1

REŠITVE NALOG

SLOVENŠČINA 7

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK V 2. DELIH ZA SLOVENSKI JEZIK

V SEDMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

(Jerica Vogel, Milena Čuden, Tatjana Košak)

Slovenščina 7, 1. del

1. UČNI SKLOP: PRVA IN MORDA TUDI ZADNJA PUSTOLOVŠČINA

PUŠČAVSKEGA JEZDECA

Pripoved o doživetju, sklanjanje samostalnikov 1. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Besedilo govori o popotniku, ki je prvič jahal skozi puščavo in morda tega ne bo nikoli več ponovil/ki

je potoval s kamelo preko puščave/o jezdenju po puščavi.

b-naloga: /

c-naloga:

C O svojih in prijateljevih dogodivščinah po Maroku.

č-naloga:

Kdo je besedilo napisal? (Besedilo je napisal) Mitja Felc.

Komu je namenjeno? (Namenjeno je) bralcem časopisa Delo/vsem popotnikom, ki bodo

potovali v Maroko/vsem bralcem, ki jih zanimajo dogodivščine na

potovanjih.

Kdaj je bilo objavljeno? (Objavljeno je bilo) 2./julija 2007.

Kje je bilo objavljeno? (Objavljeno je bilo) v časopisu/dnevniku Delo/v Delu.

d-naloga:

Besedilo bi bilo lahko objavljeno v: televizijskih poročilih, časopisih in njihovih turističnih prilogah,

leksikonih držav, radijskih popotniških oddajah, poljudnoznanstvenih revijah, enciklopedijah.

2

2. naloga:

a-naloga:

Besedilo govori: o dogodku iz preteklosti/sedanjosti.

o izmišljenem/resničnem dogodku.

o dogodku, ki ga je doživel pisec/nekdo drug.

o dogodku, ki se bo ponovil še velikokrat na enak način/ki se ne bo več ponovil na

enak način.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Pisec se je odločil, da bo bralcem predstavil svoje doživetje iz Maroka, ker je menil, da bo zanimivo

še za druge bralce in da bi se še kdo drug odločil za to potovanje/je želel, da o njegovem doživetju

preberejo tudi drugi bralci/je želel, da bi bralci zvedeli, kako je v resnici jezditi kamelo in živeti v

puščavi.

3. naloga:

a-naloga:

Uvod: 1. odstavek Jedro: 2., 3., 4., 5., 6., 7. odstavek Zaključek: 8. odstavek

b-naloga:

Iz uvoda bralec izve, V zaključku je pisec predstavil,

A kdo se je odpravil na potepanje po Maroku.

B kdaj sta se Mitja in njegov prijatelj odpravila

v puščavo.

C kako bosta popotnika odpotovala k Berberom.

Č kje ju bodo čakale kamele.

D s kom bosta potovala.

A nasvete za vse, ki bodo potovali v puščavo.

B svoje načrte, povezane s ponovnim

obiskom Berberov.

C svoje občutke o potovanju po puščavi.

Č svoje mnenje o nedostopnih gostiteljih.

D svoj dvom o ponovni ježi kamel.

4. naloga:

a-naloga:

5 Obiskal je Berbere na njihovem domu.

2 Z džipi se je odpeljal do puščave.

6 Po dolgi ježi je bil navdušen nad njihovo hrano.

4 Začetek ježe kamel ni bil spodbuden.

3 S prijateljem sta izbrala svoj par kamel.

1 Sredi noči ga je zbudila budilka.

b-naloga:

Č Po časovnem zaporedju.

5. naloga:

Zaradi zgodnjega vstajanja sta popotnika ugotovila, da življenje v puščavi ni tako enostavno. DA NE

Vodnik je Mitji in Luki dal natančna navodila, kako naj jezdita kameli. DA NE

Vremenske razmere so bile ugodne za ježo po puščavi. DA NE

Ko se je kamela hotela znebiti Luke, je ta pokazal svoje veščine. DA NE

Mitja je bil pri Berberih navdušen nad tradicionalno jedjo. DA NE

3

Berberi so popotnikoma povedali veliko zanimivega o svojem življenju. DA NE

6. naloga:

Po smislu, npr.:

Mitja in njegov prijatelj Luka sta se odločila za potovanje skozi puščavo k Berberom. Z džipi so se

odpeljali do puščave, kjer so prenočili. Naslednje jutro sta s prijateljem izbrala par kamel, a začetek

ježe ni bil ravno uspešen. Mitja je bil sprva navdušen nad zlato oranžnimi sipinami in odsevom lastne

sence, kasneje ga je začelo motiti pekoče sonce in puščavski veter, ki je z drobnim peskom zasipal

jezdece. Mitja se je vdal v usodo in ugotovil, da ježa na kameli ni zanj. Končno so prispeli do

starodavnega naselja, kjer so jim postregli s tradicionalno berbersko jedjo. Kljub neznanju arabščine

in francoščine se bo Mitja k Berberom še vrnil, čeprav dvomi, da na kameljem hrbtu.

