebovala samo dopis, v katerem je kandidat navedel, da se strinja z razpisnimi pogoji;

• župan je 20. 6. 2008 sprejel sklep o izbiri kandidata, s katerim naj bi občina vodila konkurenčni dialog pod pogojem, da bo družba SGP Tehnik dopolnila svojo vlogo v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije;


• občina je julija 2008 pripravila investicijski program za rekonstrukcijo osnovne šole v Žabnici in gradnjo prizidka – telovadnice, iz katerega izhaja, da znaša ocenjena vrednost investicije 654.171 evrov, da postane telovadnica po 20 letih last občine ter da je ob primerjavi različnih možnosti izvedbe projekta za občino ugodneje, da izvede projekt JZP;

• po izvedeni I. fazi konkurenčnega dialoga je občina 16. 9. 2008 od družbe SGP Tehnik prejela ponudbo oziroma ekonomsko oceno stroškov gradnje objekta in oceno stroškov najema;

• občina je 11. 9. 2009 družbo SGP Tehnik povabila k oddaji končne ponudbe po zaključenem konkurenčnem dialogu;

• občina je 15. 9. 2009 pridobila končno ponudbo, ki je bila pripravljena na podlagi 1. kroga konkurenčnega dialoga, zato je po pozivu 6. 10. 2009 pridobila končno ponudbo s 5. 9. 2009 in njeno dopolnitev; končna ponudba je zajemala izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, zunanje ureditve ter dobavo in montažo opreme v vrednosti 700.000 evrov, upoštevano pa je bilo tudi, da bo zasebnemu partnerju podeljena koncesija za upravljanje za dobo 15 let po pridobitvi uporabnega dovoljenja, za čas trajanja koncesije gradnje in upravljanja bo občina zasebnemu partnerju podelila stavbno pravico kot vložek občine, zasebni partner pa bo telovadnico upravljal v skladu z lastno poslovno politiko in jo za dogovorjen čas oddal v uporabo šoli, ki bo za to plačevala uporabnino v znesku 8.800 evrov brez DDV mesečno, po prenehanju stavbne pravice pa ima zasebni partner pravico do nadomestila v skupnem znesku 100.000 evrov brez DDV;

• občina je oktobra 2009 pridobila Gradbeno-ekonomsko analizo o upravičenosti javno-zasebnega partnerstva za gradnjo in upravljanje telovadnice pri PŠ Žabnica64 (v nadaljevanju: analiza o upravičenosti JZP), iz katere izhaja, da je glede na primerjavo, ali občina telovadnico gradi sama ali pa jo gradi kot JZP, finančno ugodneje, da občina telovadnico zgradi in vzdržuje sama brez JZP;

• mestni svet se je 25. 11. 2009 seznanil z analizo o upravičenosti JZP in sprejel sklep, da se za zasebnega partnerja v projektu JZP gradnja telovadnice izbere družba SGP Tehnik, in potrdil besedilo koncesijske pogodbe;

• občina je 21. 1. 2010 z družbo SGP Tehnik sklenila koncesijsko pogodbo za gradnjo in upravljanje telovadnice, v kateri je bilo določeno:

- izvedba projekta se bo financirala s sredstvi zasebnega partnerja; ocenjeni vložek v projekt JZP znaša 700.000 evrov brez DDV (točka 1.1);

- vložek občine v projekt JZP predstavljajo zemljišča s parcelnima številkama 1508/2 in 1508/3, obe k. o. 2134 – Žabnica (točka 1.3);

- koncesija gradnje traja eno leto od podpisa pogodbe, vendar najdlje do 31. 10. 2010 (točka 2.2), predmet koncesije pa je gradnja telovadnice do funkcionalne primopredaje, ki jo mora zasebni partner zgraditi na lasten poslovni riziko in z lastnimi sredstvi, vključno z vsemi morebitnimi dodatnimi in nepredvidenimi deli in materialom (točka 3.1);

- koncesijsko razmerje upravljanja telovadnice traja 15 let od pridobitve uporabnega dovoljenja (točka 2.2), predmet koncesije upravljanja pa je telovadnica, ki bo po izgradnji ostala v lasti zasebnega partnerja na podlagi podeljene stavbne pravice (točka 3.6.1);

- stavbna pravica bo podeljena do konca izgradnje telovadnice ter za dobo 15 let po pridobitvi pravnomočnega uporabnega dovoljenja, skupno trajanje pa znaša 17 let in se na zasebnega partnerja prenese kot vložek javnega partnerja v projekt JZP; po prenehanju stavbne pravice ima zasebni partner pravico do nadomestila v skupnem znesku 100.000 evrov brez DDV, celoten objekt pa po prenehanju stavbne pravice in plačilu dogovorjenega nadomestila preide v last občine (točka 3.3);

64 Izdelal jo je Tomaž Žibert, s. p., Kranj.


- zasebni partner bo telovadnico oddajal v uporabo šoli vsak delovnik med 8. in 13. uro v času šolskega pouka, mesečno nadomestilo za uporabo telovadnice pa znaša 9.548 evrov oziroma 8.800 evrov brez DDV (točka 3.6);

- zasebni partner lahko koncesijo deloma ali v celoti prenese na drugo osebo s predhodnim pisnim soglasjem občine (točka 5.2.1.2);

• občina je 4. 2. 2010 pridobila bančno garancijo za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v znesku 70.000 evrov in z rokom veljavnosti do 5. 4. 2011.

V nadaljevanju povzemamo aktivnosti občine v postopku izvajanja projekta JZP do konca leta 2012:

• 16. 3. 2010 sta občina in družba SGP Tehnik sklenili Pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, v kateri je bilo določeno:

- stavbna pravica se podeljuje družbi SGP Tehnik kot vložek občine v projekt JZP na podlagi koncesijske pogodbe za gradnjo in upravljanje telovadnice (1. člen);

- stavbna pravica se ustanavlja na delu zemljišča s parcelnima številkama 1508/2 in 1508/3, obe 2134 k. o. Žabnica v približni izmeri 625 kvadratnih metrov izrecno za namen gradnje telovadnice do konca gradnje ter za uporabo in uživanje zgrajene telovadnice 15 let po pridobitvi pravnomočnega uporabnega dovoljenja, skupno trajanje stavbne pravice pa je najdlje do 10. 3. 2027 (3. člen);

- zasebnemu partnerju po prenehanju stavbne pravice pripada nadomestilo zaradi povečanja tržne vrednosti nepremičnine v skupnem znesku 100.000 evrov brez DDV, po prenehanju stavbne pravice ter plačilu nadomestila pa celoten objekt preide v last občine (9. člen);

• 9. 4. 2010 je Upravna enota Kranj izdala spremembo65 gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo osnovne šole v Žabnici ter gradnjo prizidka telovadnice, ki se je po spremembi glasilo na zasebnega partnerja;

• 6. 10. 2010 so občina, Osnovna šola Stražišče Kranj66 (v nadaljevanju: OŠ Stražišče) in družba SGP Tehnik sklenile Pogodbo o uporabi telovadnice pri Podružnični šoli Žabnica (v nadaljevanju: pogodba o uporabi telovadnice), v kateri je bilo določeno:

- pogodba je sklenjena za celoten čas trajanja koncesijskega razmerja, to je 15 let po pridobljenem uporabnem dovoljenju za telovadnico;

- OŠ Stražišče bo uporabljala telovadnico za izvajanje športne vzgoje in prireditev v sklopu dejavnosti podružnične šole v času šolskega pouka od 1. 9. do vključno 25. 6. vsak delovnik med 8. in 13. uro (3. člen);

- OŠ Stražišče bo za uporabo telovadnice plačevala zasebnemu partnerju uporabnino v znesku 9.548 evrov mesečno, občina pa se obvezuje poravnati vse zapadle terjatve zasebnega partnerja do OŠ Stražišče in pripadajoče zamudne obresti v primeru zamude plačila (4. člen);

- mesečna uporabnina se korigira in naredi preračun, če se indeks šestmesečnega EURIBOR67, ki je veljaven na dan preračunane mesečne uporabnine, poveča za več kot 0,25 odstotka gleda na

65 Upravna enota Kranj je Gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo osnovne šole v Žabnici ter gradnjo prizidka

telovadnice izdala v letu 2008. 66 Po določilih Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Stražišče Kranj (Uradni

list RS, št. 81/2010), ki je veljal v času sklenitve pogodbe, je Osnovna šola Stražišče matična šola, v sestavo katere

sodi tudi Podružnična šola Žabnica. 67 EURIBOR – EURO Interbank Offered Rate.


vrednost šestmesečnega EURIBOR na dan sklenitve koncesijske pogodbe za telovadnico (4. člen); v letu 2012 je mesečna uporabnina zaradi povečanja EURIBOR znašala 10.047 evrov;

• 24. 11. 2010 je Upravna enota Kranj izdala uporabno dovoljenje za uporabo telovadnice (pravnomočno 29. 11. 2010);

• aprila 2012 je občina prejela predlog družbe SGP Tehnik za prenos koncesije na novega zasebnega partnerja družbo SGP Gorenjc za preostali čas trajanja koncesijskega obdobja uporabe in pod enakimi pogoji, kot so bili določeni v koncesijski pogodbi za telovadnico, ter za prenos stavbne pravice na novega zasebnega partnerja; družba SGP Tehnik je navedla, da je njena primarna dejavnost gradnja, zato so se odločili za prodajo telovadnic in prenos koncesije, s čimer bi zagotovili sredstva za poslovanje in za nove investicije;

• 16. 5. 2012 je mestni svet obravnaval predlog družbe SGP Tehnik za prenos koncesije na novega pridobitelja in sprejel sklep, naj mestna uprava pri prenosu koncesije na novega zasebnega partnerja v pogajanjih doseže čim boljše pogoje za občino, pripravi nove pogodbe in jih posreduje mestnemu svetu v potrditev ter prouči možnost odkupa telovadnic;

• občina je pred prenosom koncesije na novega pridobitelja družbi SGP Tehnik zaradi želje šole po daljšem času uporabe telovadnice (tudi v podaljšanem bivanju) postavila pogoj, da nov zasebni partner ob prenosu koncesije zagotovi šoli možnost daljše uporabe telovadnice; družbo SGP Tehnik pa je tudi pozvala, da pripravi ponudbo za odkup treh telovadnic, med drugim tudi za telovadnico pri Podružnični šoli Žabnica;

• 28. 5. 2012 je občina prejela ponudbo družbe SGP Tehnik za prodajo vseh treh telovadnic v skupni vrednosti 2.400.000 evrov, kolikor naj bi znašal vložek zasebnega partnerja v projekte, pri tem pa je zasebni partner postavil pogoj, da občina odkupi hkrati vse tri telovadnice; ker je bila ponudba zasebnega partnerja previsoka glede na razpoložljiva proračunska sredstva, se je občina želela pogajati za nižjo kupnino, na kar pa zasebni partner ni pristal, zato pogajanj o nakupu ni nadaljevala;

• 28. 5. 2012 je občina po izvedenih pogajanjih glede uporabnine telovadnice za daljše obdobje od prvotno dogovorjenega prejela ponudbo družbe SGP Gorenjc za popust za plačilo dodatnih ur uporabe telovadnice v višini 90 odstotkov vrednosti uporabnine v času trajanja podaljšanega bivanja, ki velja do izteka koncesije;

