revija slovenskih `eleznic · 2015-05-18 · julij-avgust 2004 revija slovenskih `eleznic nova smer...

julij-avgust 2004

Revija Slovenskih `eleznic

Nova smerStrate{ki projekt SP-15

Sodobni kontroling in upravljalno ra~unovodstvo

Nova smerNove dru`be ustanovljene

Nova smerVlada sprejela resolucijo

o prometni politiki

Tovorni prometPogodba o nabavi ve~sistemskih

lokomotiv podpisana

Intervjumag. Andrej Godec

namestnik generalnega direktorja Slovenskih `eleznic

NOVA PROGA 07-08 2004 ovitek.qxd 27.8.2004 12:53

NOVA PROGA 07-08 2004 ovitek.qxd 27.8.2004 12:53

Pestro poletje je za namiZa nami sta meseca, ki sta za marsikoga med najbolj prijetnimi mese-ci v letu. Kar nekako tradicionalno sta julij in avgust namenjena pred-vsem dopustnikovanju. V tem ~asu se tudi dràvne institucije odpra-vijo na dopust, ~asopise polnijo poletno lahkotne teme in zdi se, dase svet v teh dneh za~ne vrteti nekoliko po~asneje.Za leto{nje poletje, vsaj kar zadeva delo na{ega podjetja, pa zapisanetrditve nikakor ne veljajo. Poslovni dogodki, ki bodo imeli dolgoro~envpliv na na{e delo v prihodnje, so se tudi poleti kar vrstili. Na prvemmestu je seveda treba omeniti registracijo novih dru`b za infrastruk-turo, potni{ki ter tovorni promet. Z vpisom v sodni register so prvegajulija uradno za~ele delovati kot dru`be znotraj holdinga Slovenskihèleznic, vsi postopki za to, da za~nejo polno delovati, pa naj bi biliizpeljani {e letos.Dva pomembna dogodka nam je poletje prineslo na podro~ju tovor-nega prometa. Konec julija je bila podpisana pogodba o nabavi dvaj-setih Siemensovih ve~sistemskih lokomotiv. Prva od njih bo na na{etire zapeljala leta 2006, zadnja v za~etku leta 2008. Ve~ kot nujni na-kup, prvi po dvajsetih letih, bo vsaj delno izbolj{al teàve s kroni~nimpomanjkanjem na{ih lokomotiv; v povpre~ju so te stare è ve~ kot 30let.Druga pomembna in tudi dolgo pri~akovana novost v tovornem pro-metu pa je podpis sporazuma o uvedbi blok vlaka Sava Express, o ka-terem bomo zaradi rokov priprave lahko pisali {ele v naslednji Noviprogi. Generalni direktorji S@, H@ in @TP Beograd so sklenili, da bonovi produkt è v za~etku oktobra prvi~ povezal Ljubljano in Beograd.Kosovne in intermodalne po{iljke bodo pot med obema mestomaprepeljale v dobrih 14 urah. Seveda z zagotovljenim voznim redom invoznimi ~asi, kar v èlezni{kem tovornem prometu sicer àl ni takosamo po sebi umevno. V prvih {estih mesecih bo vlak v vsaki smeri vo-zil enkrat na teden, po tem uvajalnem obdobju pa je predvidenopove~anje {tevila voènj na tri na teden. Z uradno odlo~itvijo zaza~etek voènj smo tri èlezni{ka podjetja kon~no presekala gordijskivozel nenehnega prestavljanja uvedbe novega produkta. Zatikalo seje predvsem - kje drugje - pri finan~nih zadevah. Slovenski èlezni~arjipa se lahko pohvalimo, da smo bili, kot pri ve~ini produktov na X. ko-ridorju na obmo~ju nekdanje Jugoslavije, prav mi tisti, ki nismo pusti-li, da projekt pade v pozabo, in ga z nemalo trme pripeljali na pragrealizacije.Nekaj besed pa vsekakor kaè nameniti tudi novosti, ki se je pojavilazunaj Slovenskih èleznic, zna pa na na{e delo vplivati v prihodnjih le-tih. Vlada je sredi julija sprejela resolucijo o prometni politiki, ki so jona prometnem ministrstvu poimenovali Predvidljivo v skupno prihod-nost. V njej je veliko pozornosti posve~ene prav èlezni{kemu prome-tu kot o okolja prijaznemu na~inu transporta, ki naj bi na nek na~inprevzel tudi vlogo zdruèvalca javnega potni{kega prometa. Omembèlezni{kega prometa v novi prometni politiki res ne manjka. Sedaj sièlimo, da bodo na njeni podlagi sprejeti tudi realen nacionalni pro-gram razvoja èlezni{ke infrastrukture in drugi nujni dokumenti, kibodo strategijo resolucije spremenili v konkretne in predvsem izvedlji-ve na~rte. Ne smemo namre~ pozabiti, da so zmanj{evanje {tevila za-poslenih, racionalizacija poslovanja, prilagajanje delovnih procesov innenehno zmanj{evanje stro{kov le ena plat medalje. Svojo »doma~onalogo« bo moral opraviti tudi na{ lastnik.

Nova smerStrate{ki projekt SP-15Sodobni kontroling in upravljalno ra~uno-vodstvo

Nova smerPrvega julija so bile tri nove odvisne dru`beSlovenskih èleznic uradno vpisane v sodniregister in so lahko za~ele delovati kot sa-mostojne pravne osebe.

Nova smerVlada je 15. julija sprejela Resolucijo o pro-metni politiki Republike Slovenije z naslo-vom Predvidljivo v skupno prihodnost. Veli-ko pozornosti v njej namenja tudi èlezni{-kemu prometu.

Potni{ki prometDa Eurail »prihaja« v Slovenijo, je mi{ljenodobesedno, saj je ponudba Eurail namenje-na potnikom, ki prihajajo v Evropo z drugihcelin in èlijo potovati po evropskih drà-vah z vlaki.

Tovorni prometMed junijem 2006 in januarjem 2008 bo nana{e proge zapeljalo dvajset najsodobnej{ihelektri~nih ve~sistemskih lokomotiv Siemenso-ve druìne Euro Sprinter. V ~etrtek, 29. julija,je bila podpisana pogodba o njihovi dobavi.

IntervjuMag. Andreja Godca, ki v poslovodstvu od-govarja za delo dru`be Infrastruktura, smozaprosili za komentar nekaj najbolj aktual-nih tem z infrastrukturnega podro~ja.

246

111416

Novo progo izdajajo Slovenske èleznice, Slu`ba za organizacij-sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29141 94, telefaks: 29 148 09, e-po{ta: [email protected] • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje:Darinka Lempl • tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorjifotografij: Antonio @ivkovi~, Mi{ko Kranjec, dr. Vladimir Korun,Marko Tancar, Ana Tu{ar, Karel Rustja, Andra` Bri{ki-Javor, MirjamKasteli~, Drago Ogrizek. • tisk: Flaksy d.o.o. • Nova proga izidedesetkrat na leto v 10.500 izvodih • naslovniki jo prejemajo brez-pla~no • fotografij in rokopisov ne vra~amo.

Bralci in dopisniki, ne pozabite!Prihodnja {tevilka Nove proge izide 7. oktobra. Prispevke zanjolahko na naslov uredni{tva po{ljete najpozneje do 17. septembra.

1UvodnikMarko Tancar,odgovorni urednik Nove proge

Revija Slovenskih èleznic julij-avgust 2004

S@ so ljudjeMMllaaddeenn BBooggii}}»Moj posel je moja najljub{a frustracija!« 20

NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:46 Page 1

Nova smer2

Strate{ki na~rt razvoja Nova smerpoleg strate{ko naravnanih ciljev vprodaji ter obvladovanju stro{kov,nove organiziranosti podjetja inna~ina poslovanja vklju~uje tudiprojekte, ki bodo sistem Sloven-skih èleznic vodili v zastavljenismeri in prispevali k uspe{nemposlovanju ob ve~ji konkurenci inzahtevani bolj{i kakovosti. Edenod tak{nih strate{kih projektov jeUvedba sodobnega kontrolinga,vklju~no upravljalnega ra~uno-vodstva, SP-15.Kaj sploh je kontroling? Kljub ime-nu to ni nadzor oziroma kontrolapravilnega poslovanja, kot ga do-lo~ajo pravila in standardi. Gre zadejavnost, ki jo lahko primerjamoz navigacijo, usmerjanje na potido zastavljenega cilja. Kontrolinglahko primerjamo tudi z vlakom,ki mora ljudi ali tovor do kon~nepostaje pripeljati varno in ob do-lo~eni uri. Pri tem se morajo upo-{tevati vsi postanki in ovire. Tak je,oziroma mora biti tudi kontroling,saj skrbi, da se poslovanje vodi vokvirih zastavljenih ciljev. Kontro-ling mora predvideti ovire, zazna-vati odmike, opozarjati nanje inpredlagati ukrepe – vse zato, da jeposlovni na~rt doseèn.Uvedba sodobnega kontrolinga,vklju~no z upravljalnim ra~uno-

vodstvom, pomeni vzpostavitevsistema, ki bo vklju~en v procesedela. S tem bo sistem sposobensamodejno spremljati zastavljeneoperativne ali strate{ke cilje navseh ravneh odlo~anja in reagiratitakoj, ko se bodo pojavili odmikiali ovire. Sodobni sistem kontro-linga in upravljalnega ra~uno-

vodstva se lahko uvede in zaìvile, ~e se zavemo njegovega name-na in koristnosti. Na razpolagomora biti vsem, sluìti pa morapredvsem vodstvu. Sistem ne bozajemal le spremljanja prihodkovin stro{kov ter gibanja dobi~ka,denarja in kapitala. Uvedli bomotudi spremljanje kazalnikov uspe-

{nosti poslovanja, ki bo omogo-~alo spremljanje ciljnih vrednostipri obsegu dela, gospodarnosti inekonomi~nosti. U~inkovitost ce-lotnega sistema pa lahko pri~aku-jemo ob podpori sodobne infor-macijske tehnologije in ra~unal-ni{kih programov.Postavitev tak{nega sistema kon-

Strate{ki projekt SP-15

Sodobni kontroling in uprav

Kontroling skrbi, da se poslovanje vodi v okviru zastavljenih ciljev.

Grafi~ni prikaz poslovanja Holdinga Slovenske èleznice, d. o. o., za obdobje januar-maj2004.

Grafi~ni prikaz mese~ne dinamike ustvarjenega dobi~ka iz poslovanja, ki se primerja zletno in lansko mese~no dinamiko.


trolinga je tudi zahteva poslo-vodstva Slovenskih èleznic inhkrati pri~akovanje vseh, ki skrbijoza doseganje poslovnih rezulta-tov. Zato smo si v projektni nalogikot cilj projekta zastavili postopnopostavitev celovitega sistema so-dobnega operativnega (vklju~nosodobnega upravljalnega ra~uno-vodstva), strate{kega in projekt-nega kontrolinga ob uporabi so-dobnih instrumentov – orodij. Zuvedbo sodobnega sistema smoposlovodstvu ponudili kakovost-nej{o podporo pri odlo~anju,omogo~ili bomo doseganje bolj-{ih poslovnih rezultatov, bolj{ogospodarnost in krepitev tr`negapoloàja ter dolgoro~nej{e dose-ganje rasti, razvoja in dobi~ka.Za uresni~itev projekta Uvedbasodobnega kontrolinga, vklju~noupravljalnega ra~unovodstva, jebila imenovana projektna skupi-na, v kateri so Iztok Pu{ iz slu`beza kontroling, Igor Hribar in PeterKodre iz tovornega prometa,Marta Vencelj iz potni{kega pro-meta, Vladimira Bizilj iz ekonomi-

ke, Mateja Burnik iz informatike inBo{jan Hernavs iz infrastrukture.Projekt vodi Borut Likar, skrbnikprojekta pa je Marko Fajfar, zuna-nji svetovalec poslovodstva Hol-dinga Slovenske èleznice, d. o. o.Projektna skupina pri svojem delutesno sodeluje z drugimi projekt-nimi skupinami, zlasti na projektihPoenostavitev organizacijskestrukture S@ in prenova delovnihprocesov (SP-11), Kadrovska reor-ganizacija in racionalizacija (SP-12), Informatizacija Slovenskih ̀ e-leznic (SP-14) in Poslovna preo-brazba povezanih podjetij (SP-17).Projekt smo razdelili na tri pod-projekte. Operativni kontrolingvodi Iztok Pu{, strate{kega IgorHribar, projektnega pa Bo{tjanHernavs.Operativni kontroling ima zacilj zagotavljanje podpore vodstvuza doseganje operativne uspe{no-sti poslovanja ter krepitev gospo-darnosti in donosnosti. Podporobo zagotovil z uvedbo sodobnegasistema na~rtovanja, spremljanja

in poro~anja ter predlaganja ukre-pov, z uravnoteènimi kazalniki inupravljalnim ra~unovodstvom. Si-stem operativnega kontrolinga bodeloval z vzpostavitvijo mene-dèrskega informacijskega siste-ma.Cilj strate{kega kontrolinga jeuvesti sodobni na~in podporestrate{kemu vodenju in tako za-gotoviti obstoj in razvoj dru`b terkrepitev njihovega tr`nega polo-àja in konkuren~nosti. Predlagalibomo sistem sodobnega strate{-kega na~rtovanja, analize okoljain podjetja ter predlaganja ukre-pov. Sistem bo deloval s strate{ki-mi instrumenti, kot so uravnote-èni strate{ki kazalniki, primerjalnipreizkusi (benchmarking) in po-dobno.Projektni kontroling kakovost-no in koli~insko spremlja potekaktualnih projektov v okviru ciljevoperativnega in strate{kega kon-trolinga. Predlagal bo uvedbo so-dobnega sistema na~rtovanja,spremljanja (sistem kazalnikov),poro~anja in predlaganja ukrepov.