7. naloga:

a-naloga:

Pred začetkom pustolovščine je bil navdušen nad ježo s kamelami.

Na začetku ježe na kameljem hrbtu se je počutil kot pravi sin puščave.

Po kaki uri jezdenja je bil jezen na kamelo in slabe volje zaradi sonca in peska.

Po dveh urah ježe na kameljem hrbtu se je sprijaznil s svojo usodo.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Nad obiskom pri Berberih je bi razočaran./Obisk si želi še kdaj ponoviti.

Pojasnilo:

Ker so ga domačini lepo sprejeli, ker se je med njimi dobro počutil, ker je bil navdušen nad njihovo

tradicionalno jedjo./Ker želi več zvedeti o življenju Berberov./Ker se na prvem obisku zaradi

neznanja jezika ni mogel z njimi zaplesti v pogovor./Ker mu je bila všeč hrana.

8. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Naslov besedila razlaga, da je bil Mitja prvič v puščavi in jezdil kamelo, pa tudi to, da kamele morda

ne bo več jezdil./Njegov naslov pomeni, da verjetno ne bo več ponovil jahanja na kameljem hrbtu.

b-naloga:

Č Ker je želel bralce že z naslovom pritegniti k branju.

9. naloga:

C Pripoved o avtorjevi prvi ježi čez puščavo in obisku Berberov.

10. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Pripovedoval/-a bi o svojem prvem vzponu na Triglav/o ogledu košarkarske tekme na svetovnem

prvenstvu v Španiji/o potovanju po Tenerifih.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

4

Prijatelju bi pripovedoval/-a v pogovornem jeziku, za mladinsko revijo pa bi napisal v knjižnem jeziku.

Pri pripovedovanju ne upoštevam vseh pravopisnih pravil, pri pisanju pa jih moram upoštevati.

Prijatelju bi povedal/-a tudi zelo osebne stvari, ostalim pa ne.

11. naloga:

S kom je Mitja potoval? Z Luko/Lukom.

Med čim sta se prijatelja odločila obiskati Berbere? Med potepanjem.

Kdo so Berberi? Staroselci.

Česa sta si želela? Pustolovščin.

S čim so se odpravili na pot? Z džipi.

Za kaj niso imeli časa z vodnikom? Za klepet.

Za kaj se morajo jezdeci trdno držati ob vstajanju kamele? Za sedlo.

Na kaj se je Mitja začel jeziti po prvem občudovanju puščave? Na kamelo.

Kaj se je vodniku zdelo smešno? Akrobacije.

Kaj sta bili za Luko in Mitja kameli? Mici.

Kaj je bilo pozabljeno, ko je pred seboj zagledal starodavno naselje? Muke.

Kaj je prekrivala preproga iz kamelje dlake? Klop.

Kaj potrebujejo za pripravo tadžine poleg zelenjave, začimb in omake? Meso.

Kaj bo obiskal Mitja, preden se bo vrnil k Berberom? CTJ.

12. naloga:

Sam. v ednini: Lukom/Luko, potepanjem, klepet, sedlo, kamelo, klop, meso, CTJ

Sam. v množini: staroselci, pustolovščin, džipi, akrobacije, muke

Sam. v dvojini: Mici

13. naloga:

a-naloga:

CTJ – Center za tuje jezike

V mestniku.

NE

DA

b-naloga:

Vsi samostalniki so moškega spola.

c-naloga:

Samostalnik iz besedila Samostalnik v im. ed. Samostalnik v rod. ed.

(z) Luko Luka Luka/Luke

staroselci staroselec staroselca

(z) džipi džip džipa

(za) klepet klepet klepeta

č-naloga:

C Čeprav so vsi samostalnik istega spola, jih lahko glede na končnice v rodilniku ednine razdelimo

v več skupin.