• 20. 6. 2012 je mestni svet sprejel sklep, s katerim je dal soglasje za prenos koncesije na družbo SGP Gorenjc, za sklenitev koncesijske pogodbe za preostali čas trajanja koncesije in pod enakimi pogoji, kot so določeni v koncesijski pogodbi za gradnjo in upravljanje telovadnice, sklenjeni v letu 2010, za prenos stavbne pravice na družbo SGP Gorenjc za čas 15 let po pridobitvi pravnomočnega uporabnega dovoljenja in zastavitev stavbne pravice ter sprejel ponudbo družbe SGP Gorenjc o zagotavljanju dodatnih ur uporabe telovadnice;

• 12. 7. 2012 so občina, družba SGP Tehnik in družba SGP Gorenjc sklenile Pogodbo o prenosu koncesije za telovadnico pri PŠ Žabnica (v nadaljevanju: pogodba o prenosu koncesije), s katero je družba SGP Tehnik na družbo SGP Gorenjc v celoti prenesla koncesijo upravljanja telovadnice;

• 12. 7. 2012 sta občina in družba SGP Gorenjc sklenili novo koncesijsko pogodbo za gradnjo in upravljanje telovadnice, ki je po obliki in vsebini enaka koncesijski pogodbi, sklenjeni v letu 2010;

• 13. 7. 2012 so občina, družba SGP Tehnik, družba SGP Gorenjc in OŠ Stražišče sklenile dogovor, s katerim soglašajo, da namesto dosedanjega upravitelja vstopi novi upravitelj, to je družba SGP Gorenjc, z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz pogodbe o uporabi telovadnice, sklenjene v letu 2010;

• 28. 9. 2012 so občina, OŠ Stražišče in družba SGP Gorenjc sklenile dodatek št. 1 k pogodbi o uporabi telovadnice, s katerim so se dogovorile, da bo šola med 1. 10. 2012 in 31. 5 2013 telovadnico uporabljala vsak delovnik tudi med 13. in 15. uro, za kar bo dodatno plačevala uporabnino v znesku


402 evra mesečno, kar predstavlja povečanje zneska mesečne uporabnine za 4 odstotke; za uporabo telovadnice med 13. in 15. uro mora šola posredovati pisno vlogo zasebnemu partnerju do 20. 9. za tekoče šolsko leto;

• občina je v letu 2012 nakazala OŠ Stražišče za plačilo uporabe telovadnice transfer v znesku 120.964 evrov, šola pa je sredstva nakazala zasebnemu partnerju.

Iz dokumentov občine izhaja, da bo po prenehanju stavbne pravice znašala obveznost občine iz nadomestila zaradi povečanja tržne vrednosti nepremičnine do zasebnega partnerja 100.000 evrov brez DDV. Ker gre za objekt, ki ga bo imetnik stavbne pravice uporabljal več kot dve leti, bo občina po prenehanju stavbne pravice ob plačilu nadomestila zaradi povečanja tržne vrednosti nepremičnine v skupnem znesku 100.000 evrov oproščena plačila DDV na podlagi 7. točke 44. člena Zakona o davku na dodano vrednost68, kar pomeni da bo obveznost občine znašala 100.000 evrov. Ta znesek smo upoštevali pri izračunih obveznosti občine (povezava s točkama 2.5.1.b in 2.5.1.e tega poročila).

2.5.1.a ZJZP v prvem odstavku 8. člena določa, da mora javni partner zaradi spodbujanja JZP pri izbiri načina izvajanja projekta (postopka), ki je lahko predmet JZP, v smislu 2. člena ZJZP oceniti, ali ga je mogoče izvesti kot JZP (ocena upravičenosti izvedljivosti projekta in primerjava variant oziroma drugega projekta). V skladu s tretjim odstavkom 8. člena ZJZP se postopek primerjave in ugotovitve iz prvega odstavka 8. člena ZJZP izvede kot predhodni postopek v skladu z določbami 31. člena do 35. člena ZJZP. Podrobneje vsebino ocene upravičenosti izvedbe projekta po modelu JZP določa Pravilnik o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva69 (v nadaljevanju: pravilnik o upravičenosti izvedbe JZP). Pravilnik o upravičenosti izvedbe JZP določa, da je treba izvesti primerjavo dokumentacije, ki jo javni partner pripravi po Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ70, z dokumentacijo, ki naj bi jo pripravil zasebni partner in naj bi vsebovala enake elemente kot dokumentacija, ki jo pripravi javni partner.

ZJZP v prvem odstavku 31. člena določa, da javni partner začne pred sprejemom odločitve o JZP predhodni postopek, na podlagi katerega se sprejme odločitev o izvedbi projekta JZP ali zaključku postopka. Namen predhodnega postopka je, da se na podlagi investicijskega elaborata ugotovi, ali so izpolnjeni ekonomski, pravni, tehnični, okoljevarstveni in drugi pogoji za izvedbo projekta in sklenitev razmerja JZP, in da se opredelijo temeljni elementi JZP za določitev vsebine odločitve in/ali akta o JZP. Mestni svet se je aprila 2008 seznanil z DIIP in sprejel sklep o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev JZP v obliki koncesije za gradnjo telovadnice, na podlagi katerega je občina aprila 2008 objavila javni razpis za sklenitev koncesijskega JZP za projekt gradnje telovadnice. Mestnemu svetu so bili za sprejem odločitve o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev JZP na seji aprila 2008 predstavljeni naslednji podatki o projektu:

• ocenjena vrednost investicije (iz DIIP izhaja, da naj bi ta znašala 790.363 evrov); • obdobje trajanja koncesije storitev (iz DIIP izhaja, da bo izbrani zasebni partner objekt upravljal

25 let, po tem obdobju pa bo objekt prešel v last občine);

68 Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14. 69 Uradni list RS, 32/07. 70 Uradni list RS, št. 60/06, 54/10.


• najemnina 1.083 evrov mesečno (iz zapisnika seje, na kateri je mestni svet sprejel sklep o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev JZP v obliki koncesije za izvedbo projekta gradnja telovadnice, izhaja, da je mestna uprava na seji sveta pojasnila, da naj bi po okvirni oceni letna najemnina znašala 13.000 evrov; v DIIP je navedeno le, da bo zasebni partner v času upravljanja telovadnico oddajal v najem šoli za redni šolski program v dopoldanskem času, za obšolske dejavnosti v opoldanskem času in drugim interesentom v popoldanskem času, iz obrazložitev k osnutku sklepa o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev JZP v obliki koncesije za izvedbo projekta gradnja telovadnice pa izhaja, da se z izvedbo projekta ne pričakuje neposrednih finančnih učinkov na proračun občine).

Iz investicijskega programa, ki ga je občina pridobila julija 2008, to je potem, ko je mestni svet že sprejel sklep o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev JZP in je občina že vodila konkurenčni dialog z zasebnim partnerjem, izhaja, da:

• znaša ocenjena vrednost investicije 654.171 evrov, • je ocena višine najemnine 1.640 evrov mesečno oziroma 16.400 evrov letno, • po 20 letih postane telovadnica last občine, • je ob primerjavi različnih možnosti izvedbe projekta za občino ugodneje, da izvede projekt JZP.

Iz analize o upravičenosti JZP, ki jo je pred potrditvijo koncesijske pogodbe obravnaval mestni svet, izhaja, da je glede na primerjavo, ali občina telovadnico zgradi sama ali jo zgradi kot JZP, finančno ugodneje, da občina telovadnico zgradi in vzdržuje sama brez JZP. Pri tem je upoštevano, da zasebni partner upravlja telovadnico 15 let, da za to obdobje občina plačuje prek osnovne šole zasebnemu partnerju mesečno najemnino 9.548 evrov ter da občina ob prenehanju stavbne pravice plača zasebnemu partnerju nadomestilo zaradi povečanja tržne vrednosti nepremičnine v znesku 120.000 evrov (oziroma 100.000 evrov brez DDV). V koncesijski pogodbi za gradnjo in upravljanje telovadnice, katere besedilo je pred podpisom potrdil mestni svet, so elementi, ki so bili pred sprejemom odločitve o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev JZP predstavljeni mestnemu svetu, oblikovani na naslednji način:

• ocenjena vrednost investicije (vložek zasebnega partnerja v projekt JZP znaša 700.000 evrov brez DDV oziroma 840.000 evrov);

• obdobje trajanja koncesije storitev (koncesijsko razmerje upravljanja telovadnice traja 15 let od pridobitve uporabnega dovoljenja, telovadnica, ki je predmet upravljanja, bo po izgradnji ostala v lasti zasebnega partnerja na podlagi pridobljene stavbne pravice);

• mesečna najemnina (mesečno nadomestilo za uporabo telovadnice znaša 9.548 evrov oziroma 8.800 evrov brez DDV).

Med pomembnejšimi predpostavkami so bila plačila najemnine zasebnemu partnerju, glede katerih je mestni svet pri odločanju dobil informacijo o oceni najemnine 13.000 evrov letno ali 1.083 evrov mesečno. Investicijski program je predvideval, da bo občina plačevala zasebnemu partnerju za uporabo telovadnice mesečno najemnino 1.640 evrov, analiza o upravičenosti JZP pa je upoštevala končno ponudbo zasebnega partnerja in mesečno uporabnino v znesku 9.548 evrov. Tudi v koncesijski pogodbi je dogovorjeno plačevanje mesečnega nadomestila za uporabo telovadnice v znesku 9.548 evrov oziroma 8.800 evrov brez DDV. V investicijskem programu je bila torej predvidena kar za 82,8 odstotka nižja najemnina, v informaciji mestnemu svetu pa kar za 88,7 odstotka nižja najemnina, ki naj bi jo občina plačevala zasebnemu partnerju za uporabo telovadnice, kot je bila nato predvidena v analizi o upravičenosti JZP in tudi dejansko določena s koncesijsko pogodbo za gradnjo in upravljanje telovadnice.