Projektni svet je projektno nalogosprejel aprila lani, mesec poznejepa je projekt za~el potekati. Pro-jekt torej deluje è poldrugo leto.Junijska analiza je pokazala, dasmo uresni~ili skoraj polovico na-~rtovanih dejavnosti, kar pa po-meni rahlo odstopanje od termin-skega na~rta. Sicer naloge pote-kajo v toleran~nih okvirih postrukturnem na~rtu.Podprojekta Operativni kontrolingin Strate{ki kontroling è postop-no uvajata druga~en pristop k na-~rtovanju in poro~anju. Projektnikontroling je na{el re{itev za za-gotovitev ra~unalni{ke podporeza sistemati~no spremljanje inrazvoj projektov. Ostale so nam {eklju~ne naloge pri vzpostavljanjusistema kazalnikov, upravljalnemra~unovodstvu, poro~anju (anali-ze, zaznava odmikov in predlaga-nje ukrepov) in menedèrskem in-formacijskem sistemu.Projektna skupina je projektnemusvetu na 5. seji 2. julija sporo~ila,da bo zahtevala ve~je angaìranje~lanov projektne skupine in vseh


Nova smer 3

v ljalno ra~unovodstvo

Kazalniki poslovanja

Enota Doseèno Doseèno I-V/2004 Na~rt 2004 I-V/2003

Prepeljano blago tiso~ ton 7.341 18.045 6.975

Opravljeno delo v tovornem prometu mio NTKM 1.409 3.429 1.321

Prepeljani potniki tiso~ 6.655 15.362 6.652

Opravljeno delo v potni{kem prometu mio PKM 320 783 326

Dele` stro{kov dela v poslovnih prihodkih dele` 0,553 0,559 0,566

Dele` prihodkov po pogodbah z A@P v poslovnih prihodkih dele` 0,393 0,383 0,439

Gospodarnost poslovanja koeficient 1,069 1,040 1,078

(poslovni prihodki/poslovni odhodki)

Dobi~konosnost prihodkov od poslovanja 0,064 0,039 0,072

(rezultat iz poslovanja/poslovni prihodki) koeficient

Stopnja lastni{kosti financiranja* koeficient 0,203 0,263 0,033

(kapital / obveznosti do virov sredstev)

îsta dobi~konosnost kapitala* koeficient 0,054 0,001 0,056

(~isti dobi~ek/povpre~ni kapital brez ~istega

poslovnega izida prou~evanega obdobja)


Nova smer4

Prvega julija so bile tri nove odvi-sne dru`be Slovenskih èleznicuradno vpisane v sodni registerin so lahko za~ele delovati kot sa-mostojne pravne osebe.Nove dru`be so:• Slovenske èleznice - Tovorni

promet, dru`ba za opravlja-nje prevoza blaga v notra-njem in mednarodnem èlez-ni{kem prometu, d. o. o.,

• Slovenske èleznice - Potni{kipromet, dru`ba za opravlja-nje prevoza potnikov v notra-njem in mednarodnem èlez-ni{kem prometu, d. o. o.,

• Slovenske èleznice - Infra-struktura, dru`ba za opravlja-nje vzdrèvanja èlezni{ke in-frastrukture in vodenje èlez-ni{kega prometa, d. o. o.

Pot do ustanovitve novih dru`bse je za~ela konec lanskega juni-ja, ko je vlada s sprejemom Zako-na o preoblikovanju in privatiza-ciji javnega podjetja Slovenskeèleznice, d. d., z odlokompreoblikovala delni{ko dru`boSlovenske èleznice, d. d., vdru`bo Holding Slovenske èlez-nice, d. o. o. Uprava Slovenskih

èleznic pa je nadaljevala svojedelo kot poslovodstvo holdinga.Poslovodstvo je takoj za~elo pri-pravljati predlog delitvenega na-~rta in poro~ilo o delitvi ter akteo ustanovitvi novih dru`b. Pritem je upo{tevalo tudi besedilopredloga zakona o poslovni sa-naciji holdinga Slovenske èlezni-ce. Delitveni na~rt je februarja le-tos sprejela vlada RS, priloèni somu bili tudi akti novoustanovlje-nih dru`b, h katerim je moralavlada kot ustanovitelj holdingadati soglasje. Poslovodstvo je v is-tem mesecu predloìlo delitveni

na~rt registrskemu sodi{~u in ta-koj, ko je za~el veljati zakon oposlovni sanaciji, predlagalo vla-di izdajo soglasja k delitvi. To so-glasje je vlada izdala konec leto{-njega maja. Na podlagi tega so-glasja je poslovodstvo holdingasprejelo akte o ustanovitvi trehnovih dru`b, ki so bile z vpisom vsodni register 1. julija letos tudidejansko ustanovljene. Polno po-slovanje dru`b pa se bo za~elo vdrugi polovici leto{njega leta.

Nove dru`be ustanovljene

PopravekV ~lanku v zadnji {tevilki Noveproge o ugodnostih, ki veljajoza èlezni~arje pri potovanjihv Bosno in Hercegovino, jepri{lo do napake. Po sporazu-mu, ki so ga Slovenske èlez-nice sklenile z @eleznicami Re-publike Srbske, lahko sloven-ski èlezni~arji na podlagi iz-kaznice FIP ter èlezni~arji @RSna podlagi izkaznice P-4 v bi-lateralnem prometu kupujejovozovnice s 50-odstotnim po-pustom (in torej ne s 75-od-stotnim). Za potovanja poprogah @eleznic FederacijeBosne in Hercegovine je po-pust ve~ji (75 odstotkov). @e-lezni~arji iz Slovenije lahko to-rej izrabijo popust do katerekoli èlezni{ke postaje v Bosniin Hercegovini, le vi{ine popu-stov so razli~ne.Bralcem se opravi~ujemo zaneljubo napako.

drugih strokovnih sodelavcev, neglede na njihov poloàj in sicer{-nje delovne naloge. Treba pa botudi intenzivno izobraèvati ~lanein sodelavce skupine ter pove~atipreto~nost informacij znotraj pro-

jekta, med projekti in med vodstvipodro~ij in slu`b. Ne glede napredvidene dejavnike tveganjaprojektna skupina sodi, da boprojekt kon~an v predvidenemroku – konec leta 2005 - in da bo

zagotovljena predlagana informa-cijska podpora in programskaoprema.Za ilustracijo pa objavljamo nekajprimerov è uvedenih novih oblikoziroma dodatkov, pri mese~nem

Uvedba sodobnega kontrolingavsebina - cilj

Operativni kontroling

Strateški kontroling

Projektnikontroling

podprojekti

Cilj: Postopna postavitev celovitega sistema sodobnega kontrolinga obuporabi sodobnih orodij



Nova smer 5

V prvi polovici leta smo na Slo-venskih èleznicah poslovali us-pe{no in v skladu z na~rti Novesmeri. Kljub visokim kreditnimobremenitvam potni{kega pro-meta in izgubi infrastrukture smoustavili za 613 milijonov tolarjevdobi~ka. Po kar nekaj letih fi-nan~nih teàv torej ponovno po-slujemo pozitivno, rezultat pa jebolj{i od na~rtovanega, saj smoza prvih {est mesecev na~rtovalisamo devet milijonov tolarjev do-bi~ka. [e v istem ~asu lani pasmo imeli za dobro milijardo to-larjev izgube. Poslovni prihodkiso v primerjavi z istim lanskimobdobjem vi{ji za 6,4 odstotka,transportni prihodki, ki sestavlja-jo 51 odstotkov poslovnih pri-hodkov, so vi{ji za 10,2 odstotkaoziroma za 1,573 milijarde tolar-jev.Generalni direktor Bla` Miklav~i~je na tiskovni konferenci 26. juli-ja povedal, da so dobri poslovnirezultati predvsem posledica vi{-jih prihodkov v tovornem prome-

tu, delno pa tudi zmanj{evanja{tevila zaposlenih. »Tovorni inpotni{ki promet sta poslovalapozitivno. Potni{ki promet je za-radi starih kreditov pod ~rto sicerdosegel rahlo izgubo, a bistvenomanj{o kot lani,« je povedal Mi-klav~i~. Poudaril je tudi, da je in-frastruktura zaradi ni`jih prihod-kov gospodarske javne slu`be popogodbi z èlezni{ko agencijoposlovala z izgubo okrog 500milijonov tolarjev. Koli~ina javnihsredstev tako absolutno in pro-porcionalno {e vedno pada. »Slo-venske èleznice sledimo poslov-nem na~rtu, v katerem smo zapi-sali, da bo konec leta poslovanjepozitivno tudi pod ~rto,« je {epovedal generalni direktor. Ponjegovih besedah lahko na ob-dobje do konca leta gledamo zoptimizmom, saj ni razloga, dane bi {e naprej sledili Novi smeri.Nadaljevalo pa se bo tudi zmanj-{evanje {tevila zaposlenih. V zad-njih dveh letih se je {tevilo zapo-slenih è zmanj{alo za ve~ kakor

900. V vseh primerih je {lo za do-govore, tako da nih~e ni ostal nacesti. Jeseni nas ~aka {e en krogdogovornega zmanj{evanja {te-vila zaposlenih za okrog 200 de-lavcev, nato pa se bo za~ela boljdolgoro~na druga faza s prekva-lifikacijami, izobraèvanjem inpodobno. V holdingu naj bi takoostalo okrog 8.000 zaposlenih, vh~erinskih podjetjih pa okrog2.000.K bolj{im rezultatom bo letos in vprihodnje pomembno prispevalatudi finan~na reorganizacija. Tapomeni prestrukturiranje obsto-je~ih posojil, se pravi nadomesti-lo starih posojil z novimi z ni`jimiobrestnimi merami. [e septem-bra 2002 je zadolènost Sloven-skih èleznic zna{ala 62, 5 mili-jarde tolarjev, danes je posojil {eza 44,1 milijarde tolarjev. Z zni-ànjem obrestnih mer pa smo vzadnjih dveh letih prihranili 2,8milijarde tolarjev. Samo v zad-njem ~etrtletju nam je uspelozniàti obrestne mere za okrogdve odstotni to~ki, in smo takoreko~ pri vseh obstoje~ih kratko-ro~nih in dolgoro~nih kreditihzniàli obrestne mere in pripada-jo~e stro{ke. Bistveno pa se bodostro{ki financiranja zniàli po na-domestitvi vseh obstoje~ih kredi-

tov z novimi, predvidoma naj-pozneje po 31. avgustu letos. Vprihodnjem letu pa bomo moralipo besedah Blaà Miklav~i~a è vprihodnjem letu za~eti pla~evatiuporabnino, ki naj bi za tovornipromet dosegla okrog dve mili-jardi tolarjev.Po investicijski su{i zadnjih dvehlet pa so pred nami tri ve~je inve-sticije. Gre za nakup 20 ve~si-stemskih lokomotiv za slabih 78milijonov evrov, tovornih vago-nov Habbins za okrog devet mili-jonov evrov in mobilnih termina-lov za prodajo vozovnic, vrednihdva milijona evrov. Na podro~jutovornega prometa se bo nada-ljevalo {irjenje voènj blok vlakov.Verjetno è septembra bo vzpo-stavljena povezava Ljubljane inCarigrada. Pomemben projekt pabo tudi reinèniring dostave ma-lih po{iljk, ki bo predstavljen ver-jetno septembra. V potni{kemprojektu pa nas najprej ~aka pri-prava novega voznega reda, ki seusklajuje tudi z avtobusnimi pre-vozniki. Tudi nedavno sprejetaprometna resolucija nam dajedobre temelje za optimizacijo inracionalizacijo potni{kega pro-meta.

Uspešni v prvi polovici leta

Dobri poslovni rezultati so predvsem posledica višjih prihodkov v tovornem prometu.

Poslovne rezultate sta predstavila Bla` Miklav~i~ in mag. Andrej Godec.


Nova smer6

Prometni minister dr. Marko Pavli-ha je è ob za~etku svojega man-data kot enega od svojih poglavit-nih ciljev postavil sprejetje resolu-cije o prometni politiki. Obljubo jeizpolnil, saj je vlada 15. julija spre-jela Resolucijo o prometni politikiRepublike Slovenije z naslovomPredvidljivo v skupno prihod-nost.Prometni minister si je z novim do-kumentom postavil osem temelj-nih ciljev:• zagotavljanje zadovoljive mo-

bilnosti,• u~inkovito oskrbo gospodars-

tva,• racionalno uporabo prometne

infrastrukture,• varnost in u~inkovitost promet-

nega sistema,• varovanje naravnega in kultur-

nega okolja,

• smotrno rabo javnih financ,• zvi{evanje dodane vrednosti

storitev,• zaposlovanje v prometnih de-

javnostih.

Prvi cilj resolucije je vizija razvojamobilnosti, ki je povezana pred-vsem z javnim potni{kim prome-tom in vozili brez motorja. Vzpo-staviti bo treba sistem celovitegajavnega potni{kega prometa, kibo s svojo konkuren~nostjo v ceni,kakovosti in medsebojni poveza-nosti zagotavljal preusmeritev pre-bivalcev z uporabe osebnih vozilna javni potni{ki promet. Zato jepredvidena vzpostavitev regional-nih sredi{~, v katerih bodo nastaja-li intermodalni potni{ki terminali,kjer se bodo sre~evali razli~ni pod-sistemi javnega potni{kega pro-meta in osebna prevozna sredstva.

Posebej je poudarjeno uvajanjeenotnih vozovnic z navezavo è-lezni{kega potni{kega prometa naletalske, avtobusne, ladijske in tak-si prevoze. Resolucija obljubljatudi uvedbo pravi~nega sistemapodeljevanja licenc ter usklajenegasistema uporabnin za doma~e intuje prevoznike v javnem potni{-kem prometu. Vzpostavitev siste-ma javnega potni{kega prometabo klju~na naloga naslednjega {ti-riletnega obdobja, v katerem jepredvideno sprejetje zakona o jav-nem potni{kem prometu ter usta-novitev javne agencije za javni pot-ni{ki promet. Na podro~ju ̀ eleznicje postavljen cilj, da bi se do leta2010 s preusmeritvijo potnikov zindividualnih motornih prevoznihsredstev na èleznico podvojilapovpre~na zasedenost vlakov vjavnem èlezni{kem potni{kemprometu.Oskrba gospodarstva je drugiod ciljev. Z ve~jo dostopnostjo domednarodnega trga dobrin sebodo morali prestrukturirati in po-vezovati izvajalci storitev, name-njenih oskrbi gospodarstva. Kljubmednarodno odprtemu transport-nemu trgu resolucija z uveljavlja-njem intermodalnosti in celovitihlogisti~nih storitev predvidevaohranitev ali celo pove~anje obse-ga dela v prometnem sektorju -tako v notranjem kot tudi v med-narodnem prometu. Nosilci pro-metne politike naj bi zagotavljalienakopravne pogoje poslovanja inustrezno razporeditev prometnihtokov po posameznih prometnihpodsistemih. V mednarodnemtransportu tovora sta pomembnilega Slovenije na zunanji mejiEvropske unije, na kriì{~u V. in X.vseevropskega koridorja, ter ja-dransko-jonska pomorska avtoce-sta. Zato se je oblikovala vizija Slo-venije kot izhodi{~a (gateway) zaoskrbo gospodarstev v regijahSrednje in Jugovzhodne Evrope. Sspodbujanjem razvoja logisti~nihstoritev in intermodalnega trans-porta ter z vodilno vlogo sloven-

skega prometnega sektorja je nuj-no treba po osi X. koridorja vzpo-staviti povezavo med V. in VII.vseevropskim koridorjem (Donava)ter VIII. (Albanija, Gr~ija, Makedo-nija in Bolgarija).@eleznicam resolucija obeta svetloprihodnost. Od 2010 do 2020 bopo pri~akovanih u~inkih prometnepolitike letna stopnja rasti v tovor-nem prometu zna{ala 5,5 odstot-ka. Vagonske po{iljke bodo leta2020 po pri~akovanih u~inkih pro-metne politike v èlezni{kem to-vornem prometu sestavljale 80odstotkov (ali 27 milijonov ton)vsega blagovnega prevoza, kom-binirane pa 20 odstotkov (8 milijo-nov ton). Skupaj bo prepeljanih35,6 milijona ton blaga.Resolucija o prometni politiki go-vori tudi o Skladnem razvoju inracionalni rabi prometne in-frastrukture. Med mednarodni-mi povezavami bodo nujni pred-vsem zgraditev avtocestnegaomre`ja, nadgradnja in posodobi-tev èlezni{ke infrastrukture tergradnja logisti~nih sredi{~ na trasiV. in X. koridorja. Zato bodo nujnidogovori z Italijo o ~asovni uskla-ditvi dokon~anja avtocestnih po-vezav in o medsebojnih èlezni{-kih povezavah ter oblikovanju di-stribucijsko-logisti~nega centra naobmo~ju Seàna-Ferneti~i. Poso-dabljanje ~ezmejne èlezni{ke in-frastrukture bo tema pogovorov zAvstrijo, pogovori o posodobitviavtocestne in èlezni{ke infra-strukture pa naj bi potekali tudi zMadàrsko in s Hrva{ko. Kot po-sebno pomemben projekt v sofi-nanciranju razvojnih na~rtov LukeKoper je omenjena tudi gradnjadrugega tira èlezni{ke proge Ko-per-Diva~a. Vsekakor pohvalevredno, ~eprav bi kazalo zapisati,da omenjeni drugi tir nedvomnoni le del razvojnih na~rtov koprskeluke, temve~ nujen za celotno slo-vensko gospodarstvo. Posebnopoglavje je namenjeno tudi vzpo-stavitvi primerljivega modela pla-~evanja uporabnine ob upo{teva-