14. naloga:

5

a-naloga:

klop – predmet, kamor so se popotniki usedli

pustolovščina – nenavadno doživetje/napeto potovanje

Mici – ime za obe kameli, na katerih sta jezdila Mitja in Luka

kamela – žival, na kateri sta Mitja in Luka jezdila po puščavi

b-naloga:

klop – klopi, pustolovščina – pustolovščine, Mici – Mici, kamela – kamele

V rodilniku ednine imajo samostalniki enako končnico/različne končnice.

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Na hrbtu sem imela precej velikega klopa./Bratec je med sprehodom po gozdu dobil klopa.

15. naloga:

a-naloga:

Samostalniki so moškega spola/ženskega spola/srednjega spola.

b-naloga:

Im. ed. Rod. ed.

potepanje potepanja

sedlo sedla

meso mesa

V imenovalniku ednine so samostalniki potepanje, sedlo, meso končajo na končnico -e ali -o, v

rodilniku ednine pa imajo končnico -a.

c-naloga:

Po smislu, npr.

spanje, življenje, potovanje, pozibavanja, sedenja, sonce, oblačil, telesa, sredstvo, naselje,

trpljenje, vprašanje.

Z družino smo se odpravili na potovanje po Sloveniji. Ker vremenska napoved ni bila najboljša, smo s

seboj vzeli tudi topla oblačila. Po naporni vožnji smo se ustavili v manjšem naselju. Sonce je močno

pripekalo, zato nam je sedenje pod staro lipo zelo godilo.

16. naloga: /

17. naloga:

Po smislu, npr.:

Do roba puščave bi lahko potoval/-a z avtom, z motorjem, z avtobusom, s kolesom, s tovornjakom.

Pot po Sahari pa bi nadaljeval/-a s kamelo, z džipom, s kolesom, z motorjem.

Z DŽIPI PO SAHARI

Sklanjanje samostalnikov moškega spola

1. naloga:

A O dogodivščinah popotnikov med vožnjo z džipi čez puščavo.

2. naloga:

6

C Da bi bralcem predstavil lastna doživetja v Sahari.

3. naloga:

Značilnost Kdo je o njej pisal?

Peščene sipine različnih barv so bile razporejene druga za drugo v dolžini

več kot sto kilometrov.

Janin

Povsod naokoli so se videle oranžne sipine. Mitja

Skale v puščavi so imele nenavadne oblike. Janin

V puščavi so bile velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo. Janin

Žgoče sonce, puščavski veter in drobni pesek so bili stalni spremljevalci

popotnikov.

Mitja

Teren v puščavi se je zelo spreminjal. Janin

4. naloga:

2 Dodal ji je črni čaj in sladkor. 1 Selim je segrel vodo na žerjavici.

4 Pobral je peno, ki se je nabrala na vrhu. 3 Pijačo je z višine več kot pol metra nalival v

6 Posodo s čajem je ponovno pogrel. kozarce.

7 Na koncu je ves postopek ponovil. 5 Čaj je zlil nazaj v posodo z ročajem.

5. naloga:

a-naloga:

Popotniki so z navdušenjem opazovali vodiča Selima pri pripravi čaja. DA NE

Popotnikom sta se pridružila molčeči Mustaš in zgovorni Selim. DA NE

Zaradi zbitega peska so po puščavi težko vozili. DA NE

Da bi potegnili avto iz peska, so se fantje in možje lotili dela v štirih skupinah. DA NE

Čeprav so bili sredi puščave, jim je vodič brez težav priskrbel suhe veje. DA NE

Odločili so se, da bodo svoje dogodivščine zaupali tudi bralcem revij. DA NE

b-naloga:

Popotnikom sta se pridružila zgovorni Mustaš in molčeči Selim.

Zaradi sipkih in mehkih predelov so po puščavi težko vozili.

Da bi potegnili avto iz peska, so se fantje in možje lotili dela v treh skupinah.

6. naloga:

Po smislu, npr.:

Z džipi po Sahari je pripoved o doživetju zato, ker nam je avtor (Janin Klemenčič) doživeto

pripovedoval o dogajanju v Sahari. Predstavil je tudi svoje občutke. Besedilo je sestavljena iz uvoda,

jedra in zaključka.

7. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Doma čaj skuhamo na kuhalniku na plin ali elektriko. Ko voda zavre, ji dodamo vrečke čaja ali naravni

čaj. Po nekaj minutah nalijemo čaj v skodelico oz. kozarec. Po potrebi ga sladkamo. Ostanek čaja

(vrečke ali naravni čaj) vržemo v smeti./Doma ga kuhamo na kuhalniku, v puščavi na ognjišču. Doma

je pripravljen hitreje. Doma damo vrečko s čajem v vrelo vodo in počakamo toliko časa, kolikor

7

močan čaj želimo piti, nato jo odložimo in čaj po okusu sladkamo z medom/s sladkorjem ali ga pijemo

grenkega./Priprava čaja se razlikuje po tem, da se čaju v puščavi odstranjuje pena, da se ga večkrat

pogreje in da se naliva počasi z višine.

b-naloga:

C Vsi so moškega spola.

c-naloga:

Samostalnik Imenovalnik ednine Rodilnik ednine

čaj čaj čaja

sladkorja sladkor sladkorja

kozarce kozarec kozarca

DA

Utemeljitev:

Vsi samostalniki imajo v imenovalniku ednine enako končnico, in sicer-ničto (-ø), v rodilniku ednine

pa končnico -a.

8. naloga:

Po smislu, npr.:

Sam. v rod. ed. Poved

terena Razgibanost terena je bila vredna občudovanja./Zaradi nagnjenega terena se

je vozilo prevrnilo.

vodnika Vodnika nisem mogel nagovoriti za daljšo pot./ Brez vodnika bi gotovo zašli.

šotora Šotora nismo postavili na ravnem terenu./Iz šotora je odmeval prešeren

smeh.

fanta Pred trgovino nisem opazil fanta, ker sem bil preveč zamišljen./Dekle je

prijazno pristopilo do fanta.

časa Res nisem imel dovolj časa za ježo./Za zabavo nimam veliko časa.

9. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

večer – ednina

I Bližal se je večer./Bil je miren večer.

R Do večera je še kar nekaj ur./Od današnjega večera ni veliko pričakoval.

D Proti večeru se v gorah shladi./Kljub toplemu večeru si je mama oblekla pulover.

T Na večer ob obali ne bom pozabil./Večer je preživel pri prijaznih sosedih.

M Ob večeru radi posedimo in poklepetamo./Ob večeru so se zbrali pri peči.

O Pred večerom sem postorila veliko stvari./Pred večerom smo skupaj odšli na sprehod.

domačin – dvojina

I Domačina sta me lepo sprejela./Domačina sta turiste le radovedno opazovala.

R Od domačinov mi je ostal lep spomin./Domačinov ni nihče upal vprašati o pravi poti.

D Vsako leto se rad vračam k domačinoma./K domačinoma je prihajala skupina turistov.

T Ponosna je na domačina./Domačina so pohvalili zaradi odlične postrežbe.

8

M Pri domačinih vedno dobim dobro juho./V časopisu so napisali članek o domačinih.

O Na poti se vedno spoprijateljim z domačinoma./Za domačinoma se je izgubila vsaka sled.

krog – množina

I Raznobarvni krogi so znak olimpijskih iger./To so krogi, ki burijo domišljijo ljudem v vasi.

R Kamen je zalučal do krogov na igrišču./Povezanost krogov pomeni sožitje in prijateljstvo.

D Proti krogom je nato stekel še pes./Miha je na asfalt velikim krogom poudaril črte.

T Otroci najraje rišejo kroge./Od leta 1997 lahko opazujemo svetlobne kroge.

M Telovadne vaje na krogih so zelo zahtevne./Na spletnih straneh sem prebral o žitnih krogih.

O Učiteljica je bila zadovoljna z narisanimi krogi./S pobarvanimi krogi je presenetil obiskovalce

galerije.

b-naloga:

Sklanjajo se popolnoma enako kot samostalnik nasvet./Skoraj v vseh sklonih se sklanjajo enako kot

samostalnik nasvet./Sklanjajo se drugače kot samostalnik nasvet.

10. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

NE

Utemeljitev:

V prvi povedi je Selim povedal popotnikom, da že lahko dobijo čaj, v 2. povedi, pa jih je le seznanil, da

je čaj že pripravljen.