Razlika je tudi v končni oceni, ki sta jo podala investicijski program in analiza o upravičenosti JZP. Končna ocena iz investicijskega programa je, da naj bi bilo ob primerjavi različnih možnosti izvedbe projekta za občino ugodneje, da izvede projekt JZP. V postopku oddaje JZP oziroma izvedbe konkurenčnega dialoga z zasebnim partnerjem in še pred podpisom koncesijske pogodbe je bila izdelana analiza o upravičenosti JZP, ki je že upoštevala elemente iz končne ponudbe zasebnega partnerja, v kateri je navedena ocena, da bi bilo za občino finančno ugodneje, da najame kredit, izvede novo javno naročilo in telovadnico zgradi in vzdržuje sama, namesto da sklene JZP. Investicijski program, v katerem so analizirane različne možnosti izvedbe projekta, je bil izdelan šele julija 2008, analiza o upravičenosti JZP pa šele oktobra 2009, ko je občina že izvedla celoten postopek konkurenčnega dialoga. Oba dokumenta sta bila izdelana po odločitvi mestnega sveta o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev JZP. Mestni svet se je z analizo o upravičenosti JZP seznanil na seji mestnega sveta novembra 2009. Kljub oceni iz analize o upravičenosti JZP, da bi bilo za občino finančno ugodneje, da najame kredit, izvede novo javno naročilo ter telovadnico zgradi in vzdržuje sama, namesto da sklene JZP, mestni svet o tej možnosti ni razpravljal, ampak je na isti seji potrdil sklep o izbiri zasebnega partnerja in sklenitvi koncesijskega JZP ter koncesijske pogodbe za gradnjo in upravljanje telovadnice. Občina pred sprejemom odločitve o izvedbi JZP ni izvedla predhodnega postopka, kar je v neskladju z 31. členom ZJZP v povezavi s prvim odstavkom 8. člena ZJZP. Odločitev občine za JZP je bila sprejeta brez primerjave dokumentacije javnega in zasebnega partnerja in brez seznanitve z bistvenimi elementi in podatki o projektu (idejna rešitev, ocenjena vrednost, najemnina, ki naj bi jo plačevala občina, finančna konstrukcija, tveganja in podobno), glede katerih bi morala biti po ZJZP in pravilniku o upravičenosti izvedbe JZP pred sprejemom odločitve o izvedbi JZP izdelana ocena upravičenosti izvedbe projekta po modelu JZP. Mestni svet je sklep o ugotovitvi javnega interesa za JZP sprejel na podlagi nepopolnih in netočnih podatkov o projektu. Mestni svet je bil seznanjen z novimi predpostavkami projekta, saj je bila analiza o upravičenosti JZP uvrščena med gradivo seje, vendar o njih ni razpravljal, pač pa je projekt potrdil v nespremenjeni obliki. Občina je z zasebnim partnerjem sklenila koncesijsko pogodbo, s katero se je zavezala, da bo zasebnemu partnerju 15 let za uporabo telovadnice prek osnovne šole plačevala mesečno nadomestilo v znesku 9.548 evrov oziroma 8.800 evrov brez DDV, po prenehanju stavbne pravice pa še nadomestilo zaradi povečanja tržne vrednosti nepremičnine v znesku 100.000 evrov brez DDV. Ker predhodni postopek ni bil izveden, ni bila izdelana ocena ekonomske upravičenosti izvedbe projekta pred sprejemom odločitve o JZP, kar pomeni, da občina na podlagi investicijskega elaborata ni ugotovila, ali so izpolnjeni ekonomski, pravni in drugi pogoji za izvedbo projekta in za sklenitev razmerja JZP, zato je s tem ravnala tudi v neskladju z drugim odstavkom 8. člena ZJZP. Vse navedeno (nepravočasna izdelava investicijskega programa in analize o oceni upravičenosti JZP, odločanje mestnega sveta na podlagi nepopolnih in nerealnih podatkov, neprilagajanje odločitev spremenjenim okoliščinam glede stroškov in zaradi drugih elementov projekta) kaže tudi na neupoštevanje načela gospodarnosti, ki ga pri izvrševanju proračuna predpisuje tretji odstavek 2. člena ZJF.

2.5.1.b ZJZP v drugem odstavku 15. člena določa, da morajo biti tveganja v razmerju JZP razporejena tako, da jih nosi tista stranka, ki jih najlažje obvladuje, v vsakem primeru pa mora izvajalec JZP nositi vsaj


del poslovnega tveganja (del tržnih tveganj v zvezi z obsegom povpraševanja, ponudbe oziroma tveganje razpoložljivosti). V tretjem odstavku 15. člena ZJZP pa je določeno, če izvajalec JZP ne nosi niti dela poslovnega tveganja, razmerje ni JZP po ZJZP.

Že iz analize o upravičenosti JZP, ki je bila izdelana pred sklenitvijo pogodbe z zasebnim partnerjem in s katero se je pred potrditvijo koncesijske pogodbe seznanil mestni svet, je razvidno, da bi občina s plačilom najemnine in nadomestila zaradi povečanja tržne vrednosti nepremičnine po prenehanju stavbne pravice v skupnem znesku 1.818.640 evrov zasebnemu partnerju v celoti pokrila vrednost investicije, to je stroške gradnje telovadnice ter predvidene stroške vzdrževanja, obratovanja, vodenja in upravljanja v skupnem znesku 1.761.640 evrov. Enake predpostavke, ki so bile uporabljene v analizi o upravičenosti JZP, so tudi v koncesijski pogodbi, da bo zasebni partner telovadnico upravljal 15 let po pridobitvi pravnomočnega uporabnega dovoljenja, občina pa mu bo za uporabo telovadnice posredno s plačili osnovni šoli plačevala mesečno nadomestilo v znesku 9.548 evrov oziroma 8.800 evrov brez DDV, v primeru dviga EURIBOR je predviden tudi dvig mesečnega nadomestila, po prenehanju stavbne pravice pa ima zasebni partner tudi pravico do nadomestila zaradi povečanja tržne vrednosti nepremičnine v znesku 100.000 evrov brez DDV. Sklenitev projekta JZP smo primerjali z možnostjo, da bi občina investicijo financirala z zadolžitvijo. Občina se je s koncesijsko pogodbo zavezala za obdobje 15 let plačevati zasebnemu partnerju mesečno nadomestilo v skupnem znesku 10.104 evre (upoštevano je nadomestilo za uporabo telovadnice v znesku 9.548 evrov in nadomestilo ob prenehanju stavbne pravice, razdeljeno po mesecih, v znesku 556 evrov). Iz analize o upravičenosti JZP izhaja, če bi občina najela kredit, izvedla novo javno naročilo ter telovadnico zgradila in vzdrževala sama, bi skupna vrednost investicije znašala 1.666.496 evrov, kar je 152.144 evrov oziroma 9,1 odstotka manj od skupnega zneska, ki naj bi ga občina plačala zasebnemu partnerju v celotnem obdobju trajanja koncesijskega razmerja za uporabo telovadnice, ter nadomestila zaradi povečanja tržne vrednosti telovadnice po prenehanju stavbne pravice. Tudi po oceni računskega sodišča71 bi bilo za občino finančno ugodneje, da bi izvedla novo javno naročilo in se za gradnjo telovadnice zadolžila, saj bi mesečni obrok odplačila v primeru financiranja investicije v vrednosti 840.000 evrov z zadolžitvijo za enako obdobje znašal med 5.787 evri72 in 6.291 evri73. Dejanski stroški vzdrževanja, obratovanja, vodenja in upravljanja objekta v času delovanja objekta niso znani, vendar pa ti ob upoštevanju mesečnega obroka odplačila posojila v znesku 5.787 evrov lahko znašajo mesečno do 4.317 evrov oziroma ob upoštevanju mesečnega obroka odplačila posojila v znesku 6.291 evrov lahko znašajo do 3.813 evrov. Za občino bi bilo še vedno finančno ugodneje, da najame kredit ter telovadnico zgradi in vzdržuje sama. Ker se je občina s koncesijsko pogodbo zavezala k najemu telovadnice za 15 let in ker plačila občine za uporabo telovadnice, ki je časovno dnevno omejena, zadoščajo za pokritje celotne investicije, zasebni partner ne nosi večine poslovnih tveganj JZP.

71 Ocena je narejena na podlagi informativnih izračunov najema posojila pri petih bankah (UniCredit Banka

Slovenija, d. d., Poštna banka Slovenije, d. d. – bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor, d. d., Banka Koper, d. d., SKB banka, d. d., Ljubljana, Abanka Vipa, d. d.) po pogojih zadolževanja, ki so veljali februarja 2015.

72 Mesečni obrok odplačila posojila na podlagi informativnega izračuna UniCredit Banke Slovenija, d. d., po stanju

februar 2015. 73 Mesečni obrok odplačila posojila na podlagi informativnega izračuna Abanke Vipa, d. d., po stanju februar 2015.


V prvem odstavku 27. člena ZJZP je določeno, če javni partner nosi večino ali celotno poslovno tveganje izvajanja projekta JZP, razmerje JZP, ne glede na poimenovanje oziroma ureditev v posebnem zakonu, ni koncesijsko temveč javnonaročniško. V četrtem odstavku 46. člena ZJZP je določeno, da morajo biti za javnonaročniško partnerstvo v postopku konkurenčnega dialoga minimalno trije kandidati, razen kadar se dopušča oddaja javnega naročila brez javnega razpisa (zaščita izključnih pravic, izredna nujnost dogodkov in podobno). V postopku izvedbe konkurenčnega dialoga je prijavo oddal le en kandidat, to je družba SGP Tehnik, ki ga je občina po izvedenih pogajanjih pozvala k predložitvi končne ponudbe in s katerim je sklenila koncesijsko pogodbo za telovadnico. Iz predložene dokumentacije in vsebine projekta ne izhajajo okoliščine, ki bi opravičevale odmik od pravila vsaj treh kandidatov v konkurenčnem dialogu oziroma odmik od pravila izvedbe javnega razpisa. Občina je, ker postopka konkurenčnega dialoga zaradi neizpolnitve minimalnega pogoja treh kandidatov ni ustrezno zaključila kot neuspešnega, ravnala v neskladju s četrtim odstavkom 46. člena ZJZP.

2.5.1.c Občina je v letu 2010 z zasebnim partnerjem sklenila koncesijsko pogodbo za gradnjo in upravljanje telovadnice, v letu 2012 pa je od zasebnega partnerja družbe SGP Tehnik prejela predlog za prenos koncesije na novega zasebnega partnerja, družbo SGP Gorenjc.