Vlada sprejela resolucijoo prometni politiki

Minister Pavliha je prometno politiko obljubil è na za~etku mandata.


nju temeljnega principa delitvedru`benih stro{kov transporta, kivelja v EU: »onesnaèvalec pla~a«.Za èlezni{ko infrastrukturo naj bibil è leta 2005 sprejet natan~ennacionalni program njenega raz-voja. Po njegovem sprejetju bo sle-dilo {e oblikovanje zakonskih pod-lag za zagotavljanje finan~nih vi-rov. @e prihodnje leto bo dolo~enatudi uporabnina za èlezni{ko in-frastrukturo. Leta 2005 naj bi bilaizdelana tudi strategija upravljanjanepremi~nin v dràvni lasti s pou-darkom na upravljanju èlezni{kih

potni{kih postaj. Prihodnje leto bopredvidoma pripravljena tudi dol-goro~na pogodba za vzdrèvanjeèlezni{ke infrastrukture. @e za le-tos je predviden okvirni dogovor ssosednjo Italijo o pripravi projekt-ne dokumentacije za hitro progo.Rok za zgraditev drugega tira Ko-per-Diva~a in posodobitev ter elek-trifikacijo proge Ljubljana-Hodo{je leto 2012, leta 2015 pa naj bibila Diva~a povezana tudi s Tr-stom. Do leta 2020 naj bi bila po-stopno {e preostala infrastrukturana V. in X. koridorju posodobljena

za zagotavljanje parametrov poEvropskem sporazumu o najpo-membnej{ih mednarodnih èlez-ni{kih progah (AGC) in Evropskemsporazumu o pomembnej{ih pro-gah kombiniranega prometa inpripadajo~ih napravah (AGTC).Na podro~ju varnosti v èlezni{-kem prometu resolucija predvi-deva ustanovitev neodvisnega or-gana za raziskave in analize nesre~v èlezni{kem prometu. Ustanov-ljen naj bi bil è prihodnje leto.Posebna pozornost je namenjenatudi prometu in okolju. Predvi-deva pravi~nej{o obremenitev pro-metnih storitev z okoljskimi stro{-ki, ki bo zagotavljala spodbudookolju prijaznej{im storitvam v os-krbi gospodarstva, hkrati pa pris-pevala k oblikovanju realnih cenUresni~evanje prometne politikebo razdeljeno na dve obdobji. Doleta 2012 bo treba odpraviti nes-kladnosti v razvoju posameznihpodsistemov, v obdobju do leta2020 pa je predviden razvoj kako-vostnega in celovitega prometne-ga sistema Republike Slovenije, kibo ob upo{tevanju na~el trajnost-nega razvoja zagotavljal skladenregionalni razvoj in u~inkovito po-vezanost v evropski prometni si-stem. Za kakovostno uresni~eva-nje teh ciljev bo minister za pro-met ustanovil Svet za promet, kibo ob predstavnikih dràvnih insti-tucij vklju~eval tudi zastopnikeprometne stroke, gospodarstva incivilne dru`be.

Resolucija o prometni politiki Re-publike Slovenije na ve~ kakor 60straneh torej na{teva {tevilne ciljein ukrepe za njihovo doseganje.Ob {tevilnih kritikah neusklajenedràvne prometne politike je spre-jem resolucije vsekakor hvalevre-den. Tudi na Slovenskih èleznicahlahko dokument samo pozdravi-mo, saj je èleznica v njem pogo-sto postavljena kot hrbtenica, s ka-tero se povezujejo drugi prometnipodsistemi. Hkrati pa se moramozavedati, da je novi dokument ni~ve~ in ni~ manj kot to, kar nakazu-je è njegovo ime – »resolucija«. Vnjem na primer ne najdemo kon-kretnih finan~nih konstrukcij, ki binam dale zagotovilo, da bodonove infrastrukturne povezave, kiso eden od pomembnih pogojevza uspe{en razvoj, res zgrajene dopredvidenih rokov. To niti ni cilj re-solucije, ki je le krovni dokument.Strate{ki cilji se bodo sedaj moralipreliti v konkretne izvedbene do-kumente, med katerimi bo verjet-no najpomembnej{i program raz-voja èlezni{ke infrastrukture. Tabo moral vsebovati ne le dolg sez-nam predvidenih del, temve~ da-tum zgraditve, ki bo predvsempodprt s konkretnim (in realnim)finan~nim na~rtom. ê tega nebo, se bosta tako resolucija kotprogram razvoja èlezni{ke infra-strukture spremenila v spisek po-bo`nih ̀ elja, kakr{nih smo v Slove-niji videli è kar nekaj.


Nova smer 7

Na svoji 12. redni seji so se 15. ju-lija {e zadnji~ zbrali ~lani in ~lani-ce sveta delavcev v stari postavi.Spregovoril jim je tudi generalnidirektor Bla` Miklav~i~, ki je opisalrezultate v prvih petih mesecih terse ~lanom sveta delavcev zahvalilza sodelovanje.Takoj po koncu seje se je za~elaprva seja sveta delavcev v novi se-stavi, v skladu z rezultati volitev.Sedemindvajset ~lanov in ~lanicsveta delavcev je za svojega pred-sednika izvolilo Silva Berdajsa, ki jetako è ~etrti~ prevzel vodenjesveta. Za njegovega namestnika jebil izvoljen Karel Muster. Sekretarsveta delavcev ostaja Leon Didi~.Za delavskega direktorja je bil po-novno izvoljen Albert Pavli~. Nova~lana nadzornega sveta pa stapostala Joè Pav{ek in Ivan [enki{.Svet delavcev je potrdil tudi imenadelavcev, ki za potrebe sveta de-

lavcev delo opravljajo poklicno. Toso Anica Bogoàlec, Remzija Ci-nac, Bojan Gaj{ek, Vladimir Gan-ziti, Boro Kova~evi~, Zdenko Lor-ber, Rado Mokotar, Benjamin Or-nik, Sre~ko Prijatelj, Damjan Rak,Drago Savi~, Matja` Skutnik, Ja-dranko Tomi~ in Peter Verli~.Svet delavcev pa bodo v nasled-njem {tiriletnem obdobju sestav-ljali Silvo Berdajs, Sergij Birsa,Nada Bizjak, Vladimir Bizjak, Moj-ca Boì~, Anica Bogoàlec, Remzi-ja Cinac, Tihomir ûrkovi~, BrankoDamjanovi~, Risto Djuri~, BrankoJug, Jure Kosem, Miro Krevs, An-ton Lokar, Zdenko Lorber, AvdoMe{i~, Milan Mikl, Joè Moìna,Karel Muster, Roman Pileti~, BertaPusar, Drago Savi~, Marija Sever,Branko Simi~, Dobrivoje Subi~,Roman [uen ter Ale{ @iberna.

Izvoljen nov svetdelavcev


Nova smer8

V prvih stotih dneh, odkar jeprevzel funkcijo prometnega mi-nistra, se je dr. Marko Pavlihaposve~al predvsem oblikovanjuresolucije o slovenski prometnipolitiki, v kateri je pomembnavloga dana prav èlezni{kemujavnemu potni{kemu prometu. Vpetek, 6. avgusta, pa se je odlo-~il, da bo tako reko~ od besedpre{el k dejanjem in si v praksiogledal, kak{no je potovanje zvlakom Slovenskih èleznic. Naenotedenski dopust se je iz Ljub-ljane odpravil kar po tirih.Potem ko je na ljubljanski èlez-ni{ki postaji kupil vozovnico, jesedel na vlak, ki je ob 15.25 od-peljal proti Kopru. »ê se è zav-zemam za popularizacijo èlez-nic, je prav, da se tudi sam pre-pri~am o prednostih potovanja zvlakom,« je komentiral svojo od-lo~itev. O nekaterih prednostih seje seveda pozanimal è prej, pri~emer je vzel pod drobnogledpredvsem stro{ke in ~as potova-nja od Ljubljane do Kopra z raz-li~nimi prometnimi sredstvi. Kerje bila po Darsovem koledarju zapetek popoldne napovedanazelo visoka prometna obremeni-tev, bi se lahko zgodilo, da bi sesamo od Kozine navzdol proti ^r-nemu Kalu in Obali vozil dve uriin pol – to pa je toliko, kot z lo-kalnim vlakom traja potovanje

od Ljubljane do Kopra (InterCityje {e 12 minut hitrej{i)! MinisterPavliha je posebej poudaril, da jepotovanje z vlakom tudi najce-nej{e. Za vozovnico je od{tel1.660 tolarjev; ~e bi potoval z av-tobusom, bi jih 2.460. ê pa bise odpeljal s svojim avtomobi-lom, bi za 126 kilometrov dolgopot ob upo{tevanju stro{kov

cestnin in bencina porabil okrog3.000 tolarjev.»ê bi se vsak dràvljan Slovenijevsaj enkrat na leto peljal na izletz vlakom, bi se {tevilo potnikovpove~alo za dodatna dva milijo-na. Ljudje bi spoznali prednostiin udobnosti potovanj z vlakom,kar bi nedvomno pripomoglo kpopularizaciji javnega èlezni{ke-

ga prevoza. Posledi~no bi se stem kajpak pove~ali tudi prihod-ki, ki bi jih Slovenske èleznicelahko vloìle v dodatno oziromaatraktivnej{o ponudbo svojih sto-ritev,« je {e povedal prometni mi-nister po prihodu na cilj.

Prometni minister na dopust kar z vlakom

Brez kontrole vozovnic ne gre v nobenem primeru.

Prva ministrova »postaja« je bil nakup vozovnice. Zahvala strojevodju za to~no in varno vo`njo.



Nova smer 9

V Skupnosti evropskih èleznic(CER) in v infrastrukturnih pod-jetjih è nekaj ~asa poteka raz-prava o posebni problematiki è-leznic iz dràv novih ~lanic EU terkandidatk za vstop. Gre torej zadràve Srednje in Vzhodne Evro-pe. Zato je CER 25. junija organi-ziral sre~anje generalnih direktor-jev srednje- in vzhodnoevropskihèleznic s predstavniki Evropskekomisije. Udeleìla sta se ga tudigeneralni direktor Bla` Miklav~i~in pomo~nica izvr{nega direktor-ja za strate{ko trènje in razvojMirjam Kasteli~.Generalni direktor DG TREN (ge-neralni direktorat Transport inenergija) F. Lamoureux, vodja od-delka za èlezni{ki transport J.-A.Vinois ter direktor DG TREN,odgovoren za kopenski trans-port, H.Hilbrecht so se z èlezni{-kimi direktorji pogovarjali pred-vsem o pogojih za uspe{no libe-ralizacijo, kohezijskih in struktur-nih skladih v obdobju 2004 do2006 ter o pri~akovanjih za ob-dobje 2007–2012, o pospe{eva-nju razvoja vozil ter o prometu stretjimi dràvami. Posebno po-

zornost so predstavniki Komisijenamenili subvencioniranju pot-ni{kega prometa oziroma pokri-vanju izgube v potni{kem pro-metu s prihodki iz tovornegaprometa. Poudarili so, da to nisprejemljivo, niti s pravnega niti str`nega vidika. Veliko pozornostiso namenili tudi pristojbinam zauporabo èlezni{ke infrastruktu-re. Primerjalne analize kaèjo naizredno visoke uporabnine v no-vih ~lanicah EU, pa tudi v kandi-datkah za ~lanstvo, kar bi lahkonegativno vplivalo na konkuren~-nost tovornega in potni{kega è-lezni{kega prometa. Stanje èlez-ni{kih vozil je v primerjavi z èlez-nicami dosedanjih ~lanic EU sla-bo. Ocenjena vrednost potrebnihinvesticij za posodobitev voznegaparka èleznic v novih ~lanicahEU se giblje okrog deset milijardevrov. @eleznice imajo do popol-ne liberalizacije èlezni{kega to-vornega prometa na razpolagole dve leti. Zato bo treba ob pod-pori skladov EU ~im prej razvitiposebne finan~ne sheme, ki bispodbudile kombinacijo javnegain zasebnega financiranja za na-

kup novih vozil ter posodobitevobstoje~ih, tako v tovornem kot vpotni{kem prometu. Za slednjeobstajajo vzdrèvalno-proizvod-ne zmogljivosti znotraj èleznic,ki jih je treba izrabiti, kar sevedapozitivno vpliva na stopnjo zapo-slenosti. Predstavniki Komisije sosprejeli tudi pobudo generalnihdirektorjev èleznic za redna sre-~anja. Naslednje bo v za~etku

prihodnjega leta. Na njem bodoanalizirali razvoj dejavnosti za re-{evanje omenjenih teàv. Do ta-krat bodo posebne delovne sku-pine, sestavljene iz sodelavcevèleznic, CER in Komisije EU, pri-pravile strokovne podlage za re-{evanje teàv.