DA

Utemeljitev:

Iz obeh povedi zvemo, da je vodič Selim pripravil čaj.

b-naloga:

Samostalnik v povedi Vprašalnica Ime sklona

čaj Koga ali kaj?/Kaj? tožilnik/tož./T

vodič Kdo ali kaj?/Kdo? imenovalnik/im./I

Selim Kdo ali kaj?/Kdo? imenovalnik/im./I

vodiča Koga ali kaj?/Kaj? tožilnik/tož./T

Selima Koga ali kaj?/Kaj? tožilnik/tož./T

čaj Kdo ali kaj?/Kaj? imenovalnik/im./I

c-naloga:

Samostalnik Selim ima v tožilniku končnico -a.

Samostalnik čaj ima v tožilniku končnico -ø.

Samostalnik vodič ima v tožilniku končnico -a.

Samostalniki, ki poimenujejo bitja/stvari/pojme.

Po samostalniku vodič sem se vprašal/-a z vprašalnico koga, po samostalniku čaj pa z

vprašalnico kaj.

11. naloga:

9

a-naloga:

Uporabili smo jih za ogenj, ob katerem smo opazovali vodiča pri rezljanju figuric z nožem.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Samostalnik ogenj: Poved:

Or. ed.:

(z) ognjem Otroci se ne smejo igrati z ognjem./Z ognjem se ne smemo igrati.

Samostalnik nož:

Rod. dv.

nožev Na pot je odšel brez obeh nožev./Nisem še preizkusil obeh novih nožev.

Daj. dv.

nožema K nožema na mizi je dodal še vilice./Nožema sem nabrusil rezilo.

Samostalnik vodič:

Rod. dv.

vodičev Brez vodičev ne bi našli tabora./Razveselil sem se naših vodičev.

Daj. dv.

vodičema Na brezpotju sem morala zaupati vodičema./Vodičema smo povedali naše

želje o ogledu mesta.

c-naloga:

Samostalnik Or. ed. Rod. dv. Rod. mn. Daj. dv. Daj. mn.

nasvet (z) nasvetom nasvetov nasvetov nasvetoma nasvetom

ogenj (z) ognjem ognjev ognjev ognjema ognjem

nož (z) nožem nožev nožev nožema nožem

vodič (z) vodičem vodičev vodičev vodičema vodičem

č-naloga:

-c, -č, -ž, -š, -j.

12. naloga:

a-naloga:

Beseda: strahu Sklon: rodilnik/rod./R

b-naloga:

C Samostalnik nasvet ima končnico -a, samostalnik strah pa končnico -u.

c-naloga:

Po smislu, npr:

Človek bi težko živel brez miru./V našem naselju je manj miru kot pri vas na vasi.

13. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr:

Taka nezgoda je lahko užitek, ker so se lahko izkazali v pomoči drug drugemu, v tovarištvu/ker so

lahko pokazali svojo iznajdljivost pri popravilu džipa/ker se večina fantov navdušuje nad avtomobil in

delom z njimi.

b-naloga:

10

Takrat se je šele začel pravi užitek, nekateri fantje so podstavljali kovinske podloge za kolesa,

nameščali vitle in široke jermene, drugi so dajali nasvete za pravilno dodajanje plina, najmočnejši

možje pa so vlekli in porivali vozila.

c-naloga:

(Oba podčrtana samostalnika imata) končnico -je.

14. naloga:

tiste, ki kmetujejo. kmetje

tisto, kar v otroštvu zraste v naših ustih. zobje

15. naloga:

Tistim, ki študirajo, po navadi rečem študenti/študentje.

Pravilna je oblika študenti./Pravilna je oblika študentje./Pravilni sta obe obliki.

16. naloga:

a-naloga:

Ko napolniš še zadnje kozarce, zbereš peno. Ostanka čaja pa ne pustiš v vrču, ampak ga zliješ nazaj v

ročko. Še malo jo pogreješ in spet si na začetku postopka.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Podčrtani samostalniki imajo v končnici samoglasnik -e, medtem ko zapisani samostalniki izgubijo

samoglasnik -e.

c-naloga:

Po smislu, npr.:

konec: Govoril je brez konca in kraja./Nisem našla konca klobčiča volne.

curek: Od curka vode je bil ves moker./Curka mrzle vode nisem mogel ustaviti.

počitek: Malčkom je manjkalo do počitka še pol ure./Dedek si je zaželel popoldanskega počitka.

17. naloga:

metra kilometrov

Po smislu, npr.:

Oba samostalnika imata v im. ednine samoglasnik -e, ki pa je izpadel pri sklanjanju obeh

samostalnikov v rod. ednine in množine.