V koncesijski pogodbi za gradnjo in upravljanje telovadnice iz leta 2010 je določeno, da lahko zasebni partner koncesijo deloma ali v celoti prenese na drugo osebo s predhodnim pisnim soglasjem javnega partnerja, s prenosom koncesije pa se prenesejo tudi vse pravice in obveznosti zasebnega partnerja, ki jih ima po obstoječi pogodbi. Koncesijska pogodba nadalje glede prenosa koncesije določa, da mora novi pridobitelj izpolnjevati pogoje za zasebnega partnerja iz razpisne dokumentacije. V objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji so bili navedeni pogoji za sodelovanje v postopku konkurenčnega dialoga (med drugim nekaznovanost, finančna sposobnost, tehnična sposobnost, kadrovski pogoji) in dokazila, ki jih morajo o izpolnjevanju pogojev predložiti ponudniki. Iz gradiva za mestni svet je razvidno, da je občina, od predlagatelja zahtevala, da predloži dokazila novega zasebnega partnerja o izpolnjevanju pogojev, ki so še aktualni za upravljanje, saj so bili nekateri pogoji v razpisni dokumentaciji vezani samo na gradnjo telovadnice (tehnična sposobnost in kadrovski pogoj). Novi zasebni partner je predlogu za prenos koncesije predložil dokazila o nekaznovanosti in finančni sposobnosti. Mestna uprava je za odločanje o prenosu koncesije pripravila finančno analizo obeh zasebnih partnerjev, iz katere izhaja, da naj bi bilo poslovanje družbe SGP Gorenjc uspešnejše in manj izpostavljeno tržnemu, likvidnostnemu ter kreditnemu tveganju. Ob tem poudarjamo, da finančna analiza vsebuje podatke o celotnih prihodkih (prihodki družbe SGP Gorenjc so v letu 2011 znašali 1.411.518 evrov in so bili za 95,1 odstotka nižji od prihodkov družbe SGP Tehnik, ki so v letu 2011 znašali 28.838.731 evrov) in celotnih odhodkih (odhodki družbe SGP Gorenjc so v letu 2011 znašali 1.341.491 evrov in so bili za 95,3 odstotka nižji od odhodkov družbe SGP Tehnik, ki so v letu 2011 znašali 28.523.736 evrov) ter številu zaposlenih (v letu 2011 je bilo v SGP Gorenjc povprečno število zaposlenih le 9,75 v primerjavi s SGP Tehnik, kjer je bilo povprečno število zaposlenih 202,51), vendar v gradivu niso analizirani. Iz gradiva tudi ni razvidno, da bi bil mestni svet pred odločanjem o prenosu koncesije seznanjen s poslovnimi povezavami med družbama SGP Tehnik in SGP Gorenjc (iz podatkov Spletne aplikacije za spremljanje transakcij javnih institucij Supervizor74 izhaja, da je

74 [URL: http://supervizor.kpk-rs.si/podj/94389276], 17. 2. 2015.


družba SGP Tehnik z izstopom iz družbe SGP Gorenjc 13. 11. 2012 odsvojila skupni poslovni delež 89,1 odstotka). Pred sprejemom odločitve o prenosu koncesije na novega zasebnega partnerja je mestni svet razpravljal tudi o možnosti nakupa telovadnice, vendar iz gradiva za mestni svet ne izhaja, da bi bila za razpravo pripravljena izračun ali primerjava stroškov različnih variant. Mestni svet je sprejel pojasnilo mestne uprave, da je glede na proračunski primanjkljaj nerealno pričakovati, da bi se v proračunu za leto 2012 lahko zagotovila sredstva za nakup, saj je zasebni partner želel tudi, da občina odkupi še dve telovadnici, zgrajeni v okviru projektov JZP, kar je pomenilo, da bi občina morala zagotoviti sredstva v znesku 2.400.000 evrov. Mestni svet je kljub pomanjkljivo pripravljenim informacijam tako glede finančnih možnosti odkupa kot tudi glede novega zasebnega partnerja upošteval predlog zasebnega partnerja glede prenosa koncesije in dal soglasje k njenemu prenosu na novega zasebnega partnerja. V koncesijski pogodbi za gradnjo in upravljanje telovadnice iz leta 2010 je določeno, da lahko zasebni partner koncesijo deloma ali v celoti prenese na drugo osebo s predhodnim pisnim soglasjem javnega partnerja, s prenosom koncesije pa se prenesejo tudi vse pravice in obveznosti zasebnega partnerja, ki jih ima po obstoječi pogodbi, vendar pa sprememba zasebnega partnerja kljub takemu določilu lahko pomeni bistveno spremembo koncesijske pogodbe, če bi takšna zamenjava zasebnega partnerja lahko vplivala na prvotno odločitev občine oziroma na izbiro izvajalca. Občina je sledila predlogu zasebnega partnerja za prenos koncesije na novega zasebnega partnerja in odločitev za prenos sprejela na podlagi pomanjkljivo pripravljenih informacij glede novega zasebnega partnerja in glede različnih variant, saj ni pripravila analize stroškov morebitnega odkupa, čeprav že iz analize o upravičenosti JZP, ki jo je občina pridobila pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, izhaja, da naj bilo lastništvo telovadnice in/ali najem posojila za občino ugodnejše. Občina ob menjavi zasebnega partnerja ni sledila načelu gospodarnosti, ki ga pri izvrševanju proračuna predpisuje tretji odstavek 2. člena ZJF, tako glede preveritve zasebnega partnerja kot tudi glede iskanja možnosti znižanja stroškov projekta za občino. Opozarjamo, da je iz podatkov AJPES razvidno, da se je povprečno število zaposlenih v družbi SGP Gorenjc v letu 2012 zmanjšalo na 7,57, medtem ko je imela družba v letu 2013 samo še eno zaposleno. Podatki kažejo tudi, da je družba v letu 2013 ustvarila 2.019.225 evrov čiste izgube.

2.5.1.d V koncesijski pogodbi za telovadnico je določeno, da vložek občine v projekt JZP predstavljata dve zemljišči, površina zemljišč pa ni navedena. Iz podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije75 izhaja, da meri skupna površina obeh zemljišč, ki naj bi predstavljali vložek občine, 1.313 kvadratnih metrov. Za ustanovitev stavbne pravice je bila podpisana Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice, iz katere izhaja, da se stavbna pravica ustanavlja na delu zemljišč v približni izmeri 625 kvadratnih metrov. Občina ni pridobila cenitve zemljišč. Analiza o upravičenosti JZP vsebuje oceno vrednosti stavbne pravice, in sicer navaja vrednost 59.805 evrov brez DDV za okvirno površino 443 kvadratnih metrov, ki pa je za 182 kvadratnih metrov manjša kot površina, na kateri je občina ustanovila stavbno pravico.

V prvem odstavku 26. člena uredbe o premoženju iz leta 2007 je določeno, da mora upravljavec poskrbeti, da se opravi cenitev tudi, kadar se na stvarnem premoženju države oziroma samoupravne lokalne

75 [URL: http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp?rand], 12. 2. 2015.


skupnosti ustanavlja stavbna pravica ali druga stvarna pravica ali pa se stvarno premoženje države oziroma samoupravne lokalne skupnosti oddaja v najem in bi višina nadomestila v enem letu izkustveno presegla 2.000 evrov. Občina ni pridobila cenitve zemljišč, ki ju kot svoj vložek daje v projekt JZP, kar je v neskladju s prvim odstavkom 26. člena uredbe o premoženju iz leta 2007. Ker pa cenitev ni bila opravljena, občina tudi ne pozna vrednosti svojega vložka v projekt JZP, prav tako ni razvidno, kako ali če je bil vložek občine v obliki brezplačne stavbne pravice upoštevan pri vrednosti projekta in pri določitvi najemnine za športno dvorano.

2.5.1.e Občina gradnjo telovadnice financira s prevzemom dolgoročne obveznosti plačila mesečne uporabnine v znesku 9.548 evrov zasebnemu partnerju v obdobju trajanja koncesijskega razmerja upravljanja telovadnice. Občina bo po poteku koncesijske pogodbe postala lastnica telovadnice, s koncesijsko pogodbo pa je posredno prevzela dolgoročno obveznost mesečnega plačila uporabnine za telovadnico v znesku 114.576 evrov letno oziroma v obdobju 15 let najmanj 1.718.640 evrov, ob tem pa se je zavezala, da bo po prenehanju stavbne pravice zasebnemu partnerju plačala še nadomestilo zaradi povečanja tržne vrednosti nepremičnine v znesku 100.000 evrov. S sklenitvijo koncesijske pogodbe za gradnjo in upravljanje telovadnice in pogodbe o uporabi telovadnice je občina prevzela dolgoročne obveznosti v skupnem znesku najmanj 1.818.640 evrov za obdobje 15 let. Če občina dolgoročne obveznosti ne bi prevzela posredno, bi morala investicijo financirati iz proračuna in/ali s črpanjem posojila in/ali sklenitvijo pogodbe o finančnem najemu. Obstoječa oblika mesečnega odplačevanja dolgoročnih obveznosti je po učinkih najbližja zadolžitvi ali sklenitvi pogodbe o finančnem najemu. V tem primeru bi morala občina pri izvedbi postopka upoštevati določbe ZJF, ZFO-1, ki urejajo zadolževanje občin, oziroma 3. člen Pravilnika o postopkih zadolževanja občin, ki določa postopek občine za pridobitev soglasja za zadolžitev pri Ministrstvu za finance.

Mestni svet je pred sprejemom odločitve o prenosu koncesije na novega zasebnega partnerja v letu 2012 razpravljal tudi o možnosti nakupa telovadnice, vendar pa za razpravo ni bil pripravljen noben izračun ali primerjava stroškov različnih variant (če bi se odločila najeti posojilo, koliko bi znašali stroški občine za najem posojila za odkup telovadnice v primerjavi s stroški, ki jih mora občina plačevati po koncesijski pogodbi za gradnjo in upravljanje telovadnice), čeprav že iz analize o upravičenosti JZP, s katero se je mestni svet seznanil že pred sprejemom odločitve o sklenitvi osnovne koncesijske pogodbe, izhaja, da naj bi bilo lastništvo telovadnice in/ali najem posojila za občino ugodnejše. Občina je v letu 2012 zasebnemu partnerju prek OŠ Stražišče za uporabo telovadnice plačala 120.964 evrov. Čeprav te obveznosti ne sodijo med obveznosti, katerih odplačilo je omejeno po 10.b členu ZFO-1, pa jih zaradi celovitega prikaza finančnega stanja občine v tem letu primerjamo z osnovo, od katere se izračunava dovoljeno 8-odstotno odplačilo dolga, saj imajo prevzete dolgoročne obveznosti za plačilo uporabe telovadnice enake učinke kot dolgoročne obveznosti zaradi zadolževanja. Primerjava nam pokaže, da je obveznost plačila za uporabo telovadnice v letu 2012 znašala 0,3 odstotka

osnove za zadolžitev iz 10.b člena ZFO-1 (povezava s točko 2.4.1 tega poročila).

2.5.1.f Občina je koncesijsko pogodbo posredovala Ministrstvu za finance 14. 5. 2010, to je 82. dan po sklenitvi koncesijske pogodbe za gradnjo in upravljanje telovadnice.


Prvi odstavek 70. člena ZJZP določa, da mora javni partner v 8 dneh po sklenitvi pogodbe o JZP o tem obvestiti Ministrstvo za finance, ki vodi evidenco sklenjenih pogodb o JZP, in mu predložiti izvod pogodbe o JZP. Občina koncesijske pogodbe za gradnjo in upravljanje telovadnice ni pravočasno posredovala Ministrstvu za finance, kar je v neskladju s prvim odstavkom 70. člena ZJZP. Ukrep občine Občina je pripravila opis poslovnih procesov projektov JZP, s katerim je opredelila osnovne aktivnosti procesov in odgovornost za njihovo izvedbo. Občina je oktobra 2015 pripravila načrt aktivnosti za spremembo pogodb v delu, kjer so določena plačila občine zasebnemu partnerju, glede znižanja teh plačil in povečanja tveganja zasebnega partnerja. Iz načrta aktivnosti izhaja, da naj bi občina izvedla pogajanja z zasebnim partnerjem in poskušala skleniti dodatek h koncesijski pogodbi v letu 2016.