V prvi polovici leta je v Luko Ko-per 942 ladij pripeljalo oziromaiz nje odpeljalo skupaj 6.303.280ton blaga. Doseèna koli~ina jebila za 18 odstotkov ve~ja kot vistem lanskem obdobju. V Kopruso bili najuspe{nej{i pri prevozuvozil, kontejnerjev in sipkih tovo-rov. V prvih {estih mesecih leta sopretovorili 165.263 vozil, to jekar za 95 odstotkov ve~ kakorlani, na kontejnerskem terminalupa 67.678 TEU, kar pomeni 21-odstotno rast. Od skupne preto-vorjene koli~ine je ~ez pristani{~e4.221.853 ton blaga potovalo vuvozu, preostalih 33 odstotkovblaga pa so na ladje naloìli. Zaslovenske naro~nike so pretovori-li pet odstotkov manj blaga ka-kor v prvih {estih mesecih leta2003, ve~ je pa bilo blaga v tran-zitu.

Poslovni prihodki v prvem pollet-ju 2004 so dosegli vrednost 8,2milijarde tolarjev, kar je za 14 od-stotkov ve~ kot v istem obdobju2003. Po oceni je bilo dobi~ka za2,2 milijarde tolarjev, kar je 5 od-stotkov ve~ kakor lani.S polletnimi poslovnimi rezultatise je seznanila tudi skup{~inaLuke Koper 14. julija. Skup{~inaje tudi potrdila letno poro~ilodru`be za leto 2003 in sprejelasklep o razporeditvi dobi~ka. Tazna{a skupaj 5,49 milijarde tolar-jev. Od tega je skup{~ina 2,2 mi-lijarde namenila delni~arjem. Deldobi~ka v vi{ini 1,49 milijarde to-larjev se bo prenesel v naslednjaleta, v druge rezerve iz dobi~kapa bo odvedenih 1,8 milijardetolarjev.[estindvajsetega julija pa je za~el{tiriletni mandat tudi novi nad-

zorni svet Luke Koper, ki ga se-stavljajo Janez Poàr, Igor Jako-min, Toma` Moè, Boris Popovi~,

Borut Jamnik, Miha Kozinc, Ro-bert Jerman, Tatjana Jazbec in Al-verino Pavleti~.

Luka Koper uspe{no v prvem polletju

CER in EU o prihodnosti èleznic

Udeleènci sre~anja so se dogovorili o rednih sre~anjih, na katerih bodo analiziralirazvoj dejavnosti za re{evanje medsebojnih teàv.


11Potni{ki promet

Milo{ Rov{nik


Da Eurail »prihaja« v Slovenijo, jemi{ljeno dobesedno, saj je po-nudba Eurail namenjena potni-kom, ki prihajajo v Evropo z dru-gih celin in èlijo potovati poevropskih dràvah z vlaki. Vozov-nice Eurail so podobne vozovni-cam Inter Rail ali Euro Domino.Razlika je v tem, da slednje lahkokupujejo tisti, ki imajo stalno pre-bivali{~e v eni izmed evropskih dr-àv ali v dràvah nekdanje Sovjet-ske zveze ter prebivalci Tur~ije,Maroka, Tunizije in Alìrije. Vozov-nice Eurail pa lahko kupijo le tisti,ki nimajo stalnega prebivali{~a vna{tetih dràvah. Poleg tega sodolo~ene razlike so tudi v vsebiniponudbe. Organizacija prodajeter promocija vozovnic Eurail sta vrokah podjetja Eurail Group G.I.E.s sedeèm na Nizozemskem, ki seo dolo~ilih o uporabi vozovnic do-

govarja in usklajuje s posamezni-mi evropskimi èlezni{kimi upra-vami in podjetji. Ve~ji del vozovnicEurail, dobrih 60 odstotkov, pro-dajo na obmo~ju Zdruènih dràvAmerike in del tudi v Kanadi, sle-dijo pa Azija na ~elu z Japonsko,Oceanija, kjer ima najve~ji deleÀvstralija, in na koncu {e dràveJu`ne Amerike in Afrike. Vozovni-ce ve~idel prodajajo neposredno vomenjenih dràvah, in sicer turi-sti~ne agencije ali pa poobla{~eniagenti. V zadnjem ~asu je ~edaljeve~ prodaje tudi po internetu.Potniki torej ve~inoma kupijo vo-zovnice Eurail è pred odhodom vEvropo. Svoje potepanje po Evro-pi namre~ dobro na~rtujejo in èvnaprej dolo~ijo poti, po katerihbodo potovali. Vozovnice Eurail jemogo~e kupiti tudi v Evropi. V tanamen so v ve~jih ali glavnih

evropskih mestih odprta posebnaprodajna mesta, ki delujejo v okvi-ru prodajno-informacijskih cen-trov na ve~jih èlezni{kih postajahali tudi na letali{~ih. Kupujejo jihdràvljani prej na{tetih neevrop-skih dràv, ki sicer za~asno ìvijo vEvropi ali se za potep po Evropi zvlakom odlo~ijo {ele po prihodu vEvropo. Ob nakupu morajo pred-loìti potni list. Prodaja vozovnic vEvropi je za evropske èlezni{keuprave zaradi dodane provizijeprihodkovno {e bolj zanimiva. Tomo`nost bodo prihodnje letoimele tudi za Slovenske èleznice,o ~emer ve~ v nadaljevanju ~lan-ka.

V ponudbi Eurail je mogo~e izbi-rati naslednje vozovnice:

Eurailpass omogo~a neomejeno

potovanje z vlaki po 17 evropskihdràvah. Izbirati je mogo~e medvozovnicami, ki veljajo 15 ali 21dni ter mesec, dva ali tri, podob-no kot vozovnice Inter Rail. V tejponudbi pa je tudi vozovnica Eu-railpass Flex, s katero lahko potu-jemo 10 ali 15 dni v okviru dvehmesecev, torej podobno kot z vo-zovnico Euro Domino. Cene serazlikujejo tudi glede na uporab-nike. Ponujajo vozovnice za odra-sle, za potovanje v 1. razredu, zamlade do 26. leta starosti, za po-tovanje v 2. razredu, in za skupineod dveh do petih potnikov.

Eurailselectpass omogo~a pot-nikom neomejeno potovanje potreh, {tirih ali petih dràvah. Pogojje, da si izbrane dràve sledijo ozi-roma da je mogo~e potovati ne-posredno med njimi. Torej ni mo-

Ponudba Eurail »prihaja« v Slovenijo


12Potni{ki prometMilo{ Rov{nik

Od 14. do 18. julija je bila v La{-kem organizirana è 40. priredi-tev Pivo in cvetje. Tako kot vzadnjih desetih letih so pri pre-vozih obiskovalcev v La{ko sode-lovale tudi oziroma predvsemSlovenske èleznice. Treba jepriznati, da je udele`ba na le-to{nji prireditvi presenetila takoorganizatorje kot nas kot pre-voznika. Verjetno sta bila vremein zanimiv program tista, ki sta vLa{ko privabila rekordno {teviloudeleèncev te prireditve. To ve-lja zlasti za no~ s sobote na ne-deljo, ko se v La{kem skorajda nibilo mogo~e premikati. Tolik{no{tevilo obiskovalcev se je odrazi-lo tudi v zasedenosti rednih inposebnih vlakov, ki so iz vsehsmeri Slovenije vozili obiskoval-ce v La{ko in nazaj. Med priredi-

tvijo je bilo prepeljanih 27.877potnikov ali slabih deset odstot-kov ve~ kakor v prav tako uspe-{nem lanskem letu. Pribli`no 15do 20 odstotkov obiskovalcev sev La{ko pripelje z vlakom. To jeglede na znano stopnjo motori-ziranosti prebivalcev Slovenije,ki se najraje vozijo z osebnim av-tomobilom, spo{tovanja vredna{tevilka. Analiza prevozov je po-kazala, da kljub tako velikemu{tevilu potnikov ni bilo ve~jih te-àv. To pa ne pomeni, da marsi-~esa ni treba izbolj{ati ali druga-~e organizirati. Vsekakor je tre-ba omeniti zelo kakovostno inprofesionalno opravljeno deloblagajni{kega in vlakospremne-ga osebja, slu`bujo~ih strojevo-dij in prometnega osebja. Kljubveliki gne~i na èlezni{ki postaji

v La{kem in v Celju varnost pot-nikov oziroma obiskovalcev pri-reditve ni bila ogroèna.V potni{kem prometu smo ènaredili analizo vseh dogodkov.Prav tako smo se sestali z organi-zatorji prireditve in podrobnoanalizirali njeno organizacijo. Napodlagi tega smo pripravili izho-di{~a za organizacijo prevozovleta 2005. V zvezi s tem tudi or-ganizatorji razmi{ljajo o dolo~e-nih ukrepih. Za naslednje letobomo na podlagi ugotovitev inporo~il pripravili ve~ razli~ic orga-nizacije prevozov, tudi za primer{e ve~jega {tevila udeleèncev.Vlak je za obiskovalce Piva incvetja namre~ postal najugodnej-{e prevozno sredstvo, in takolahko pri~akujemo tudi nadaljnjepove~anje {tevila potnikov. V iz-

hodi{~ih za naslednje prireditveje tako tudi vpeljava dodatnihvlakov ter izbolj{anje povezav vsmeri Ljubljane, Maribora in Sev-nice. Poleg tega pa so pripravlje-ne tudi spremembe v organizaci-ji odprave potnikov.Uspe{nost èlezni{kega potni{-kega prometa pri tej prireditvi pamora biti tudi spodbuda ter pod-laga za pripravo podobnih po-nudb tudi pri drugih podobnih inmnoì~nih prireditvah v Sloveniji.Pomembna je lokacija prireditve.Pri tem kaè za za~etek omenitiFestival Lent v Mariboru, Rumenono~ v Kopru in tudi podobne pri-reditve v Ljubljani ter {e kje. Iz-ku{nje iz La{kega pa kaèjo, da jeza uspe{no uresni~itev ponudbenujno treba sodelovati z organi-zatorji.

Prevozi na prireditev Pivo incvetje presegli pri~akovanja

go~e za potovanje izbrati skupaj[panije, Francije in Avstrije, tem-ve~ bi namesto slednje lahko iz-brali Italijo, Nem~ijo, [vico, Belgi-jo ali Luksemburg, ki mejijo naFrancijo. Ponudba daje mo`nostizbire med 5, 6, 8, 10 ali 15 poto-valnimi dnevi v roku dveh mese-cev. Poleg tega pa so razli~ne po-nudbe glede na uporabnike oziro-ma njihovo {tevilo enake kot priEurailpass.

Eurailticket je ponudba posa-meznih relacijskih vozovnic. Topomeni, da si potnik pred potova-njem izbere to~no dolo~eno rela-cijo in kupi ustrezno vozovnicoEurailticket.

Eurail 2-Country Pass pa je no-vej{a ponudba, o kateri se napodlagi dvostranskega sporazu-ma dogovorita dve sosednji èlez-ni{ki upravi. Tak{na vozovnicaomogo~a neomejeno potovanje

na èlezni{kem omre`ju dveh dr-àv. [tevilo potovalnih dni, pogojiglede kategorije in {tevila uporab-nikov ter cene so stvar dvostran-skega dogovora med èlezni{ki-ma upravama. Tako dogovorjenaponudba se objavi v okviru proda-je Eurail.

Vlaki posameznih zasebnih èlez-ni{kih podjetij ali grupacij in posa-mezni drugi vlaki, na primerThalys, ICE, TGV, ICS, CityNight-Line itd., so v ve~ini vklju~eni v po-nudbo Eurail, vendar s pla~ilomdodatkov in obvezne rezervacijesedeà. Enako velja tudi za dolo-~ene ladijske dru`be. Vse podrobnosti o dolo~ilih o po-tovanju z vozovnicami Eurail sonavedene v posebnem kataloguEurail, ki izide vsako leto, ali pa souporabnikom dosegljive na splet-ni strani www.eurail.com.

Slovenske èleznice trenutno so-

delujemo le v ponudbi Eurailtic-ket. Res pa je, da so na na{ih pro-gah pogosto potovali in {e potu-jejo tudi potniki z vozovnicamiEurailselectpass in ob~asno tudiEurailpass. V tem primeru moravlakospremno osebje izdati do-datno vozovnico, pri tem pa sopotrebna tudi razli~na pojasnilapotnikom. Zato je pomembna novica, dasmo se na letni skup{~ini EurailGroup, ki je bila junija letos v Cor-toni v Italiji, dogovorili, da za~neprihodnje leto na potni{kih vlakihv Sloveniji veljati tudi ponudbaEurailselectpass. Poleg Slovenijeso se k tej ponudbi po novem pri-druìla {e èlezni{ka podjetja naHrva{kem (H@), Srbiji in ^rni gori(J@) ter Bolgariji (BD@). Z Avstrijski-mi èleznicami (ÖBB) je è dogo-vorjen tudi 2-Country Pass, pogo-vori pa potekajo tudi z Madàrski-mi (MAV) in Italijanskimi èlezni-cami (FS Trenitalia).

Novost je tudi za~etek prodaje vo-zovnic Eurail od leta 2005 naprejtudi v Sloveniji, in sicer v za~etkuna prodajnem mestu v okviru PICLjubljana. Ker gre pri organizacijiprodaje teh vozovnic za dolo~eneposebnosti, bo septembra v Slo-veniji pod vodstvom Eurail Grouporganiziran poseben seminar. Po-leg predstavnikov potni{kega pro-meta Slovenskih èleznic se gabodo udeleìle tudi H@, J@ in BD@. Omenjene novosti pri prodaji vo-zovnic Eurail realno pomenijomo`nost pove~anja {tevila potni-kov iz neevropskih dràv na Slo-venskih èleznicah in s tem tudiprihodka iz naslova mednarodne-ga prometa. Poleg tega to ni ne-pomembno tudi za ve~ji turisti~nipromet v Sloveniji.