18. naloga:

Po smislu, npr.:

Marca bomo nabrali prvi spomladanski šopek. Septembra se začenja pouk. Vinogradniki imajo največ

dela oktobra. Delo v hiši so dokončali meseca novembra. Najlepši praznični dnevi so decembra.

19. naloga:

Udeleženci jesenskega izleta s kolesom po Krasu so morali do četrtka oddati prijavnice. Veličine lepot

Krasa, tega majhnega koščka Slovenije, kolesarji niso mogli spregledati. Krožna pot je bila dolga 75

kilometrov. Višinska razlika med najnižjo in najvišjo točko je znašala okoli 250 metrov. Potepanje po

Krasu so začeli v Vipavi, ki se s hrbtom naslanja na pobočje Nanosa. Vijugasta pot jih je peljala do

obronkov vinogradov. Okolica jih je očarala z različnimi odtenki jesenskih barv. Zaradi padca

kolesarja so se ustavili. Kljub nenačrtovanemu počitku so pot nadaljevali proti Ponikvam. Iz rojstne

11

vasi književnika Cirila Zlobca so se spustili v Dobravlje. Pot so zaključili v Vipavi. Do naslednjega tedna

bodo naredili načrt za nov kolesarski izlet.

20. naloga:

a-naloga:

Ne, vodič Selim je bil pastir.

Ne, sin je bil zgovornejši kot njegov oče.

b-naloga:

Samostalnik 1. poved 2. poved

oče očeta oče

pastir pastirja /

sin / sinovi

21. naloga:

Z očetom sva se že na začetku leta dogovorila, da mi bo – če bom opravil tečaj varne vožnje z

motorjem in seveda vse izpite v prvem letniku študija zgodovine – posodil svoj motor, da se s

sošolcem Anžetom odpraviva po Sloveniji. Ker naju je med študijem pritegnilo vabilo znanega

slovenskega režiserja, naj sodelujeva pri snemanju oddaj o slovenskih srednjeveških gradovih, sva se

odločila, da se bova namesto na morje najprej sama odpravila do vseh gradov. Veliko gradov so

postavili na težko dostopnih krajih, da bi se laže obranili pred turškimi vpadi, skupinami roparjev ali

tatov, ki bi jih pot po naključju prinesla mimo. Na srečo sva potovala na starem motorju, ne pa z

audijem ali drugim imenitnim avtomobilom. Tako sva lahko prevozila kar nekaj mostov, ki so bili

namenjeni vozovom, ki so bili za avtomobile preozki. Za te mostove sva izvedela od režiserja in samo

strinjala sva se lahko z njim, da se od tod odpirajo najlepši pogledi na še danes mogočne zidove. Ko

sva se peš povzpela do veličastnih razvalin, se nama je marsikdaj zdelo, kot da se srečujeva z grajskim

gospodarjem, pisarjem, kletarjem – in seveda tudi s kako grajsko gospodično. in ker naju je le enkrat

ujela nevihta, zadnji štirje dnevi pa so minili popolnoma brez dežja, je bilo to zagotovo moje najlepše

potovanje po Sloveniji. Za zdaj!

22. naloga:

a-naloga:

Kopica otrok pomeni, da je imel veliko otrok/množico otrok.

b-naloga:

Č Na popotnike.

c-naloga:

Neverjetno, kako hitro se ljudje lahko odvadijo civilizacije, a ne čisto brez strahu.

č-naloga:

Po smislu, npr.:

Sam. človek:

I Človek je stopil na cesto./Človeka sta hitro vstopila v dvorano./Ljudje so se zbrali pred občino.

R Človeka nisem dobro narisal./Do ljudi je imel le še nekaj korakov./Od ljudi v soseski nisem

pričakoval take podpore.

D Človeku se je približal in mu izročil žogo./Proti človekoma je stekel ves prestrašen./Ljudem so

svetovali, naj ne hodijo po gozdovih.

12

T Človeka je sramežljivo pozdravil./Za človeka je naredil leseno skrinjo./Ljudi je opozoril na

nevarnost.

M Pri človeku so se ustavili radovedneži./O hrabrih ljudeh so še vse leto pisali časopisi./O ljudeh na

podeželju ni vedel prav veliko.

O Za človekom so opazili majhno veverico./S človekoma v pisarni se je Rok prijazno pogovarjal./

Z ljudmi iz soseske se imeli očiščevalno akcijo.