2.6 Druge ugotovitve

2.6.1 Financiranje svetniških skupin

Odhodki za delovanje svetniških skupin so v BPO zaključnega računa proračuna občine za leto 2012 izkazani v skupnem znesku 76.009 evrov, kar predstavlja 0,2 odstotka vseh izkazanih odhodkov občine v letu 2012. Predpisi s področja lokalne samouprave financiranja svetniških skupin ne urejajo. ZLS v četrtem odstavku 35. člena določa, da strokovno in administrativno delo za mestni svet opravlja mestna uprava. Ker pa je delovanje svetniških skupin namenjeno izvajanju nalog mestnega sveta, lahko občina glede na 35. člen ZLS namenja del sredstev za delovanje mestnega sveta tudi svetniškim skupinam. Občina ima Pravilnik o sredstvih za delo svetniških skupin Mestne občine Kranj76 (v nadaljevanju: pravilnik o sredstvih za delo svetniških skupin). Pravilnik o sredstvih za delo svetniških skupin v 3. členu določa, da morajo svetniške skupine s sredstvi ravnati kot dober gospodar in jih uporabljati namensko v skladu z določili tega pravilnika. Po določilih 4. člena pravilnika o sredstvih za delo svetniških skupin mestni svet določi obseg finančnih sredstev za delo svetniških skupin v proračunu občine za posamezno leto. Mestni svet vsako leto sprejme poseben sklep, s katerim določi obseg finančnih sredstev za posameznega člana sveta. Po določilih 5. člena pravilnika o sredstvih za delo svetniških skupin so svetniške skupine upravičene do sredstev iz proračuna občine glede na število svojih izvoljenih članov tekočega mandata. Sredstva jim pripadajo mesečno po dvanajstinah, pri čemer se v tekoči mesec prenesejo morebitna neporabljena sredstva prejšnjega meseca. Po določilih 7. člena pravilnika o sredstvih za delo svetniških skupin se sredstva lahko uporabljajo za nakup pisarniškega materiala, pisarniške, računalniške in druge opreme, potne stroške, plačilo poštnih stroškov, telefonskih stroškov, stroškov fotokopiranja, tiska, obveščanja javnosti o delovanju članov sveta, strokovne literature, stroškov izobraževanja, strokovne pomoči, najemnine poslovnih prostorov, reprezentančnih stroškov, stroškov javnih prireditev (okrogle mize, predavanja in podobno), plačila po pogodbah o delu in stroškov študentskega servisa.

76 Uradni list RS, št. 18/04.


Mestni svet je 14. 12. 2011 sprejel sklep, ki določa, da se sredstva za delovanje svetniških skupin za leto 2012 določijo v skupnem znesku 86.500 evrov oziroma 218 evrov na svetnika na mesec. Izplačani zneski svetniškim skupinam kumulativno niso presegli dovoljenega zneska po sklepu o določitvi višine finančnih sredstev za delovanje svetniških skupin. Za primerjavo navajamo, da bi občina na podlagi sklepa o določitvi višine finančnih sredstev za delovanje svetniških skupin lahko porabila 2.621 evrov na posameznega svetnika letno, kar predstavlja 5,7 odstotka letne plače župana77, porabila pa je 2.303 evre, kar predstavlja 5 odstotkov letne plače župana. Za primerjavo navajamo, da je občina v letu 2012 za strokovno izobraževanje zaposlenih porabila 23.046 evrov, kar pomeni, da je občina za strokovno izobraževanje na zaposlenega porabila 202 evra. Stroški pisarniškega materiala in storitev so za mestno upravo v letu 2012 znašali 59.528 evrov ali 522 evrov na zaposlenega v mestni upravi. Skupaj so stroški strokovnega izobraževanja zaposlenih in stroški pisarniškega materiala v letu 2012 znašali povprečno 724 evrov na zaposlenega. Pregled porabe sredstev po posameznih svetniških skupinah je prikazan v tabeli 8. Tabela 8: Pregled porabe sredstev po svetniških skupinah

Naziv svetniške skupine Število članov Poraba sredstev v evrih

Nova Slovenija (v nadaljevanju: NSi) 2 4.274

Socialni demokrati (v nadaljevanju: SD) 5 12.951

Liberalna demokracija Slovenije (v nadaljevanju: LDS) 1 2.320

Slovenska ljudska stranka (v nadaljevanju: SLS) 1 2.615

Slovenska demokratska stranka (v nadaljevanju: SDS) 8 20.812

Demokratična stranka upokojencev Slovenije (v nadaljevanju: DeSUS)

3 5.299

Mladi za Kranj 1 2.620

Stranka za napredek krajevnih skupnosti (v nadaljevanju: SZNKS)

4 5.964

Zares – nova politika (v nadaljevanju: Zares) 3 do marca, 2 od aprila 2012 5.878

Lista Hermine Krt 5 do marca, 4 od aprila 2012 9.494

Pozitivna Slovenija (v nadaljevanju: PS) 2 (od aprila 2012)78 3.782

Skupaj 33 76.009


77 Višina sredstev za delovanje svetniških skupin s predpisi ni omejena, po določilih 34.a člena ZLS pa je omejen

letni znesek sejnin posameznemu članu mestnega sveta, ki ne sme presegati 7,5 odstotka plače župana brez

dodatka za delovno dobo. V skladu s Prilogo 3 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09-UPB13, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10) je župan Mestne občine Kranj glede na število prebivalcev

uvrščen v 55. plačni razred. V letu 2012 je bila plača župana za poklicno opravljanje funkcije 45.845 evrov. 78 Svetniška skupina PS je nastala aprila 2012 s prestopom dveh članov mestnega sveta iz svetniške skupine Zares in

Liste Hermine Krt.


2.6.1.a Občina za leto 2012 ni imela sprejetih kriterijev oziroma meril, ki bi podrobneje opredelili posamezne stroške po določilih 7. člena pravilnika o sredstvih za delo svetniških skupin, do katerih naj bi bile svetniške skupine in samostojni svetniki upravičeni (na primer plačilo obvestil o delovanju članov sveta za javnosti, stroški izobraževanja, reprezentančni stroški).

2.6.1.b Občina je v letu 2012 za delovanje svetniških skupin izplačala za 26 izdatkov 9.095 evrov, za katere menimo, da niso bili potrebni za delovanje mestnega sveta, in sicer:

• plačilo računa svetniške skupine SDS za nakup 500 vrtnic ob materinskem dnevu v znesku 500 evrov; • plačilo 25 računov gostinskih storitev za pogostitev članov svetniških skupin v skupnem znesku

8.595 evrov.

Zneski za pogostitev po svetniških skupinah so razvidni iz tabele 9.

Tabela 9: Pogostitve svetniških skupin v letu 2012

v evrih

Naziv svetniške skupine Skupaj porabljeni letni znesek za pogostitve

Porabljeni letni znesek za pogostitve na svetnika

SDS 2.883 360

DeSUS 1.385 462

SZNKS 1.314 328

PS 1.173 587

SLS 1.020 1.020

SD 520 104

LDS 300 300

Skupaj 8.595 -


Navedeni izdatki v skupnem znesku 9.095 evrov niso bili potrebni za delo mestnega sveta, zato je poraba za te namene v neskladju s 7. členom ZJF, ki določa, da se sredstva proračuna uporabljajo za namene, določene z zakoni oziroma občinskimi odloki in drugimi predpisi ter načelom gospodarnosti, ki ga določa tretji odstavek 2. člena ZJF. Za primerjavo stroškov pogostitve ponazorimo, da je povprečni znesek, ki je bil porabljen za pogostitev svetnika, 260 evrov, kar je toliko, kot znaša regres za prehrano za javnega uslužbenca za 72 delovnih dni ali ob upoštevanju 22 delovnih dni mesečno je to regres za 3,4 meseca. Stranka, ki je za pogostitev porabila največ na svetnika, to je 1.020 evrov, pa je porabila na svetnika znesek, ki je enakovreden regresu za prehrano za javnega uslužbenca za 289,7 dne ali 13,2 meseca.


2.6.1.c Občina je plačala sredstva za strokovne in administrativne storitve zunanjih izvajalcev za štiri svetniške skupine v skupnem znesku 4.661 evrov, in sicer:

• plačilo petih računov za administrativna dela za svetniško skupino Lista Hermine Krt v skupnem znesku 2.699 evrov;

• plačilo računa za administrativna dela za svetniško skupino PS v znesku 950 evrov; • plačilo računa za strokovno pomoč za svetniško skupino Mladi za Kranj v znesku 640 evrov; • plačilo dveh računov za administrativna dela za svetniško skupino LDS v skupnem znesku 373 evrov.

Po 35. členu ZLS strokovno in administrativno delo za mestni svet opravlja mestna uprava, zato plačevanje računov v skupnem znesku 4.661 evrov svetniškim skupinam za te namene ni v skladu s 35. členom ZLS. Pravilnik o sredstvih za delo svetniških skupin v 7. členu določa, da se za delovanje svetniških skupin namenijo sredstva tudi za strokovno pomoč, plačila po pogodbah o delu in stroškov študentskega servisa, medtem ko izdatkov za administrativno pomoč pravilnik ne predvideva.

2.6.1.d Občina je v letu 2012 izplačala svetniškim skupinam 3.046 evrov za uporabo službenih mobilnih telefonov. Svetniške skupine s pravilnikom o sredstvih za delo svetniških skupin niso omejene glede višine stroškov za porabo službenih mobilnih telefonov. Tudi Pravilnik o mobilni telefoniji v občinski upravi Mestne občine Kranj79 (v nadaljevanju: pravilnik o mobilni telefoniji), ki ureja uporabo službenih mobilnih telefonov, upravičence do uporabe mobilne telefonije ter najvišji dovoljeni mesečni znesek za uporabo službenega mobilnega telefona, članov svetniških skupin ne zajema.

Občina članom svetniških skupin v notranjih aktih ni omejila stroškov za uporabo službenih mobilnih telefonov, kar je v neskladju s tretjim odstavkom 2. člena ZJF, ki določa, da je treba pri pripravi in izvrševanju proračuna spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti. Ocenjujemo, da bi občina morala v pravilniku o mobilni telefoniji (povezava s točko 2.6.3.a tega poročila) tudi za člane svetniških skupin opredeliti najvišji dovoljeni znesek za uporabo službenega mobilnega telefona. V primerjavi z dovoljenimi zneski kritja stroškov uporabe službenih mobilnih telefonov v državni upravi so po določilih 12. in 13. člena Uredbe o uporabi službenih mobilnih telefonov in storitvah mobilne telefonije v organih državne uprave80 omejitve določene tudi za ministre in državne sekretarje, ki funkcijo opravljajo poklicno (največ 110 evrov brez DDV in mesečne naročnine), občina pa v notranjih aktih ni omejila stroškov za uporabo službenih mobilnih telefonov članom svetniških skupin, ki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno. S preveritvijo stroškov službenih mobilnih telefonov po posameznih mestnih svetnikih smo ugotovili, da je za leto 2012 znašal najvišji mesečni strošek 201 evro in letni 1.188 evrov.

2.6.1.e Občina je v letu 2012 na podlagi sklenjenih pogodb z različnimi najemodajalci plačala najemnine za poslovne prostore za opravljanje dela šestih svetniških skupin v skupnem znesku 13.005 evrov. V tabeli 10 so prikazani letni odhodki za najemnine za posamezne svetniške skupine ter odhodki za oktober 2012.

79 Št. 023-17/2011-1-(41/52) z dne 16. 12. 2011. 80 Uradni list RS, št. 106/06, 63/09.