Sredi avgusta smo Slovenske è-leznice za~ele prodajo vozovnicza potovanje z vlaki dru`beThalys International. Visoko ka-kovostni hitri vlaki Thalys povezu-jejo postajo Köln Hbf z Brusljemin Parizom, ~ez Bruselj pa tudi zAmsterdamom. V poletni sezonije ponudba bogatej{a {e za vlakThalys Soleil (Son~ni vlak) iz Am-sterdama preko Bruslja v Marseil-le na jugu Francije.Vlaki Thalys vozijo podnevi vsakidve uri iz Kölna v Bruselj oziromaPariz ter so najhitrej{a mo`nostvo`nje z vlakom. V primerjavi spreostalimi malo{tevilnimi daljin-skimi vlaki na navedenih relacijahje ~as potovanja bistveno kraj{i.Iz Kölna v Bruselj pridemo è vdveh urah in 20 minutah, drugivlaki opravijo isto pot v {tirihurah. V Pariz pa pridemo è v {ti-rih urah; s preostalimi, predvsemno~nimi vlaki, bi potrebovali vsaj10 do 12 ur. Posebej dobro jeposkrbljeno za potnike v 1. razre-du, katerim postreèjo z zajtr-kom, prigrizki ali la`jim obrokom– glede na ~as potovanja. Na vo-ljo je tudi ~asopis, ob koncu ted-na pa {e revije. Na vlaku potniki

lahko naro~ijo taksi, ki po~aka napostaji Paris-Nord oziroma Bru-xelles-Midi.Potniki iz Slovenije so do sredineavgusta vozovnico ali dopla~iloza vlake Thalys lahko kupili {elena poti, na primer v Nem~iji,Franciji, Belgiji ali na Nizozem-skem. Po novem pa so vozovniceza celotno relacijo naprodaj tudipri nas. Po ve~dnevni preskusniprodaji aprila in maja letos in posklenitvi dogovora v obliki ve~-stranske pogodbe smo namre~dobili akreditacijo za za~etekprodaje od 17. avgusta 2004 na-prej. Vozovnice so naprodaj namednarodnih potni{kih blagaj-nah v PIC Ljubljana, Maribor, Ce-lje in Koper, v Informacijskemcentru Ljubljana ter pri agencijahWasteels in Pütra. Izdajajo seelektronske vozovnice z rezerva-cijskim sistemom EPA.Za vlake Thalys veljajo globalnecene za relacijo in vrsto ponud-be. Poleg vozovnic Librys za vsepotnike lahko mladi, otroci, sta-rej{i in uporabniki FIP kupijo ce-nej{e vozovnice, ki veljajo samoza vlak, na katerem ima potnikrezerviran sede`. ê èli potovati

z drugim vlakom, lahko potnikvozovnico zamenja najpoznejeeno uro pred odhodom vlaka.Neuporabljena vozovnica se lah-ko vrne pred odhodom vlakabrez odbitka, pozneje pa z deset-odstotnim odbitkom. Imetnikomvozovnic, izdanih na podlagi iz-kaznic FIP, se pred odhodom vla-ka povrne cena z desetodstotnimodbitkom, po odhodu vlaka papovra~ilo ni mogo~e. Imetnikom

vozovnic ED in IR se povrne cenas 25-odstotnim odbitkom, predodhodom vlaka in po njem. Vra-~ilo denarja za delno neizrabljenevozovnice ni dovoljeno.

Ve~ informacij o voznem redudobite na spletni strani:www.thalys.com.

13Potni{ki promet

Marino Fakin


Center za usposabljanje, delo invarstvo Matevà Langusa v Ra-dovljici je ob koncu {olskegaleta pripravil pogostitev za vsevarovance tega doma. Tej hu-manitarni akciji, ki je potekala18. junija, so se pridruìle tudiSlovenske èleznice.To petkovo popoldne bodo va-rovanci nosili v svojih srcih. Nji-hov spomin ne bo samo enkrat-

na barvno obogatena pogosti-tev, ki so jo pripravili {tudentiVi{je strokovne {ole za gostins-tvo in turizem z Bleda. Gotovose bodo spomnili tudi rajanja naprostem z Vilijem Resnikom inseveda {tevilnih drobnih daril,pri sestavljanju katerih so po-magali tudi njihovi star{i ali pri-jatelji.JG

Slovenske èleznice sodelovale v humanitarni akciji

Kako do Bruslja, Pariza in Amsterdama

Vozovnice za vlake Thalys napro-daj tudi na Slovenskih èleznicah


Med junijem 2006 in januarjem2008 bo na na{e proge zapeljalodvajset najsodobnej{ih elektri~nihve~sistemskih lokomotiv Siemen-sove druìne Euro Sprinter. V ~etr-tek, 29. julija, je bila na sedeù S@v Ljubljani podpisana pogodba onjihovi dobavi. Pogodbo sta nastrani Slovenskih èleznic podpi-sala generalni direktor Slovenskihèleznic Bla` Miklav~i~ in njegovnamestnik, mag. Andrej Godec,na strani Siemensa pa predsednikuprave Siemensa AG Avstrija Al-bert Hochleitner in direktor Sie-mensa TS Gottfried Schuster.Skupna vrednost novih lokomotivza tovorni promet bo 77,8 milijo-na evrov. Gre za {tiriosne ve~si-stemske lokomotive, te`ke 87ton. Nove lokomotive bodo lahko

vozile po progah z enosmernonapetostjo 3 kV in po progah,opremljenih z izmeni~no nape-tostjo 15 kV in 25 kV. Dosegalebodo hitrosti do dvesto kilome-trov na uro, imele bodo 6 MWmo~i in najve~jo vle~no silo 300kN. Vozile bodo z oznako S@ 541.Nove lokomotive bodo lahko po-leg Slovenije vozile po progah Av-strije, Nem~ije, Italije, Madàrskein Hrva{ke. Ker lokomotiv na me-jah ne bo ve~ treba menjati, sebodo skraj{ali vozni ~asi, kar bopomenilo ve~jo konkuren~nostèlezni{kih transportov. Seveda pase bodo zmanj{ali tudi stro{ki zavzdrèvanje.Nakup novih lokomotiv je bil ève~ kakor nujen, saj je po dolgihdveh desetletjih to prva posodobi-

tev na{ega vle~nega parka. Tre-nutno po na{ih progah vozi 38 lo-komotiv serije 363, ki so v pov-pre~ju stare 28 let, 16 lokomotivserije 362 pa dosega povpre~nostarost ~ez 41 let. V povpre~ju sona{e lokomotive starej{e od 30let, kar pomeni, da so manj za-nesljive, stro{ki njihovega vzdrè-vanja pa so visoki. Kljub rednemuvzdrèvanju bodo najstarej{e elek-tri~ne lokomotive è leta 2007izrabljene in primerne za dekomi-sioniranje. To pomeni, da ne bodove~ vzdrèvane in njihov izpad botreba nadomestiti z nakupom no-vih lokomotiv ali pa z notranjimoziroma zunanjim najemom loko-motiv. Koli~ina prepeljanega tovo-ra se namre~ iz leta v leto pove~u-je, zlasti v lu{kem tranzitu. Leta

2002 smo Slovenske èlezniceprepeljale 16,3 milijona ton bla-ga, lani v skladu z Novo smerjo è17,24 milijona ton, za letos pa jepredviden prevoz 18 milijonovton tovora. Za doseganje zastav-ljenih ciljev pa so nujne nove loko-motive, saj s sedanjimi lokomoti-vami ne bi mogli ve~ zagotovitizanesljivih voènj tovornih vlakov.Postopek do podpisa pogodbe jebil dolgotrajen. Za~el se je s pred-hodnim razpisom za dobavo ve~-sistemskih elektri~nih lokomotiv,ki je bil objavljen v UL RS {t. 35,19. aprila 2002, in na podlagisklepa o za~etku postopka oddajejavnega naro~ila, ki so ga Sloven-ske èleznice izdale 23. maja2002. Na podlagi teh dokumen-tov je bil v UL RS {t. 48 z dne 31.

14Tovorni prometMarko Tancar

Pogodba o nabavi ve~sistemskih lokomotivpodpisana


15Tovorni promet


maja 2002 objavljen javni razpis(po odprtem postopku) za izbironajugodnej{ega ponudnika zadobavo ve~sistemskih elektri~nihlokomotiv. Razpisno dokumenta-cijo je odkupilo pet podjetij. Odpi-ranje ponudb je bilo 20. septem-bra 2002, do predpisanega rokapa sta prispeli dve ponudbi. Obaponudnika sta bila prakti~no ize-na~ena glede doseènega {tevilato~k pri tehni~nem in splo{nemdelu. Bistvena razlika pri doseè-nem {tevilu to~k je bila pri ceniponudnika, kjer je bila ponudbaSiemens SGP Wien za 14 odstot-kov ni`ja od drugega ponudnika.Podobne lokomotive è vozijotudi po progah nem{kih, madàr-skih, avstrijskih in italijanskih è-leznic. Za nakup lokomotiv s po-dobnimi karakteristikami pa so seodlo~ili tudi v [vici in na ê{kem.Pred izbiro je med 19. in 23. ja-nuarjem letos potekalo natan~nopreizku{anje ve~sistemske loko-motive z oznako ES 64 F4 004, kiima enake elemente kot izbranitip lokomotive; razlike so le vkon~ni hitrosti in vrsti podstavnih

vozi~kov. Preizkusi so potekali naprogi Koper-Diva~a. Lokomotivaje vse preizkuse odli~no opravilain dosegla kar nekaj rekordov natej progi. Po danem soglasju nad-zornega sveta Slovenskih èleznicje vlada kot predstavnik lastnikaSlovenskih èleznic 24. junija2004 odobrila nakup novih loko-motiv. Slovenske èleznice bomonakup financirale s kreditombran`ne mednarodne èlezni{kebanke Eurofima, z dràvnim po-ro{tvom. Eurofima ponuja dale~najugodnej{e finan~ne aran`majeza financiranje nakupa. Slovenskeèleznice smo delni~ar v tej banki,v njej pa velja na~elo solidarnosti.»Za nami je relativno naporen ~asusklajevanja, dogovarjanja in trdihpogajanj. Posebej bi rad poudarilveliko naklonjenost in razumeva-nje slovenske vlade, ki je hitro inprofesionalno iskala vsa potrebnasoglasja ter se vklju~evala v vse-binske razprave,« je ob podpisupogodbe poudaril generalni di-rektor Miklav~i~. Podpis pogodbeo dobavi pa je po njegovem pre-pri~anju le eden od korakov. »Naj-

pomembnej{i bo trenutek, kobodo te lokomotive in druge inve-sticije za~ele prina{ati prihodek.Slednji bo omogo~al razvoj, kakr-{nega smo si zastavili v Novi sme-ri.«Generalni direktor je tudi opisalna{e zadnje poslovne dose`ke terizrazil prepri~anje, da je lahko to-vorni promet Slovenskih èleznic,tudi z uporabo novih lokomotiv,eno od gonil slovenskega gospo-darstva.Predsednik uprave Siemensa AGAvstrija Albert Hochleitner je po-vedal, da se je Siemens è predve~ kakor desetimi leti odlo~il, dase bo uveljavil tudi v Sloveniji, naSlova{kem in Hrva{kem ter nadrugih ju`no- in srednjeevropskihtrgih. »Po skromnih za~etkih zmedicinsko tehniko leta 1991 jedanes na{e ljubljansko podjetjeuspe{no tudi na drugih podro~jih,med katerimi je vse pomembnej{atransportna tehnika,« je povedal.Omenil je tudi dobavo elektromo-tornih potni{kih garnitur in delana progah Ljubljana-Seàna inMurska Sobota-Ormo`. Po njego-

vih besedah so avstrijske èleznicenaro~ile ve~ kakor {tiristo zelo po-dobnih lokomotiv, ki v Avstriji vo-zijo pod imenom Taurus, ve~inapa jih je è dobavljenih. Slovenskonaro~ilo, ~eprav manj{e, pa je ponjegovih besedah lepo darilo za125. obletnico, ki jo bo Siemenspraznoval septembra.V imenu prometnega ministrstvaje spregovoril dràvni sekretar inpredsednik nadzornega sveta S@Boris @ivec. Napovedal je, da bo-sta do leta 2015 zgrajena drugi tirmed Diva~o in Koprom in medMariborom in [entiljem, poso-dobljena in elektrificirana pa boproga od Ljubljane do Hodo{a.»Ti na~rti so dali zanesljivo podla-go, da so se Slovenske èleznicelahko pogajale tudi za posodobi-tev mobilnih sredstev, s katerimise bodo morale intenzivneje vklju-~evati v mednarodno okolje. Za-gotovim lahko, da bo lastnik Slo-venskih èleznic poostreno nadzi-ral poslovanje podjetja, pa tudizagotavljal ustrezne spodbude zau~inkovit nastop na mednarod-nem trgu,« je {e povedal.

Pogodbo sta na strani Slovenskih èleznic podpisala generalni direktor Slovenskih èleznic Bla` Miklav~i~ in njegov namestnik, mag. Andrej Godec, na strani Siemensa pa predsed-nik uprave Siemensa AG Avstrija Albert Hochleitner in direktor Siemensa TS Gottfried Schuster.


16IntervjuMarko Tancar

Prvega julija so bile uradno ustanovljene tri dru`be znotraj na-

{ega holdinga. Mag. Andreja Godca, ki v poslovodstvu odgo-

varja za delo dru`be Infrastruktura, smo zaprosili za komentar

nekaj najbolj aktualnih tem z infrastrukturnega podro~ja.

Infrastruktura je v prvi polovici leta ustvarila okrog 500milijonov tolarjev izgube. Kak{ni so vzroki za to?Dru`ba Infrastruktura ima pomembno ekonomsko in dru`beno funkci-jo v na{em holdingu, kar se odraà predvsem v stro{kih vzdrèvanja ininfrastrukturnih projektov ter organizaciji urejenega ter varnega èlez-ni{kega prometa. Zunaj podjetja pa infrastruktura z vi{ino transportnihstro{kov posredno vpliva na razvoj gospodarstva in dru`be. Veliko ve~i-no sredstev zaradi te na{e vloge dobimo s pogodbami z na{im lastni-kom – dràvo. Kot za vsako dru`bo je tudi za nas pomembno optimal-

no zagotavljanje sredstev za pokrivanje stro{kov. Javna agencija za è-lezni{ki promet v vlogi upravljalca javne èlezni{ke infrastrukture finan-cira njeno vzdrèvanje in razvoj, na drugi strani pa tudi vodenje prome-ta in s tem kaè svoj odnos do èlezni{ke infrastrukture. Od tega odno-sa je odvisno na{e poslovanje. Letos smo za vzdrèvanje infrastrukturepodpisali dve pogodbi, v drugi polovici leta pa {e eno pogodbo oupravljanju postaj, ~eprav smo to nalogo opravljali è vse od januarja.âka nas {e tretja pogodba za vzdrèvanje infrastrukture, ki naj bi po-krila stro{ke do konca leta. Skupaj so te pogodbe vredne nekaj ve~ ka-kor deset milijard tolarjev, za ta namen pa je bilo v dràvnem prora~u-nu namenjenih 11,1 milijarde tolarjev. To pomeni dejansko zmanj{anjepredvidenih prihodkov za dobro milijardo. V vodenju prometa je slikanekoliko bolj{a, a tudi tu je sredstev za skoraj 150 milijonov tolarjevmanj od predvidenih. Vlada je sicer s sklepom 700 milijonov tolarjevsklenila nameniti za investicijsko vzdrèvanje. Toda to so namenskasredstva, ki jih ne moremo porabiti za redno vzdrèvanje, ~eprav jeagencija maja zniàla sredstva prav na tej postavki. Poleg tega namagencija ne priznava stro{kov za izredne dogodke, ki so samo v prvempolletju dosegli skoraj 160 milijonov tolarjev, te stro{ke pa nam dolgu-je {e iz lanskega leta. Nadomestiti tak izpad sredstev je nemogo~e, ~e-prav vseskozi i{~emo notranje rezerve in zmanj{ujemo na{e stro{ke. I{-~emo tudi dela na zunanjih trgih in z vsemi ukrepi sku{amo izbolj{atiposlovni rezultat, toda izpad sredstev je preprosto prevelik. Dela pa vskladu z vsebino tako imenovane pogodbe 1 moramo opraviti, ~e si è-limo infrastrukturo oziroma prevozno pot dràti v zadovoljivi in varnikondiciji.