Tabela 10: Odhodki za najemnine za svetniške skupine

Naziv svetniške skupine

Število svetnikov

Odhodki za najemnine za oktober 2012

v evrih

Odhodki za najemnine na svetnika

za oktober 2012 v evrih

Skupni odhodki za najemnine

v letu 2012 v evrih

NSi 2 85 43 1.019

SD 5 900 180 3.600

SDS 8 277 35 3.327

DeSUS 3 270 90 540

Zares 2 200 100 400

Lista Hermine Krt 4 300 75 3.600

Skupaj 33 / / 13.005


Zneski mesečnih najemnin so se po posameznih svetniških skupinah zelo razlikovali, in sicer od 900 evrov za svetniško skupino SD (oziroma 180 evrov na svetnika) do 85 evrov za svetniško skupino NSi (oziroma 43 evrov na svetnika). Letni znesek najemnin je bil najvišji pri svetniških skupinah SD in Listi Hermine Krt 3.600 evrov ter svetniški skupini SDS 3.327 evrov. Ker je občina zagotavljala sredstva za poslovne prostore vsaki svetniški skupini posebej, je ravnala skladno s pravilnikom o sredstvih za delo svetniških skupin, ker pa svetniške skupine za svoje delovanje potrebujejo poslovne prostore le občasno, ocenjujemo, da navedena ureditev vpliva na načelo gospodarnosti zagotavljanja materialnih pogojev za delo mestnega sveta. Občina je zagotavlja materialne pogoje vsaki svetniški skupini posebej tudi, kadar bi lahko posamezni prostor (na primer sejno sobo) uporabljalo več svetniških skupin.

2.6.1.f Občino opozarjamo na nesmotrnost poslovanja, saj je občina leta 2012 za svetnike poleg sejnin porabila v povprečju 3,2-krat toliko sredstev na svetnika (2.303 evre), kot so v povprečju na zaposlenega v mestni upravi znašali skupni stroški strokovnega izobraževanja in pisarniškega materiala (724 evrov).

Ukrep občine Občina je oktobra 2015 pripravila načrt aktivnosti za spremembo pravilnika o sredstvih za delo svetniških skupin, ki bi opredelil posamezne izdatke za delo svetniških skupin, ki so povezani z delom mestnega sveta in do katerih naj bi bile svetniške skupine in samostojni svetniki upravičeni. Iz načrta aktivnosti izhaja, da naj bi mestni svet obravnaval in sprejel spremembe pravilnika o sredstvih za delo svetniških skupin decembra 2015.

2.6.2 Odhodki za odvetniške storitve

Odhodki za odvetniške storitve so v BPO zaključnega računa proračuna občine za leto 2012 izkazani v skupnem znesku 119.105 evrov, kar predstavlja 0,2 odstotka vseh izkazanih odhodkov občine v letu 2012.


Občina je v letu 2010 z Odvetniško pisarno Gnilšak (v nadaljevanju: odvetniška pisarna) sklenila Pogodbo o opravljanju odvetniških storitev (v nadaljevanju: pogodba o odvetniških storitvah) za obdobje od 19. 11. 2010 do 19. 11. 2014. V 2. členu pogodbe o odvetniških storitvah je določeno, da bo odvetniška pisarna za občino opravljala svetovalne storitve (svetovanje županu, podžupanom, direktorju mestne uprave in vodjem oddelkov ter na zahtevo župana svetovanje zakonitim zastopnikom podjetij, ki so v večinski lasti občine), za kar bo občina odvetniški pisarni plačevala mesečni pavšalni znesek 4.800 evrov. V 3. členu pogodbe o odvetniških storitvah pa je določeno, da bo odvetniška pisarna za občino opravljala tudi druge storitve (priprava osnutkov pogodb, pregledovanje osnutkov aktov, ki jih pripravlja vodstvo občine, pregledovanje osnutkov javnih razpisov, zastopanje občine pred sodišči in drugimi državnimi organi ter druga opravila po predhodnem dogovoru z županom). V 5. členu pogodbe o odvetniških storitvah je določeno, da bo odvetniška pisarna za ta opravila občini izstavila račun. Občina je v letu 2012 na podlagi pogodbe o odvetniških storitvah in prejetih računov plačala odvetniški pisarni 72.078 evrov. Občina je 9. 7. 2012 odvetniški pisarni izdala še naročilnico za odvetniške storitve v vrednosti 5.000 evrov za pregled pogodb v okviru projektov rekonstrukcije čistilne naprave in gradnje kanalizacijskega omrežja. Občina je v letu 2012 na podlagi pogodbe o odvetniških storitvah in izdane naročilnice odvetniški pisarni za odvetniške storitve plačala skupaj 77.078 evrov.

2.6.2.a Plačilo za opravljene odvetniške storitve v letu 2012 po pogodbi o odvetniških storitvah in izdani naročilnici v skupnem znesku 77.078 evrov predstavlja izplačilo več kot dveh letnih plač 44. plačnega razreda81 (mesečna bruto plača 2.585 evrov od 1. 1. do 31. 5 2012 ter 2.378 evrov od 1. 6. do 31. 12. 2012). Po podatkih občine je bilo na dan 31. 12. 2012 v mestni upravi zaposlenih osem javnih uslužbencev z univerzitetno izobrazbo pravne smeri, od katerih imajo trije opravljen državni pravniški izpit.

Iz računov v skupnem znesku 57.600 evrov izhaja, da je odvetniška pisarna občini zaračunala opravljanje različnih del, in sicer pregled dnevne dokumentacije, pregled dokumentacije za seje sveta, svetovanje županu, svetovanje direktorju mestne uprave in vodjem oddelkov, ni pa razviden obseg del, ki jih je odvetniška pisarna dejansko opravila in zaračunala občini, saj računi niso vsebovali podrobne specifikacije opravljenega dela. Menimo, da bi morali večino del, ki so navedena v 2. členu in 3. členu pogodbe o odvetniških storitvah (na primer svetovanje, priprava in pregled različne dokumentacije), opraviti javni uslužbenci, ki so bili zaposleni na občini.

2.6.2.b V pogodbi o odvetniških storitvah je določeno, da bo odvetniška pisarna za občino opravljala svetovalne storitve, za kar bo občina odvetniški pisarni plačevala mesečni pavšalni znesek 4.800 evrov. Občina je v letu 2012 na podlagi pogodbe o odvetniških storitvah plačala odvetniški pisarni pavšalni znesek 57.600 evrov.

81 Ta plačni razred je v aktu o sistemizaciji določen za delovno mesto podsekretarja, za katerega se zahteva

univerzitetna izobrazba ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo oziroma magisterijem ali druga bolonjska stopnja izobrazbe in najmanj sedem let delovnih izkušenj.


ZJF v drugem odstavku 52. člena določa, da neposredni uporabniki uporabljajo sredstva za plačevanje že opravljenih nabav blaga, storitev in gradbenih del. Pogodbe v pavšalnih zneskih so pogodbe, ki jih naročniki sklenejo z izvajalci in v katerih se določi znesek za plačilo opravljanja določenih storitev za določeno obdobje, ne glede na to, kako pogosto izvajalec storitve izvaja oziroma naročnik storitve koristi. Lahko se nanašajo tako na dela, ki se opravljajo periodično, kakor tudi na dela, ki se izvajajo po potrebi. Opozarjamo, da so odvetniške storitve praviloma merljive, določljive in opravljene v znanem času, zato bi občina morala plačevati samo že opravljena dela po vnaprej določeni ceni in ne mesečnih pavšalnih zneskov.

2.6.2.c Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije82 v 14. členu določa, da morajo vse pogodbe nad 10.000 evrov vsebovati določila o ničnosti pogodbe za primere, ko kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla, sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji, opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku. Občina je z odvetniško pisarno sklenila pogodbo o odvetniških storitvah v mesečnem pavšalnem znesku 4.800 evrov (172.800 evrov za štiri leta) v neskladju s 14. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, saj v pogodbo o odvetniških storitvah ni vnesla določila o protikorupcijski klavzuli.

2.6.3 Odhodki za uporabo službenih mobilnih telefonov

Odhodki za uporabo službenih mobilnih telefonov so v BPO zaključnega računa proračuna občine za leto 2012 izkazani v znesku 14.863 evrov in predstavljajo 0,03 odstotka vseh odhodkov občine. Uporabo službenih mobilnih telefonov ureja pravilnik o mobilni telefoniji, ki ga je sprejel župan. Pravilnik o mobilni telefoniji določa upravičence do uporabe mobilne telefonije, najvišji dovoljeni mesečni znesek za uporabo službenega mobilnega telefona, ki ga krije občina, ter prekoračitve omejitev pri uporabi službenih mobilnih telefonov. Po določilih 6. člena pravilnika o mobilni telefoniji občina krije stroške uporabe službenega mobilnega telefona županu v znesku največ 200 evrov, podžupanom in direktorju mestne uprave v znesku do 175 evrov, načelnikom uradov, vodjem služb, zaposlenim na področju protokola in stikov z javnostmi, v znesku do 65 evrov ter ostalim zaposlenim v okviru mestne uprave v znesku do 20 evrov (zneski so brez DDV in naročnine). Po določilih 9. člena pravilnika o mobilni telefoniji se znesek mesečne porabe ugotavlja praviloma za obdobje treh mesecev, tako da se strošek uporabe službenega telefona lahko izravnava znotraj posameznega trimesečnega obdobja, presežek stroškov pa se odtegne od plače uporabnika. V primeru utemeljene prekoračitve omejitve uporabe službenega mobilnega telefona uporabnik po določilih 10. člena pravilnika o mobilni telefoniji posreduje pisno obrazložitev županu. Če župan oceni, da je prekoračitev utemeljena, se uporabnika delno ali v celoti oprosti plačila prekoračitve, v nasprotnem primeru pa uporabnik plača prekoračeni znesek. V letu 2012 je bilo do uporabe službenega mobilnega telefona na podlagi Sklepov o dodelitvi pravice do uporabe službene mobilne telefonije upravičenih 56 javnih uslužbencev (od skupaj 114) ali 49 odstotkov vseh uslužbencev ter pet funkcionarjev (župan ter štirje podžupani). Vsem upravičencem uporabe

82 Uradni list RS, št. 69/11-UPB2.


službenih mobilnih telefonov so bili s sklepi odobreni najvišji dovoljeni zneski kritja stroškov po določilih 6. člena pravilnika o mobilni telefoniji.

2.6.3.a Ugotovili smo, da stroški uporabe službenih mobilnih telefonov (po vseh upravičencih) v prvem trimesečju leta 2012 razen v enem primeru niso presegli dovoljenih zneskov, v primeru preseganja pa so bile prekoračitve obrazložene in sprejeta odločitev župana, da so bile prekoračitve upravičene in vračilo ni bilo potrebno. Ne glede na to pa ocenjujemo, da so v pravilniku o mobilni telefoniji določeni zneski kritja stroškov uporabe službenih mobilnih telefonov visoki v primerjavi z dovoljenimi zneski v državni upravi in bi jih bilo primerno znižati. Po določilih 12. člena in 13. člena Uredbe o uporabi službenih mobilnih telefonov in storitvah mobilne telefonije v organih državne uprave83 so omejitve določene tudi za ministre in državne sekretarje (največ 110 evrov brez DDV in mesečne naročnine), za generalne direktorje na ministrstvih, direktorje vladnih služb in načelnike upravnih enot (največ 61 evrov brez DDV in mesečne naročnine), za namestnike predstojnikov vladnih služb in za generalne sekretarje (največ 47 evrov brez DDV in mesečne naročnine), za vodje služb, vodje sektorjev in vodje oddelkov, uradov in izpostav (največ 30 evrov brez DDV in mesečne naročnine), za uradnike in strokovno-tehnične javne uslužbence ter za uporabo službenih mobilnih telefonov za izvajanje dnevnih operativnih nalog (največ 15 evrov brez DDV in mesečne naročnine).

S tem ko je občina dodelila v uporabo službene mobilne telefone 56 javnim uslužbencem, kar je 49 odstotkov ali skoraj polovica vseh javnih uslužbencev, je ravnala skladno s pravilnikom o mobilni telefoniji, vendar ocenjujemo, da zaradi narave dela v mestni upravi ni treba, da ima skoraj polovica javnih uslužbencev svoj mobilni službeni telefon. Ukrep občine Župan je 20. 11. 2014 sprejel Pravilnik o mobilni telefoniji v mestni upravi Mestne občine Kranj, v katerem so dovoljeni zneski kritja stroškov uporabe mobilne telefonije primerljivi z dovoljenimi zneski v Uredbi o uporabi službenih mobilnih telefonov in storitev mobilne telefonije v organih državne uprave.

2.6.4 Odhodki za strokovne naloge na stanovanjskem področju

Občina je na podlagi izvedenega javnega naročila 16. 12. 2002 z družbo Domplan sklenila pogodbo o upravljanju stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih prostorov in zaklonišč v lasti občine (v nadaljevanju: pogodba o upravljanju). Predmet pogodbe o upravljanju so stanovanjske storitve, kot so organizacijske, pravne, finančne, administrativne, tehnične in plansko-programerske storitve, storitve rednega in investicijskega vzdrževanja ter obratovanja stanovanj, poslovnih prostorov in zaklonišč v lasti občine. Vsa navedena dela se nanašajo na naloge, ki so v izvirni pristojnosti občin po 97. členu Stanovanjskega zakona84 kakor tudi po 156. členu Stanovanjskega zakona85 (v nadaljevanju: SZ-1) oziroma občine kot lastnika stanovanj, poslovnih prostorov in zaklonišč. V letu 2012 je družba Domplan navedena dela izvajala za 451 stanovanj, 34 poslovnih prostorov in 14 zaklonišč v lasti občine.

83 Uradni list RS, št. 106/06, 63/09. 84 Uradni list RS, št. 18/91, 19/91-popr., 21/94, 23/96, 1/00 (veljal do 14. 10. 2003). 85 Uradni list RS, št. 69/03, 57/08, 87/11.


Občina je v letu 2012 družbi Domplan po pogodbi o upravljanju plačala:

• 76.435 evrov za upravljanje, • 123.543 evrov za tekoče vzdrževanje in 182.521 evrov za investicijsko vzdrževanje (skupaj

306.064 evrov), • 8.315 evrov za obratovalne stroške nezasedenih stanovanj in poslovnih prostorov.

2.6.4.a Upravljanje večstanovanjskih stavb urejata SZ-1 in SPZ, upravljanje s stvarnim premoženjem občine pa ZSPDSLS.

Po določilih prvega odstavka 26. člena ZSPDSLS upravljanje nepremičnega premoženja občine obsega med drugim skrb za pravno in dejansko urejenost, investicijsko vzdrževanje ter pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa. Upravljavci stvarnega premoženja občine so v skladu s tretjim odstavkom 9. člena ZSPDSLS uprava občine in osebe javnega prava, ki jih za upravljavce določi organ, pristojen za izvrševanje proračuna občine, s svojim aktom. Če ima večstanovanjska stavba več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki v skladu z 48. členom SZ-1 določiti upravnika. Upravnik v skladu s četrtim odstavkom 118. člena SPZ in 50. členom SZ-1 med drugim izvaja sklepe etažnih lastnikov, skrbi za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov, poskrbi za porazdelitev in izterjavo obveznosti, upravlja z rezervnim skladom in skupnim denarjem, zastopa etažne lastnike v poslih upravljanja, pripravi načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe s terminskim načrtom in poskrbi za njegovo izvedbo, sestavi obračun stroškov upravljanja večstanovanjske stavbe, ki jih razdeli med etažne lastnike, etažnim lastnikom poroča o svojem delu ter jim izstavlja mesečne in letne obračune. Treba je torej ločiti med upravljanjem večstanovanjskih stavb po SZ-1, za katero lahko občina na podlagi izvedenega postopka javnega naročanja sklene pogodbo z osebo zasebnega prava, in med upravljanjem po ZSPDSLS, kjer je upravljavec lahko le oseba javnega prava. Občina je s pogodbo o upravljanju pooblastila družbo Domplan tudi za opravila, ki presegajo vsebino upravljanja po SZ-1, in za izvajanje in vodenje vseh tekočih in investicijskih vzdrževalnih del na stanovanjih, poslovnih prostorih in zakloniščih, to je za izvedbo postopkov izbire izvajalcev in sklenitev pogodb z izbranimi izvajalci tekočih in investicijskih vzdrževalnih del. Tekoče in investicijsko vzdrževanje nepremičnega premoženja občine sodi v skladu s prvo in drugo alinejo prvega odstavka 26. člena ZSPDSLS med naloge upravljanja, ki jih lahko izvaja upravljavec nepremičnega premoženja občine. V letu 2012 glede na 9. člen ter prvo in drugo alinejo prvega odstavka 26. člena ZSPDSLS ni bilo dopustno, da je občina prenesla izvajanje nalog tekočega in investicijskega vzdrževanja nepremičnin občine na družbo Domplan, ki je oseba zasebnega prava. Občina bi lahko v času sklenitve pogodbe v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZJN-1 pooblastila družbo Domplan le za izvedbo postopkov javnega naročanja, ne pa tudi za sprejem odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika in sklenitev pogodbe z izbranim izvajalcem. Tudi v letu 2012 je bil prenos


pristojnosti izvedbe in odločanja v postopkih javnega naročanja na družbo Domplan, ki je oseba zasebnega prava, v neskladju s tretjim odstavkom 16. člena ZJN-286. Občina javnih naročil za tekoče in investicijsko vzdrževanje ni oddala po enem od postopkov, predpisanih v 17. členu in 124. členu ZJN-1 oziroma 24. členu ZJN-2. Občina je s tem, ko ni izvedla postopkov oddaje javnih naročil (v letu 2012 je bilo družbi Domplan za tekoče in investicijsko vzdrževanje izplačano skupaj 306.064 evrov), ravnala v neskladju s prvim odstavkom 53. člena ZJF, ki določa, da se pogodba za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračunskih sredstev lahko sklene samo skladno s predpisi o javnem naročanju.

2.6.4.b V 16. členu pogodbe o upravljanju je določeno, da se sklepa za eno leto, pri čemer se po preteku enega leta vsakokrat podaljša za nadaljnje leto, če v roku treh mesecev pred rokom prenehanja pogodbe nobena izmed pogodbenih strank pisno ne obvesti druge pogodbene stranke o prenehanju veljavnosti pogodbe. Občina je pogodbo o upravljanju sklenila leta 2002 in je v veljavi že več kot 10 let.

Ravnanje občine, ki od sklenitve pogodbe o upravljanju iz leta 2002 do konca leta 2012 ni preverjala razmer na trgu, ni v skladu s tretjim odstavkom 2. člena ZJF, ki določa, da je treba pri pripravi in izvrševanju proračuna spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti. Sklenitev pogodbe za primerno časovno obdobje bi občini omogočilo lažje preverjanje razmer na trgu in po naši oceni gospodarnejše ravnanje. Ukrepa občine Občina je pripravila opis poslovnih procesov javnega naročanja, s katerim je opredelila osnovne aktivnosti procesov in odgovornost za njihovo izvedbo. Občina je 15. 10. 2015 z družbo Domplan sklenila dodatek št. 1 k pogodbi o upravljanju, s katerim je storitve tekočega in investicijskega vzdrževanja nepremičnin občine izločila iz pogodbe.

86 Veljal do 30. 12. 2012, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2D;

Uradni list RS, št. 90/12). Določal je, da naročniki lahko za izvedbo oziroma odločanje v postopkih javnega

naročanja pooblastijo le druge naročnike iz prilog 3 in 4 Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih

mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07) ali iz prilog 1 do 10 Uredbe o

seznamih naročnikov, področni zakonodaji Skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje

(Uradni list RS, št. 18/07).


3. MNENJE Revidirali smo pravilnost poslovanja Mestne občine Kranj v letu 2012 v delu, ki se nanaša na upravljanje in razpolaganje z nepremičnim premoženjem, tekoče transfere nepridobitnim organizacijam in ustanovam, investicijske odhodke, zadolževanje, projekte javno-zasebnega partnerstva in posamezne tekoče odhodke. Negativno mnenje Ugotovili smo, da Mestna občina Kranj pri poslovanju v letu 2012 v delu, ki se nanaša na upravljanje in razpolaganje z nepremičnim premoženjem, tekoče transfere nepridobitnim organizacijam in ustanovam, investicijske odhodke, zadolževanje, projekte javno-zasebnega partnerstva in posamezne tekoče odhodke, ni poslovala v skladu s predpisi v naslednjih primerih:

• sklenila je neposredno pogodbo o oddaji poslovnega prostora v najem, čeprav za to niso bili izpolnjeni potrebni pogoji (prihodki v znesku 5.157 evrov); v dveh postopkih oddaje poslovnega prostora v najem ni pripravila posamičnega programa upravljanja; navedena ravnanja so v neskladju z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin – točke 2.1.2.5.a, 2.1.2.5.b, 2.1.2.6.a in 2.1.2.7.a;

• v postopku sklenitve neposredne menjalne pogodbe ni objavila namere o sklenitvi neposredne pogodbe; ni opravila cenitve poslovnega prostora, ki je bil predmet oddaje v najem (prihodki v znesku 4.733 evrov); ni pridobila cenitve zemljišč, ki jih kot svoj vložek daje v projekt javno-zasebnega partnerstva; vsa navedena ravnanja so v neskladju z Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin – točke 2.1.1.2.b, 2.1.2.2.a in 2.5.1.d;

• v dveh postopkih (enem postopku prodaje zemljišča in enem postopku menjave zemljišča) v skupni vrednosti 14.146 evrov je bila cenitev na dan sklenitve pravnega posla starejša od devetih mesecev; v enem postopku prodaje zemljišča iz dokumentacije ni razvidno, da bi z zainteresiranimi osebami opravila pogajanja o ceni; v enem postopku oddaje poslovnega prostora v najem pred izvedbo javne dražbe ni objavila namere o oddaji v najem stvarnega premoženja; navedena ravnanja so v neskladju z Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti – točke 2.1.1.1.a, 2.1.1.1.b, 2.1.1.2.a in 2.1.2.4.a;