Na va{em podro~ju potekata dva strate{ka projekta. Bilahko na kratko opisali, v kateri fazi sta?Strate{ki projekt SP-7 se posve~a zmanj{evanju {tevila izrednih dogod-kov ter uvajanju integriranega vzdrèvanja. Projekt nekoliko zamuja zaterminskim na~rtom, toda to bomo nadoknadili. Z njim bomo dosegli~im ve~je vozne hitrosti ob optimalnih stro{kih ter zagotovili mirno,tiho, predvsem pa varno vleko ob optimalnih stro{kih. Izvajanje rezul-tatov projekta pa ne bo odvisno le od nas, temve~ tudi od lastnika.Strate{ki projekt SP-8 pa je è kon~an, zato mu bom namenil ve~ po-zornosti. Gre za vzpostavitev nadzornega centra vodenja in upravljanjaprometa ter elektroenergetike. Projekt je trajal eno leto, na njem je biloopravljenih skoraj 4.000 ur in pripravljenega ve~ kot 1.200 strani gra-diva. V njem je sodelovalo ve~ kot 50 èlezni~arjev in {tirje zunanji stro-kovnjaki. Z vzpostavitvijo centra vodenja prometa bi lahko veliko prihra-nili; predvsem s pove~anjem {tevila tras. S tem bi prepre~ili odliv tovo-ra na ceste in po ocenah prihranili okrog deset milijonov evrov na leto.Okrog 52 milijonov evrov na leto bi lahko prihranili pri stro{kih dela, spove~anjem varnosti na potnih prehodih pa {tiri milijone evrov vsakoleto. Uvajali bomo lahko nove interoperabilnosti, pove~ali zadovoljstvouporabnikov in zmanj{ali vi{ino {kode v izrednih dogodkih. [iritev in-formacijskega sistema pa bi prinesla okrog deset milijonov evrov pri-hranka na leto. S centralizacijo elektronapajalnih postaj in stikal voznemreè bi stro{ke lahko zmanj{ali za okrog deset milijonov evrov na letoin ob~utno zmanj{ali porabo kon~ne elektri~ne energije. Projekt pred-videva tudi nov sistem konstruiranja voznega reda. Stro{ki zanj bi senam povrnili v dveh do treh letih, vozne rede pa bi lahko izdelovali tudiza druge javne prevoznike, kar se mi zdi pomembna pridobitev pred-vsem v lu~i nove prometne politike. S tem projektom èlimo dràvi po-staviti ogledalo in ji pokazati, kaj narediti, da bo infrastruktura konku-

Opraviti moramo normati

mag. Andrej Godecnamestnik generalnega direktorjaSlovenskih èleznic


17Intervju


ren~na, zniàla stro{ke in pozitivno vplivala na {ir{e gospodarstvo. Od-lo~itev o izvedbi pa bo seveda odvisna prav od na{ega lastnika in potdo nje gotovo ne bo lahka.

Z ustanovitvijo dru`be S@ – Infrastruktura se preoblikova-nje na{ega podjetja nadaljuje. Kako ste zadovoljni s spre-membami?Na{e naloge so znane – na eni strani nam dràva kot lastnik infrastruk-ture predpisuje raven varnosti, na drugi strani pa moramo delati ~imbolj u~inkovito. Na{a organiziranost je {e vedno prete`no proizvodna.Za izpolnitev ciljev Nove smeri pa bo nujna ne le sprememba na papir-ju, temve~ predvsem v na{ih glavah. Vsakdo med nami mora postatiodgovoren za poslovni rezultat ter za ekonomi~no in u~inkovito anga-ìranje kadrov. To razmi{ljanje bomo podprli z organizacijo po profitnihcentrih in upravljanjem po tr`nih na~elih. ê nam uspe dose~i te cilje,se za na{o prihodnost ne bojim. Res pa je, da moramo pred tem opra-viti tudi veliko normativno preobrazbo. Zlasti mislim na na{o »èleznosrajco« – skrb za varnost, pa naj gre za vzdrèvanje infrastrukture ali zavodenje prometa. Da ne bo pomote – varnost nikakor ne sme biti in nebo ogroèna. Spremeniti pa moramo {tevilne nepotrebne zastarele intudi drage predpise, ki ne upo{tevajo è uvedenih sodobnih tehnologij,saj so nastali pred precej leti. Naj navedem le morda na prvi pogled do-cela banalen primer. Za redni pregled postajne ure ima delavec na vo-ljo kar dvajset minut. To je bilo gotovo smiselno v ~asu mehanskih ur,ki jih je bilo treba sneti s stene, naoljiti in nastaviti. Danes pa so ure elek-tronske in daljinsko vodene ter toliko ~asa za njihovo vzdrèvanje nepotrebujemo. Tak{nih in podobnih primerov pa je {e veliko.

Vlada je sprejela resolucijo o slovenski prometni politiki.Kako jo presojate?Vesel sem, da je prometno ministrstvo pripravilo novo resolucijo in dajo je vlada è sprejela, saj naj bi ta zagotavljala racionalno in ekolo{kouporabo prometne infrastrukture. Pri~akujem pa, da se bo uresni~eva-la bolj u~inkovito kot nacionalni program razvoja èlezni{ke infrastruk-ture. Ta se je do danes uresni~eval manj kot 20-odstotno.

Pred kratkim ste se odlo~ili za projekt ozave{~anja o ne-varnosti na potnih prehodih. Zakaj tak{na odlo~itev?Pobudo za tak{no akcijo sem dal, ker se najve~ smrtnih primerov na na-{ih progah vsako leto zgodi prav na potnih prehodih. Oblikovali smoknjiìco, s katero bi radi javnost opozorili na nevarnosti pri pre~kanjuproge na potnih prehodih z avtomatsko signalizacijo ali pa z Andreje-vim krièm. Teh drugih je {e vedno najve~ in so na{e najbolj ~rne to~-ke. Knjiìco bomo izdali skupaj s svetom za preventivo in vzgojo v cest-nem prometu. Distribuirali jo bomo na {olah, v avto{olah in ob~inah, kiso blizu èlezni{kih prog. S predstavitvami izbranim lokalnim skupno-stim in {olam bomo sku{ali opisati nevarnosti pre~kanja èlezni{ke pro-ge in pove~ati varnost na potnih prehodih. Opaàmo namre~, da senajve~ nesre~ zgodi prav tam, kjer doma~ini kak prehod vzamejo za»svojega«, imajo ob~utek, da ga zaradi rednega pre~kanja poznajo. Za-do{~a pa le trenutek nepazljivosti in è se lahko zgodi nesre~a, saj vlaknima tako kratke zavorne razdalje kot osebni avto.

@e prihodnje leto naj bi tovorni promet za~el pla~evatiuporabnino, ki bo namenjena za vzdrèvanje infrastruk-ture. Va{ komentar?

Pla~evanje uporabnine je za podjetje S@ Infrastruktura zelo pomembensegment. Njeno pla~evanje dolo~ajo {tevilne evropske direktive. Ti do-kumenti govorijo o izena~evanju pogojev vseh prometnih sistemov innjihovem usklajenem razvoju. V Evropski uniji se è pripravlja enotnametodologija za dolo~itev uporabnine, kar pa se mi zdi problemati~no.Stro{ki vzdrèvanja so namre~ zaradi geografskih razlik po posameznihdràvah zelo razli~ni, saj je logi~no, da je na primer vzdrèvanje gorskeproge bistveno dra`je kakor ravninske. Na{ tovorni promet uporabninoè pla~uje, za zdaj je njena vi{ina 50 milijonov tolarjev. @e prihodnje letopa bo tovorni promet za~el pla~evati polno uporabnino po modelu, kiga v veliki tajnosti pripravlja èlezni{ka agencija. Ta bo verjetno dolo~e-na na podlagi stro{kov vzdrèvanja javne èlezni{ke infrastrukture. Alibo uporabnino pla~eval potni{ki promet, pa mi ni znano. V tujini je si-cer praksa, da potni{ki promet uporabnine ve~inoma ne pla~uje, Nizo-zemska pa je celo tovorni promet oprostila pla~evanja uporabnine. Po-leg tega pa je tujina pred nami tudi zato, ker se è pogovarjajo o zara-~unavanju tako imenovanih eksternih stro{kov vsem prometnim siste-mom. Gre za oceno, koliko na primer staneta onesnaèvanje in hrup,ki ga povzro~a promet, koliko stane smrt v prometni nesre~i in podob-no. Te dejavnike v tujini vsaj delno è upo{tevajo, pri nas pa teh stro{-kov {e ne zara~unavamo.

Malo v {ali bi lahko dejali, da si kot vrhovni {ef èlezni{keinfrastrukture prav gotovo èlite ~im vi{jo uporabnino.Nikakor ne, ~eprav se to morda zdi nelogi~no, saj naj bi za nas ve~jauporabnina, ki se vra~a v vzdrèvanje infrastrukture, pomenila la`je po-slovanje. Toda zavedati se moramo, da je na{ èlezni{ki sistem soodvi-sen, od njega pa je odvisen tudi dobr{en del gospodarstva. ê bo upo-rabnina previsoka, tovorni promet Slovenskih èleznic, ki jo bo pla~e-val, ne bo ve~ cenovno konkuren~en in tovor se bo preusmeril na ce-ste. To pa bo pomenilo ve~je onesnaèvanje in zmanj{anje varnosti vprometu, saj so ceste kar {tiriindvajsetkrat manj varne kot èleznice. Po-sledica bo dru`bena {koda, na drugi strani pa nesorazmerje tudi v na-{i dru`bi, saj manj prometa pomeni tudi manj vzdrèvanja infrastruktu-re, se pravi manj dela za nas. Zato bo treba najti ravnote`je, saj bo upo-rabnina imela tudi socialno-ekonomski vidik. Ocena vloge èleznice vslovenskem gospodarstvu in dru`bi, dolo~itev obra~unavanja eksternihstro{kov, dolo~itev cene varnosti in primerne ravni vzdrèvanja bodoogledalo modrosti lastnika na{ega holdinga in javne èlezni{ke infra-strukture.

Dràva in Javna agencija za èlezni{ki promet sta zelo po-membna dejavnika dela S@ Infrastrukture. Zlasti med Slo-venskimi èleznicami in agencijo pa menda prihaja donesoglasij?Povem lahko, da odnos med nami ni dober in lastnik bi ga moral mo~-no popraviti. Slovenska ureditev popolnoma odstopa od drugih dràvEvropske unije. Povsod je dràva nedvoumno dolo~ila upravljalca. Prinas pa so Slovenske èleznice le poobla{~eni upravljalec javne èlezni{-ke infrastrukture, njen dejanski upravljalec pa je èlezni{ka agencija. Toje edinstvena re{itev v Evropi in tu je najve~ji vzrok nere{enih teàv. [eena posebnost pa je, da je Javna agencija za èlezni{ki promet edinaagencija, ki upravlja sredstva, vsa odgovornost za varnost pa je na ra-menih Slovenskih èleznic. Dràva bo morala nekaj ukreniti, saj tak{enodnos ni v prid slovenskemu èlezni{kemu sistemu oziroma slovenskimèleznicam, poudarjam, pisano z malo za~etnico.

vno preobrazbo


18Iz tujinedr. Vladimir Korun

V predlanski majski Novi progismo è pisali o gradnji novegaosrednjega berlinskega kolodvo-ra in gradnji berlinskih èlezni{-kih prometnih poti. Berlin je bilpred drugo svetovno vojno enood najve~jih evropskih èlezni{-kih vozli{~, po vojni pa je to vlo-go izgubil. @e pred drugo svetov-no vojno pa so Berlin pestile te-àve zaradi premajhne preto~no-sti èlezni{kega prometa skozinem{ko prestolnico. Vojna vihraje prekriàla pripravljene na~rte,po katerih za~etek in konec tirne-ga prometa ne bi bil le na osmih~elnih kolodvorih in nekaj preto~-nih kolodvorih. Tak{na oblikaprometa namre~ od potnikovzahteva veliko naporov, ~asa inprestopanj. Za pove~anje preto~-nosti so zato v Berlinu zgradilidve kroì{~i – eno blizu sredi{~amesta in drugo od njega zelo od-daljeno. Ti kroì{~i sku{ata v ve-

nec povezati ve~ kakor 12 regio-nalnih in mednarodnih èlezni{-kih prog, ki se zlivajo v mesto.Stare napake, zagre{ene v pionir-skih ~asih 19. stoletja, si Nemciprizadevajo odpraviti s sistemomnavpi~ne povezave v smeri jug-sever. V sredi{~u tega »dvojnegaipsilona« je Lehrter Bahnhof –prihodnja glavna berlinska èlez-ni{ka postaja.Nova povezava severa in juga nizgolj èlezni{ka pot z novo po-stajo v sredini, gre za zapletenprometni sistem, ki se ustreznovklaplja v obstoje~e povezave. Znjim se pravzaprav nadome{~atapo vojni zaradi delitve mesta iz-gubljena potsdamski in anhalter-ski ~elna kolodvora, hkrati pa spovezavami naprej proti severuopravlja nalogo, ki sta jo nekdajimela lerterski in stettinski ~elnikolodvor. Na jugu mesta se novapovezava za~ne z zdruìtvijo

dveh èlezni{kih linij pri postajiPriesterweg. Proga nato potekado vozli{~a, ki je v gradnji, nanjem pa se bo na postaji Pappe-strasse linijski èlezni{ki prometpovezal s primestnim in mest-nim. Po nekaj kilometrih se pove-zava spusti v predor, najprej dopotsdamskega trga. Tu je è sko-raj do konca zrasel novi kolodvor.Nadomestil bo stari potsdamskikolodvor, ki je bil odprt leta 1838na prvi èlezni{ki povezavi Berli-na in Potsdama; ta je bila hkratiprva proga v Kraljevini Prusijisploh. Peroni s {estimi tiri leìjo15 metrov pod zemljo.Najbolj privla~en objekt nove po-vezave jug-sever pa je nedvomnostavba novega glavnega kolod-vora – Lehrter Bahnhofa. Resnicina ljubo je treba povedati, daprojekt zaradi pomanjkanja sred-stev zamuja è za dve leti. To jenajbolj o~itno prav na glavnem

kolodvoru, kjer za zdaj poteka lepromet mestne èleznice v smerivzhod-zahod. Vlaki linijskega inprimestnega prometa pa skozikolodvor vozijo, a tam ne ustav-ljajo. Stavba nove postaje bo raz-deljena na kar pet nadstropij. Ar-hitekt Meinhard von Gerkan jepredvidel, da bi bila zgornja halazastekljena neprekinjeno v dolì-ni 430 metrov. Zaradi finan~nihteàv pa je sedaj v sredini zaste-klitev v dolìni nekaj deset me-trov prekinjena, tako da sta na-stali dve dvorani. Okenska steklaso debela dva centimetra, za po-kritje 20.000 kvadratnih metrovpa so jih porabili 8.500. Na stre-hi so name{~ene tudi naprave, kibodo na leto pridobile okrog190.000 kilovatnih ur elektri~neenergije. Stre{na konstrukcija, ki{e najbolj spominja na satovje~ebel, sloni na lokih razpetine 66metrov. Tak{na konstrukcija jebila sicer è uporabljena pri grad-nji postaje Spandau. Zaradi ni`jecene so bili loki izdelani na Polj-skem. Gledano z vzhodne stranije celotna konstrukcija kolodvoraoblikovana v rahlem levem loku,stoji na viaduktu in delno na mo-stu, pod katerim te~e Spree. Po-stajna zgradba je dolga okrog enkilometer. Celotna nadzemnazgradba je oblikovana tako, dalahko dnevna svetloba prodrecelo 15 metrov pod povr{ino vnajni`je prostore. Te bodo z vi{ji-mi etaàmi poleg s klasi~nimistopnicami povezali s 54 teko~i-mi stopnicami in 14 dvigali. Medkletno in zgornjo etaò bodosvoj prostor tudi na vmesnih trehnadstropjih na{le {tevilne trgovi-ne in lokali. Na postajnem ob-mo~ju bo tudi garaà za tiso~ vo-zil, iz katere se bo podzemna av-tocesta navezovala na okoli{keceste in ulice. Na Lehrter Bahn-