• pri načrtovanju projekta postavitve montažne večnamenske dvorane s pokritim drsališčem ni pripravila vseh predpisanih dokumentov z vsebino, ki je določena v 8. členu do 10. členu Uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja – točka 2.1.3.1.a;

• v postopku ustanovitve stavbne pravice za postavitev montažne večnamenske dvorane s pokritim drsališčem v letu 2012 sta mestni svet in župan s svojimi odločitvami posegla v mandatno obdobje mestnega sveta in župana za mandatno obdobje od leta 2014 do leta 2018, za kar javnofinančni predpisi (Zakon o lokalni samoupravi in Zakon o javnih financah) ne dajejo podlage – točka 2.1.3.1.f;

• pri izvajanju projekta postavitve montažne večnamenske dvorane s pokritim drsališčem z ustanovitvijo stavbne pravice v letu 2006 ni izvedla ustreznega postopka; po postopku s pogajanji brez predhodne objave je oddala javno naročilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih, vendar o tem ni predložila poročila Evropski komisiji; s tremi dodatki k osnovni


pogodbi se je z izvajalci dogovorila za nakup dodatnih poslovnih prostorov in za izvedbo dodatnih del, ne da bi se z izvajalci pogajala o ceni (skupaj izplačano 1.732.651 evrov); navedena ravnanja so v neskladju z Zakonom o javnih naročilih – točke 2.1.3.1.b, 2.3.6.a in 2.3.6.d;

• ni sprejela lokalnega programa za kulturo; na podlagi izvedenih javnih razpisov za izbor kulturnih projektov, kulturnih programov in programov kulturnih društev s področja ljubiteljske kulture je dodelila sredstva v skupnem znesku 255.601 evro, ne da bi bil v javnih razpisih oziroma razpisnih dokumentacijah določen način uporabe in pomen posameznih meril za izbiro prejemnikov sredstev, iz dokumentacije pa ni razviden način ocenjevanja in vrednotenja; navedeni ravnanji sta v neskladju z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo – točki 2.2.1.1 in 2.2.1.2.a;

• v postopku dodelitve tekočih transferov nepridobitnim organizacijam in ustanovam na področju športa je župan v komisijo za vrednotenje športnih programov imenoval člana, ki sta bila s prejemnikoma sredstev interesno povezana (izplačilo v skupnem znesku 14.244 evrov); v zapisniku o odpiranju vlog ni navedla vlagateljev nepopolnih vlog; pogodbo, s katero je za izvedbo del pooblastila KOMUNALO KRANJ, d. o. o., je občina sklenila potem, ko je KOMUNALA KRANJ, d. o. o. že izbrala izvajalca del, kar je v neskladju s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije – točke 2.2.2.a, 2.2.2.b in 2.3.2.a;

• izvajalcema športnih programov je dodelila ure za uporabo dvorane v skupni vrednosti 212.808 evrov za izvedbo športnih programov brez javnega razpisa, kar je v neskladju z Zakonom o športu – točka 2.2.3.a;

• ni zagotovila pobiranja najemnine za poslovni prostor v znesku 1.345 evrov; pri izbiri partnerja za sklenitev pogodbe o stavbni pravici iz leta 2012 ni spoštovala načel učinkovitosti in gospodarnosti; gradbenih del v vrednosti 181.071 evrov ni oddala skladno s predpisi o javnem naročanju; ni upoštevala načela gospodarnosti (pred sprejemom odločitve o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva ni pridobila ocene upravičenosti izvedljivosti projekta ter ni proučila drugih možnosti izvedbe projekta in njihovih finančnih posledic za občino, odločitev za prenos koncesije na novega zasebnega partnerja je sprejela na podlagi pomanjkljivo pripravljenih informacij); plačala je račune v skupnem znesku 9.095 evrov, ki po namenu ne sodijo med odhodke, povezane z delom mestnega sveta ter zagotavljanjem pogojev za delo svetniških skupin; članom svetniških skupin v notranjih aktih ni omejila stroškov za uporabo službenih mobilnih telefonov; za dela v skupnem znesku 306.064 evrov ni izvedla ustreznega postopka javnega naročanja; od sklenitve pogodbe v letu 2002 ni preverjala razmer na trgu; navedena ravnanja so v neskladju z Zakonom o javnih financah – točke 2.1.2.3.a, 2.1.3.1.h, 2.3.2.a, 2.5.1.a, 2.5.1.c, 2.6.1.b, 2.6.1.d, 2.6.4.a in 2.6.4.b;

• v enem primeru pogodbenih del v znesku 121.627 evrov in v dveh primerih dodatnih del v skupnem znesku 96.910 evrov ni oddala po enem od predpisanih postopkov javnega naročanja, za dela v skupnem znesku 66.211 evrov ni izvedla ustreznega postopka javnega naročanja; navedena ravnanja so v neskladju z Zakonom o javnem naročanju – točke 2.3.4.a, 2.3.5.a, 2.3.5.c, in 2.3.7.a;

• pridobila je bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v znesku, ki je za 8.785 evrov manjši od zahtevanega; bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku v znesku 30.351 evrov je pridobila z rokom veljavnosti, ki je krajši od zahtevanega; ni pridobila bančne garancije za dobro izvedbo del, s katero bi se podaljšal rok veljavnosti bančne garancije; bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti je pridobila prepozno; ni pridobila bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku v znesku 173.265 evrov; navedena ravnanja so v neskladju s pogodbenimi določili – točke 2.3.1.a, 2.3.3.a, 2.3.5.b, 2.3.6.c in 2.3.6.e;

• v pogodbi ni navedla podizvajalcev, kar je v neskladju z določili razpisne dokumentacije – točka 2.3.6.b;


• v postopku sklenitve pogodbe o stavbni pravici iz leta 2012 ni uporabila pravil, ki so zaradi javnega sofinanciranja zasebnega projekta, ki je v javnem interesu, predpisana za javno-zasebna partnerstva; pred sprejemom odločitve o izvedbi javno-zasebnega partnerstva ni izvedla predhodnega postopka (plačala je uporabnino za telovadnico v skupnem znesku 120.964 evrov); postopka konkurenčnega dialoga zaradi neizpolnjevanja minimalnega pogoja treh kandidatov ni ustrezno zaključila kot neuspešnega; koncesijske pogodbe ni pravočasno posredovala Ministrstvu za finance; navedena ravnanja so v neskladju z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu – točke 2.1.3.1.g, 2.5.1.a, 2.5.1.b in 2.5.1.f;

• plačala je račune za strokovne in administrativne storitve zunanjih izvajalcev v skupnem znesku 4.661 evrov, kar je v neskladju z Zakonom o lokalni samoupravi – točka 2.6.1.c;

• v pogodbo o odvetniških storitvah ni vnesla določila o protikorupcijski klavzuli, kar je v neskladju z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije – točka 2.6.2.c.

Menimo, da je bilo poslovanje Mestne občine Kranj v letu 2012 v delu, ki se nanaša na upravljanje in razpolaganje z nepremičnim premoženjem, tekoče transfere nepridobitnim organizacijam in ustanovam, investicijske odhodke, zadolževanje, projekte javno-zasebnega partnerstva in posamezne tekoče odhodke, zaradi ugotovljenih nepravilnosti, ki jih navajamo v prejšnjem odstavku, v pomembnem neskladju s predpisi.


4. PRIPOROČILA Mestni občini Kranj priporočamo, naj:

• okrepi notranje kontrole pri izvedbi postopkov oddaje nepremičnega premoženja v najem in prodaje nepremičnega premoženja;

• večjo pozornost nameni pravočasnosti in veljavnosti cenitev nepremičnega premoženja; • okrepi notranje kontrole pri spoštovanju pogodbenih določil, sklenjenih z izvajalci del in storitev, ter

vzpostavi sistem spremljanja pravočasnega pridobivanja bančnih garancij v dogovorjenih zneskih in rokih veljavnosti;

• pri ustanovitvi stavbne pravice, kadar so za uporabo tega instrumenta izpolnjeni pogoji, nameni posebno pozornost opredelitvi ključnih elementov projekta, kot so predmet, obdobje trajanja, finančne posledice za občino in tveganja;

• pred odločitvijo o javno-zasebnem partnerstvu prouči tudi druge možnosti izvedbe projekta in njihove finančne posledice za občino;

• ob upoštevanju načela gospodarnosti presodi, kateri izdatki so res potrebni za delo mestnega sveta; • prične z aktivnostmi za spremembo Pravilnika o sredstvih za delo svetniških skupin Mestne občine

Kranj, v katerem naj podrobno opredeli izdatke za izobraževanja, strokovne in administrativne storitve za mestne svetnike, ki so povezani z delom mestnega sveta, in pri tem upošteva, da te naloge po Zakonu o lokalni samoupravi opravlja mestna uprava, ter izloči izdatke za reprezentanco, strokovno in administrativno delo zunanjih izvajalcev ter najemnine za poslovne prostore;

• presodi, ali so ob upoštevanju načela gospodarnosti izdatki za uporabo službenih mobilnih telefonov potrebni za nemoteno delovanje mestnega sveta, in glede na presojo začne z aktivnostmi za spremembo Pravilnika o mobilni telefoniji v občinski upravi Mestne občine Kranj, ki bi tudi za člane svetniških skupin opredelil najvišje dovoljene zneske za uporabo službenih mobilnih telefonov;

• prouči možnost za poračun izdatkov, ki niso bili nujno potrebni za delo mestnega sveta, v znesku 9.095 evrov;

• prouči možnost zagotavljanja skupnih poslovnih prostorov na občini, ki bi jih lahko uporabljalo več svetniških skupin;

• prouči možnost opravljanja posameznih del (svetovanje, priprava osnutkov pogodb, pregledovanje osnutkov aktov), ki jih je oddala zunanjim izvajalcem, v okviru mestne uprave;

• sklepa pogodbe v pavšalnih zneskih izključno, ko obseg storitev ni neposredno izmerljiv in ko ni povsem določen čas izvajanja take storitve;

• prouči dejansko potrebo javnih uslužbencev po službenih mobilnih telefonih glede na naravo njihovega dela;

• zaradi spoštovanja načela gospodarnosti pri izvrševanju proračuna začne aktivnosti za začetek postopka javnega naročila za oddajo storitev upravljanja stanovanj in poslovnih prostorov v lasti občine.


Pravni pouk Tega poročila na podlagi tretjega odstavka 1. člena Zakona o računskem sodišču ni dopustno izpodbijati pred sodišči in drugimi državnimi organi. Tomaž Vesel, generalni državni revizor Poslano:

1. Mestni občini Kranj, priporočeno; 2. Mohorju Bogataju, priporočeno; 3. Državnemu zboru Republike Slovenije, priporočeno; 4. arhivu.

Bdimo nad potmijavnega denarja

Računsko sodišče Republike Slovenije The Court of Audit of the Republic of SloveniaSlovenska cesta 50, 1000 Ljubljana, Slovenija tel.: +386 (0) 1 478 58 00fax: +386 (0) 1 478 58 [email protected]

revizijsko poročilo: pravilnost dela poslovanja mestne občine kranj · 2018. 8. 29. · 4 mestna...

Documents