Berlinska èlezni{ka razglednica

Lehrter Bahnhof – noviberlinski glavni kolodvor


Aktualno

Nem~ija zmanj{uje èlez-ni{ki prora~un

Nem{ko finan~no ministrstvo jeobjavilo namero, da bo v nasled-njih letih postopno zmanj{evaloprora~un Nem{kih èleznic. Osnu-tek prora~una za prihodnje letopredlaga 3,7 milijarde evrov sred-stev, v primerjavi z leto{njimi 4 mi-lijardami. Leta 2007 naj bi Nem{-kim èleznicam (DB) namenili 3,2milijarde evrov, leto pozneje pa le{e 2,2 milijardi evrov. Medtem pasta se nem{ka vlada in DB dogovo-rila o srednjero~nem na~rtu èlez-ni{kih projektov. Letos bo za vzdr-èvanje infrastrukture namenjene2,5 milijarde evrov, v naslednjih{tirih letih pa bo za 66 najpomem-bnej{ih infrastrukturnih projektovporabljene najve~ 3,1 milijardesredstev. Vlada se je pripravljenatudi pogajati z DB o mo`nosti vla-ganja dodatne milijarde evrov doleta 2008. S tem naj bi za~eli alipospe{ili {e nekaj projektov.

Hrva{ki nagibniki è prevzeti

Hrva{ke ̀ eleznice so prevzele prvih{est od osmih dvo~lenskih dizel-skih nagibnih vlakov, ki jih je izde-lal Bombardier Transportation.Vrednost posla je 32,5 milijonaevrov. Garniture so skorajda enakekot Regio Swinger serije 612, kakr-{ni vozijo po nem{kih progah. Vo-zile bodo iz Zagreba proti jadran-ski obali, ve~inoma do Splita, patudi do [ibenika in Zadra. Novivlaki so klimatizirani. Na njih je po110 sedeèv drugega razreda in24 sedeèv prvega razreda, ki sovsi opremljeni s priklju~ki za pre-nosne ra~unalnike ter slu{alkami.Na vlakih sta tudi informacijski si-stem za potnike in mini bar. Gre zaprvi nakup medmestnih vlakov naHrva{kem po 30 letih. Obenempotekajo infrastrukturna dela naprogi Ogulin-Knin-Split, ki bodoprogo usposobile za hitrosti do160 kilometrov na uro. Hrva{keèleznice upajo, da bodo novi vla-ki 435 kilometrov dolgo pot medZagrebom in Splitom prevozili vpetih urah. Danes je ~as vo`nje 7ur in 15 minut.

19Iz tujine


hofu bo mo~ tudi presesti napodzemno progo U5, kateregradnja {e poteka. Namenjenabo predvsem za povezavo zvladno in diplomatsko ~etrtjo naeni strani in z najve~jima pod-zemnima kolodvoroma Fride-richstrasse in Alexanderplatz nadrugi strani. Zgradba novegakolodvora bo seveda opremlje-na z vrsto ra~unalni{kih siste-mov, ki bodo skrbeli za varnostin dobro po~utje. Posebna po-zornost je namenjena avtomat-skemu zra~enju velike stavbe.Ko bo novi kolodvor uradno od-prt, bo skozenj vsak dan peljalove~ kakor 750 regionalnih inmednarodnih vlakov, dodatnopa {e {tevilni vlaki primestne,mestne in podzemne èleznice.Dela naj bi bila dokon~ana doza~etka nogometnega prvens-tva leta 2006. Takrat bo novi le-hrterski kolodvor polno nado-mestil na skoraj istem mestuleta 1871 postavljeni ~elni ko-lodvor z istim imenom, ki je bilte`ko po{kodovan zaradi bom-bnih napadov med vojno in po-drt leta 1959.

Vlaki linijskega in primestnega prometa na novem kolodvoru {e ne ustavljajo.


20S@ so ljudjeMilo{ Opre{nik

Sandi ôlnik je neko~ pove-dal, da ste bili v televizijskioddaji Ve~erni gost edennjegovih najzanimivej{ihsogovornikov.Res? To me veseli. Ljudje smo sevajeni sprenevedati, vendar priz-nam, da mi to laska. Sicer pa meje nastopanja pred kamero karmalce strah. Najprej gre za tremo,naslednji dan pa si potem o~ita{,kaj vse bi {e lahko povedal, in tobi seveda povedal popolnomadruga~e … pa nisi. Zanimivo, ne-kateri muzealci iz ve~jih muzejevso bili kar malce nevo{~ljivi, ~e{,kako da so povabili prav tebe, iztako majhnega muzeja. Hja, semrekel, vedno je treba za~eti z ma-lim!

Va{ o~e, gospod MirkoBogi}, je starosta in legen-

da slovenskih jadralcev, av-tor mnogih u~benikov zanavtike … vi pa kar po ̀ elez-ni cesti. Kako to?Moj odnos do morjeplovstva zao~eta prav gotovo pomeni pre-cej{nje razo~aranje. Skupaj svazgradila manj{o bar~ico in vsakoleto smo ve~krat jadrali ob istrskiobali in vse doli do [ibenika. Bilsem tudi v izpitni komisiji za vodi-telje ~olnov in ve~krat tudi njihovdemonstrator. Ampak imeti barkoin biti navezan nanjo, pomeni ne-kak{no obliko suènjstva, tako ne-kako, se mi zdi, kakor – hm, vi-kend hi{ica. Res je, kot ~lan o~eto-ve posadke, tudi na nekaterih re-gatah, sem doìvel marsikateri ~u-dovit trenutek, tudi nevaren … kozapiha tisti pravi veter … to je re-sni~en uìtek. Gledano v celoti pase mi zdi jadranje obupen dolg-

~as: ob~utek ima{, da si ves ~assredi ni~esar in da ne bo{ pri{el ni-kamor. V daljavi zagleda{ rt, ki tipomeni orientacijo, in zdi se ti, daga ne bo{ nikoli dosegel. Ko ganaposled le doseè{, se za njim naobzorju pojavi – nov rt. Vem, dabi marsikdo »dal du{o« za tak{enna~in ìvljenja, toda videti je, dasem bolj kopenska podgana.

Po izobrazbi ste profesornem{~ine in ru{~ine.Po kon~ani gimnaziji – mimogre-de, moja tema pri maturi iz fizikeje bila Parni stroj na lokomotivi –sem se vpisal na strojno fakulteto.Veliko, velikansko razo~aranje!Male predavalnice so bile nabitopolne, bilo je stra{no zadu{ljivo inpovrhu vsega so bili gospodje asi-stenti izjemno nesramni. Presedlalsem, {e pravo~asno, tako da k sre-~i nisem izgubil letnika, na filozof-sko fakulteto. Odlo~il sem se zanem{~ino in ru{~ino, a brez kakr-{nih koli ambicij, da bi postal ling-vist. Toda nem{~ina se je pokazalakot prava izbira: skorajda vsa naj-pomembnej{a literatura, ki jo vsakdan potrebujem pri svojem delu,je namre~ napisana v tem jeziku.Poleg tega je znanje nem{~ine po-membno tudi zaradi pogostih sti-kov z Avstrijci, s katerimi imamo,kot vemo, kar lep kos skupne kul-turne dedi{~ine. Sem ter tja vnem{~ini tudi kaj napi{em, in ve-sel sem, ker so mi »onkraj« èmarsikaj objavili. [tudij mi je odprlmeje tako germanskega kot tudislovanskega sveta, predvsemmo`nost spoznavanja literature vizvirniku. ^lovek tako postaja, re-kel bi, nekako »kulturno formi-ran«.

@eleznica?Moja velika ljubezen è od najro-snej{ih let. Moj prvi spomin na è-leznico je povezan s kozolcem, kije stal nedale~ od proge; danes sotam kajpak stanovanjski bloki. Nastol~ku za slamo, ki je bil obe{enna ranto kozolca, sem pre`del

kdo ve koliko ur in opazoval loko-motive. Pozneje sem kraj opazo-vanja preselil na pasarelo prekoproge, tja, kjer stoji danes podvozna Dunajski cesti. Potem pa semseveda za~el zbirati vlakce. Mulcismo si v kleti bloka, kjer smo sta-novali, izborili sobo in za~eli dela-ti maketo. Pri tem sem ugotovil,da me zelo zanima elektrika. Tomi je pozneje pri{lo prav pri voja-kih, kjer sem o tej temi celo pre-daval, kar {tejem za svoj najve~ji»akademski« podvig (smeh). Nav-du{il me je na{ veliki elektrotehnikin {ahist Milan Vidmar, v njegovihknjigah, iz obeh strok, so izjemnitisti pretanjeni komentarji, s kate-rimi bralca vpelje v posameznopoglavje. Mislim, da je Vidmarnedvomno ena najve~jih sloven-skih glav.

In kako na èleznico?Na vsak na~in sem si èlel na è-leznico, bilo mi je pravzapravvseeno – kamor koli! Tako semleta 1977 pristal v ekonomski pro-pagandi. Leta 1981 je bil pri teda-njem @elezni{kem gospodarstvuLjubljana ustanovljen Odsek zamuzejsko dejavnost. Stvar me jekajpak zelo zanimala in izrazil semèljo, da bi pri tem sodeloval. Kartakoj so me imenovali za vodjoodseka, ~eravno sem imel pomi-sleke, vendar mi je bila obljubljenapomo~. Da bo neko~ pri{lo do us-tanovitve èlezni{kega muzeja, seje vedelo pravzaprav è od leta1972. Prof. Stane Kumar, aka-demski slikar, je è dlje ~asa delalna tem podro~ju, kar je bilo pa~mogo~e. Ve~idel je {lo za zbiranjegradiva, predvsem lokomotiv, izkaterega bi oblikovali poznej{imuzejski fundus, kot bi se reklo.Na{ odsek je po enem letu dobilprostore v sindikalnem domu obrotundi, kjer smo ostali dolgihdvajset let. Moram potoìti, daves ta ~as nisem imel svoje pisar-ne, kar vsekakor ni dobro. V~asihso namre~ k nam prihajali tudipomembni ljudje, s katerimi na di-

Mladen Bogi}

»Moj posel je moja najljub{a


21S@ so ljudje


rekciji niso vedeli kaj po~eti, in sojih preprosto poslali k nam. Preddvema letoma pa smo naposleddobili nove prostore v pisarni{kemdelu rotunde, kjer je bila neko~uprava delavnic.

Kako se financira @elezni{kimuzej?@elezni{ki muzej je seveda odvisenod prora~una Slovenskih èleznic,nekaj pa prispeva tudi Ministrstvoza kulturo. Tako so ob 150-letniciprihoda prvega vlaka na Sloven-sko financirali streho starega delarotunde, obnovo fasade in manj{ipomo`ni objekt rotunde. Mordabi bili pripravljeni nekatere na{eprograme podpreti s 50 odstotki,~e tudi sami prispevamo 50 od-stotkov sredstev. Toda pri tem sepojavlja {e en pogoj: vklju~enimoramo biti v Mreò muzejev, ~e-sar pa ne moremo izpolnjevati, sajdejansko {e nismo muzej, temve~delujemo samo na ravni slu`be.Tako, denimo, sam nastopam si-cer kot ravnatelj muzeja, v resnicipa sem {ef slu`be. âkamo torej,da nas nekdo »ustanovi«, ustano-viteljev pa ni. Pred leti, ko je {e ob-stajal Odbor za muzejsko dejav-nost, so bile stvari preprostej{e; vodboru so bili namre~ ljudje, ki sov okviru èleznice visoko kotirali,in kadar je bilo treba, je vsakdopotegnil svoje vzvode. Leta 1991pa je ta organ ugasnil. Predlagalsem ustanovitev muzejskega sve-ta, vendar brez uspeha. Moramre~i, da sem precej odvisen samod sebe in od lastne iznajdljivosti,o klju~nih stvareh pa dostikrat od-lo~ajo ljudje, ki problematike pa~ne poznajo dovolj. Opaàm, da seje moja hitrost dela mo~nozmanj{ala; iskreno pa dvomim, dapo 23 letih dela na tem podro~junisem sposoben realno oceniti,~esa je muzej resni~no potreben… Morda pa sem bil vselej pre-malo prodoren ali celo brezobzi-ren, in bi bil sicer lahko dosegelve~, kakor sem. Toda, kot je duho-vito pripomnil moj sodelavec, ko

smo neko~ razpravljali o re{evanjuteàv: na èleznici traja trenutekv~asih tudi petnajst minut.

Na~rti muzeja za v prihod-nje? Perspektiva?Predvsem i{~emo varnost in zago-tovitev za obstoj muzeja. Opti-malna mo`nost bi bil seveda po-loàj pod skupnim de`nikom sTehni{kih muzejem Slovenije, in toje perspektiva, na kateri è kon-kretno delamo. Hkrati bi imeli stem re{en tudi problem strokov-nega vodenja obiskovalcev pomuzeju, kar nam tako kadrovskokot finan~no pomeni precej{enproblem, kajti trenutno nas je red-no zaposlenih samo {est. Tako se,denimo, za v soboto napove ve~-ja skupina italijanskih turistov, inkaj naj bi bil storil? Sedem v avto,se odpeljem v muzej in se jimpredstavim kot vodnik. Ko jim po-vem, da sem tudi ravnatelj, mikajpak ne verjamejo.

Kolik{en pa je pravzapravodziv obiskovalcev?Za leto{nje leto bi iz povsem ob-jektivnih razlogov te`ko postregels konkretnimi {tevilkami; nekaj ~a-sa je namre~ manjkal celoten te-matski del razstave. [lo je za za-plete na Kurilni{ki ulici zaradi zna-nih teàv z molotovci, zaradi ~esarsmo morali evakuirati vse ekspo-nate v deponije. Toda pred krat-kim smo slovesno odprli noveprostore v tako imenovanem B-objektu muzeja, zaradi katerihsmo se toliko ~asa »boksali« – zasredstva in za prostore.

Na {tevilnih slovenskih po-stajah stojijo muzejske lo-komotive. Nekatere sovzorno vzdrèvane (Roga-tec, Trebnje, Grosuplje),nekaj pa je tak{nih, ki nam,roko na srce, niso v ponos.Vsi muzejski eksponati na sloven-skih postajah se formalno vodijo vmuzejski zbirki Slovenskih èlez-nic. Vendar pa je bilo odrejeno,

da je za vsakega od njih »na svo-jem dvori{~u« dolàn poskrbetipa~ tisti, recimo mu najvi{ji porangu, na tistem obmo~ju. Po-vsem brezpredmetno je razmi{lja-ti ali celo pri~akovati, da bi sred-stva za obnovo in vzdrèvanje lah-ko zagotovil @elezni{ki muzej.Prav zares ne moremo skrbeti zavse eksponate po Republiki Slove-niji, saj jih je ve~ kakor 60, in totudi nikoli ni bil temeljni smotermuzeja. V vsakem trenutku pasmo pripravljeni pomagati s stro-kovnimi nasveti glede prenove,tudi na terenu, in to kajpak ves~as po~nemo. Na~eloma naj bi res~im ve~ teh eksponatov spravili vprostore muzeja, vendar tudi dalj-noro~no teh prostorov àl ne vi-dim. Pred leti so se pojavljale me-galomanske èlje, naj bi postalinajve~ji èlezni{ki muzej v Evropi,kar pa seveda ni smiselno. Dobrovemo, da dandana{nji brez spon-zorskih sredstev ni ni~, sponzorjipa se pridobivajo skorajda izklju~-no na podlagi zvez in poznanstev– in se spet znajdemo v za~ara-nem krogu. Nadvse hvalevrednopa je, da se je za re{evanje najboljogroènih in propadajo~ih ekspo-natov odlo~ilo @elezni{ko invalid-sko podjetje, a tudi oni medtemè ugotavljajo, da to ni ravno maj-hen zalogaj.

Kljub teàvam se zdi, davam je to delo pisano nakoò …

Nemara se sli{i nenavadno, todarekel bi takole: ugotavljam, da jemoj posel moja najljub{a frustra-cija (smeh). @al mi je le, da zaradipomanjkanja ~asa le poredko pri-dem do prilo`nosti, da bi, ~e jetreba ure in ure, brskal po doku-mentih, arhivih, literaturi … Sicerpa po potrebi delam prav vse:sem administrator, kar kot vsakrazsoden ~lovek iz srca sovraìm,sem muzejski strokovni vodnik,kar zelo rad po~nem, no, in tudikot nosa~ sem se è nekajkrat po-

skusil – z uspehom, marsikaterimlaj{i me ni dohajal! S ponosompa lahko povem, da smo dosegliprav vse etapne cilje, ki smo si jihbili zastavili: stari del rotunde smopridobili za muzej, dobili smonove pisarne, ki so v primerjavi sstarimi idealne, odprli smo temat-sko razstavo v B-objektu muzeja,da lahko naposled dijaku, {tuden-tu, turistu, tujcu … na dostojenna~in predstavimo del bogate slo-venske tehni~no-kulturne dedi{~i-ne. Do zdaj smo lahko trdili, dadelamo, zdaj pa smemo upravi~e-no re~i, da smo nekaj tudi naredi-li! @eleznici pa sem resni~no hva-leèn, da nam, ~eprav tega prav-zaprav ni dol`na, omogo~a privi-legij, da nekaj ustvarjamo. Daopazujemo, kako nam stvari, sicerneskon~no po~asi, toda zaneslji-vo, rastejo izpod rok.

V~asih si je treba tudi odpo-~iti. Prosti ~as, rekreacija?Hm, po~el sem marsikaj. Bil sem,na primer, zvezni sodnik za na-mizni tenis. V mladih letih sem seukvarjal z judom, kar se mi zdi, daje bilo bolj za zidanje samozave-sti, in si primlatil oran`ni pas. Po-tem pa sem ugotovil, da imamprene`ne prste, in ker sem v ti-stem ~asu igral tudi harmoniko,sem se za prste kar malce ustra{il,in z judom je bilo konec. Harmo-niko sem za~el igrati è v osnovni{oli, v okviru KUD-a Tine Roànc,pozneje, v gimnazijskih letih pa vzasebni {oli prof. [tepica. V okvirudana{nje rekreacije pa sem precejstrog do sebe: prav vsak dan, neglede na vreme, pe{a~im na Ljub-ljanski grad, in ob nedeljah na[marno goro. Sicer pa se priprav-ljam na pe{pot po progi Semme-ring. To je ena mojih bo`jih poti,do zdaj seveda le z vlakom, kajtizelo rad hodim na Dunaj. Potemob tistih objektih malce sanjarim,kako so to delali v~asih – zdi semi, da je mojster Ghega o~itnodelal za vse ve~ne ~ase …

a frustracija!«


22ReportaàAna Tušar

Vlak v o~eh poslovnih potnikovàl ni ravno alternativa, ki bi bilana prvem mestu po izbiri. Vsi, kipotujejo poslovno, pa~ poudarja-jo hitrost in fleksibilnost, zato staletalo in osebni avto veliko po-membnej{a. In ~e bi komu, ki nièlezni~ar, predlagali, naj se od-pravi na »nekoliko dalj{e« slu`be-no potovanje - recimo tako, ki biv eno smer trajalo 48 ur - z vla-kom, bi nas verjetno bolj ~udnopogledal. @elezni~arji zaradi do-datnih ugodnosti, kot so nizkistro{ki potovanja, ~as, preìvetna potovanju z vlakom, presoja-mo druga~e. Obenem ne gre za-nemariti dejstva, da si lahko lemed potovanjem pridobivamo

znanje in izku{nje o drugih - panaj so to vtisi o dobrih ali slabihplateh ponudbe v potni{kemprometu. Primerjava je vednodobra - v~asih za spodbudo, kajmoramo {e dose~i, in v~asih tudiza malce tola`be, ~e{, saj tudidrugje ni vse suho zlato.

No, è omenjenih 48 ur traja po-tovanje prek Madàrske, Romu-nije in Bolgarije do Carigrada. Zapotovanje po dalj{i poti smo seodlo~ili, ker zaradi gradbenih delv Srbiji vlak 490/491 na relacijiBeograd-Carigrad po veljavnemvoznem redu ne vozi, zveza sprestopanjem v Sofiji pa nas nipreve~ mikala.

Prvi pogoj za brezskrbno potova-nje je predvsem mo`nost rezervi-ranja. Za skeptike, ki presojajovzhodne dràve druga~e, naj ta-koj povem, da smo si rezerviralivso prevozno pot -tako za odhodkot za vrnitev. In pri tem ni bilonobenih teàv. Soglasen skleppriprav na potovanje je torej bil:rezervacijski sistem EPA deluje.

Z vlakom IC 247 Citadella vodipot do Budimpe{te prek mejne-ga prehoda Hodo{. Potem ko en-krat proga zavije na ravnino, tamtudi ostane. Ravnina, ravnina –o~i se spo~ijejo in skoraj zaprejo… V Budimpe{ti je seveda drugazgodba. V mestu vse vrvi, in ~e se

za hip utegne{ ozreti, vsekakormora{ opaziti izredno lepo arhi-tekturo. Slavna zgodovina je me-stu dala nepozaben pe~at. In kerCitadella kon~a vo`njo na postajiDeli, je treba najti prevoz do po-staje Keleti. Tako menjavanje po-staj v velikih mestih ni med pot-niki ni~ kaj priljubljeno, a àl po-gosto ne gre druga~e.

No~ni vlak Budimpe{ta-Bukare-{ta ima sicer rang EuroNight (EN371 Ister), a ni, da bi ~lovek odnjega preve~ pri~akoval. Vagon-ski park je star, v spalniku - lastromunskih èleznic - je sicer biltudi tu{, ki pa, brez ro~ke, seve-da ni deloval. Je pa v sestavi vla-

Ko potovanje traja 48 ur …

Bazar, pokrita tr`nica - labirint hodnikov in trgovinic


23Reportaà


…

ka tudi jedilni vagon, kar na takodolgi poti nikakor ni zanemarlji-vo. In tudi pollitrsko plastenkovode smo v spalniku dobili.

Postaja Bukare{ta sever nas je pri-jetno presenetila – ~ista in ureje-na. Teàve z brezdomci, potepu-hi in drugimi nezaèlenimi obi-skovalci re{ujejo tako, da je vstopna peron mogo~ le z vozovnicoali peronsko karto. Postajna stav-ba je precej veli~astna, znatnomanj pa njena okolica: razdrapa-ni plo~niki, ceste s {tevilnimi luk-njami, stavbe z razpadajo~imi fa-sadami, zanemarjene zelenice,smeti ... Veliko avtomobilov nacestah je vozilo è v prej{njem re-ìmu, ljudje so skromno oble~e-ni. Obiskovalec zelo hitro doja-me, da se nahaja v eni najrevnej-{ih dràv Evrope.

Vlak {t. 499 Bosphor, s katerimsmo nadaljevali pot do Carigra-da, ima ni`ji rang in temu pri-merno ponudbo. V sestavi na-mre~ nima jedilnega vagona -zelo pomembno je torej, da imapotnik s sabo {e kaj za pod zob -, spalnik, tudi ta je bil last ro-munskih èleznic, je {e starej{i odprej{njega … A vsaj vodo smo

dobili. Morda se bo sicer kdospotaknil ob dejstvo, da vednoznova omenjam vodo, a pri temgre za enostaven ra~un: ~e naj bi~lovek v povpre~ju moral spiti nadan dva litra vode, in ker potre-bujemo vodo tudi za umivanjezob, saj tista na vlaku ni pitna, bimorali na tako dolgo pot s sabovzeti kar kakih pet litrov vode. Topa nikakor ni zanemarljiva do-datna teà v prtljagi!

S kontrolami na bolgarski meji si-cer ni bilo teàv, a popisali sonas, kot bi {lo za kriminalce. Vsepodatke so celo vnesli v ra~unal-nik. In nato mejna postaja Kapi-kule! To je vsekakor zgodba zase,tako da ~lovek kar ne more verje-ti svojim u{esom, ko ga spremlje-valec spalnika zbudi in pove, damora sredi no~i izstopiti. Treba jetorej iz piàme sko~iti v hla~e innato do postajnega poslopja,kjer mu v potni list udarijo ìg.Da bo kontrola potnikov res na-tan~na, nato potne liste {e en-krat preverijo na vlaku!

Ko nam je pred prihodom v Cari-grad spremljevalec vrnil doku-mente, sva s sodelavcem opazila,da so nama uni~ili tudi dodatno

polje v modri izkaznici FIP. Ome-njena izkaznica za vo`njo po pro-gah tur{kih èleznic ne velja inzato sva na pot dobila dodatnovozovnico za Tur~ijo (ki sva jo se-veda tudi oddala). Pritoìla sva sespremljevalcu in mu nekako leuspela razloìti zadevo. Slednji jenato poklical tur{kega sprevodni-ka, ki je vse to »zakuhal«. A temu– ~eprav je {lo za njegovo napa-ko – vse skupaj sploh ni {lo do ì-vega. Ravnodu{no je skomignil zrameni in mi v polomljeni angle{-~ini odgovoril:»Pa saj imata {e dovolj polj v iz-kaznici!« Brez opravi~ila! Dobronamerennasvet vsem, ki potujete: ~e se leda, imejte vedno za rezervo {ekak{no polje – tako za vsak slu-~aj, ~e naletite na preve~ zagrete-ga sprevodnika.

Ne glede na omenjeno slabo iz-ku{njo pa je treba priznati, da sose tur{ke èleznice pokazale kotodli~en gostitelj in organizator.Tudi sicer nas je Tur~ija preseneti-la. Prepri~ana sem, da ima pov-pre~en Slovenec docela napa~nopredstavo o tej deèli. Dana{njaTur~ija je sodobna dràva, Cari-grad pa ìvahna metropola. ê

na cestah ne bi bilo relativno pre-cej Turkinj v tradicionalnih obla~i-lih, bi ~lovek mimogrede pozabil,da se nahaja v orientalskem, mu-slimanskem mestu. In {e nekaj.Obe èlezni{ki postaji – IstanbulSirkeci na evropskih in IstanbulHaydarpasa na azijskih tleh – stabili izjemno ~isti. Lahko bi bilizgled tudi za marsikatero posta-jo na Zahodu.

Sklepnemu sestanku je sevedasledila vrnitev v obratni smeri zvsemi pikantnostmi vmes, vklju~-no no~nim sprehodom iz spalni-ka v postajno poslopje v Kapiku-lah. A ~e bi me – bodisi takoj povrnitvi v Ljubljano bodisi danes –vpra{ali, ali bi bila pripravljenapotovanje ponoviti, bi bil moj,verjemite ali ne, iskreni odgovor:

»Seveda, takoj, ~e je treba …«

Ne priporo~am pa te poti tistim,ki se jim nenehno mudi, ali ti-stim, ki so svoje zahteve postaviliv nebesa visoko … Ali pa tistim,ki bolj slabo na~rtujejo vsebinokov~kov …

Haghia Sophia - neko~ kr{~anska cerkev,nato mo{eja in danes muzej.


Slikovna kri`anka

Re{itev kri`anke iz prej{nje Nove proge (vodoravno): m`, rb, maestro, dra{ko, elliott, eiselt, lee, tir, ~`, far, zre~e, aikido, panama, trnek, ozir, nepokoj, mici, katafalk, pleterski, er, elektronika,trotoar, avans, lama, le{~ilnik, evi, kita, ti, ko, sekans, prestol, klaret, alk, ant.


NOVA PROGA 07-08 2004 ovitek.qxd 27.8.2004 12:53 Page 3

Mala ro~na signalna svetilka na repi~no olje, zaradi bru{enega stekla imenovana tudi »revizorska«.

V uporabi so bile {e v 60-ih letih.

Iz zbirke @elezni{kega muzeja v Ljubljani

NOVA PROGA 07-08 2004 ovitek.qxd 27.8.2004 12:54 Page 4

revija slovenskih `eleznic · 2015-05-18 · julij-avgust 2004 revija slovenskih `eleznic nova smer...

Documents