Sam. otrok:

I Otrok je zaspal v materinem naročju./Otroka sta mirno stopala ob očetu./Otroci so se veselo igrali v

peskovniku.

R Zaradi majhnega otroka letos niso šli na potovanje./Otrok niso videli na dvorišču./Otrok, ki so

sodelovali na prireditvi, niso pravočasno pripeljali.

D Proti otroku je Miha vrgel nogometno žogo./Otrokoma je učiteljica dala dobro oceno./Otrokom so

razdelili bombone.

T Otroka sem videl v trgovini z igračami./Otroka sem videl na hribu pred hišo./Otroke so obvestili o

tečaju plavanja.

M O sosedovem otroku se je mami pogovarjala s sosedo./Pri otrocih se je ustavil starejši gospod./Pri

otrocih so se pogovarjali o nedeljskem izletu.

O S svojim otrokom je odšla na kulturno prireditev./Z otrokoma se je morala pogovoriti o

neprimernem vedenju./Z otroki so si ogledali gledališko predstavo Pika.

23. naloga:

a-naloga:

Zaradi gostoljubnih ljudi je bil moj obisk Slovenije še poln nepričakovanih presenečenj. Pri

sporazumevanju nisem imel niti najmanjših težav. Z vsemi ljudmi sem se lahko pogovarjal angleško, z

dvema človekoma pa celo v svojem jeziku – španščini. Vsak človek, ki sem ga prosil za nasvet ali

pomoč, mi je z veseljem pomagal. Nekaj ljudi mi je ponudilo celo prenočišče, čeprav smo se poznali le

uro ali dve. O Sloveniji in o njenih ljudeh lahko zato rečem le najboljše.

b-naloga:

Srečanj z majhnimi otroki/otroci sem se dolgo bal, saj z njimi nisem imel izkušenj in o otrokih/otrocih

nisem vedel tako rekoč nič. Tudi ko sem prišel v Slovenijo, so bili zame majhni otroci/otroki »strah in

trepet«. Potem pa sem se srečal z dvema otrokoma/z dvemi otroki, ki sta se s starši sprehajala po

starem mestnem jedru in si ogledovala stavbe. A očitno je bilo otrokoma/otrokom visoke kulture

dovolj in sta našla novo zabavo – mene. Čeprav sem govoril drug jezik, sta me skušala na vsak način

zaplesti v pogovor, in bila sta tako simpatična, da prvič nisem zbežal pred otroki/otroci. Po minuti ali

dveh sem bil še sam presenečen, da sem se tako zlahka vrnil v svet otrokov/otrok, in enako težko kot

njima mi je bilo, ko smo se morali posloviti. Pa ne čisto dokončno, saj sem otrokoma/otrokom dal

svoj naslov, da mi bosta pisala. Nad mano je bila navdušena tudi njuna mama, saj sem o njenih

otrocih/o njenima otrokoma našel same lepe besede. Iz Slovenije sem tako ob navdušenju nad

pokrajino in mesti odnesel še nekaj. Na potovanjih namreč nikdar več nisem otrpnil ob

otrokih/otrocih.

24. naloga:

a-naloga:

Miha, Luka, Jaka

13

b-naloga:

(Vsa imena se končujejo) na končnico -a.

25. naloga:

a-naloga:

vodnik, vodič

vodja

vojvoda

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Poimenovanje za moški poklic Kaj oseba s tem poklicem počne?

zborovodja vodi pevski zbor

strojevodja upravlja, vodi/vozi lokomotivo

vlakovodja skrbi za pravilno tehnično sestavo vlaka in vodi osebje

pismonoša dostavlja poštne pošiljke na dom/raznaša pošto

obratovodja vodi obrat (manjšo proizvodno enoto za določene delovne, tehnološke postopke)

26. naloga:

Sam. vodja:

I Vodja oddaje se je večkrat zmotil./Vodji oddaje sta se večkrat zmotila./Vodje oddaje so se večkrat

zmotili.

R Brez vodje so vedeli, da ne bodo zmogli./Brez vodij so vedeli, da ne bodo zmagali./Brez vodij so

vedeli, da ne bodo zmagali.

D Vodji so prinesli načrt poti./Vodjama so prinesli načrt poti./Vodjam so prinesli načrt poti.

T Za igro med ekipama so izbrali vodjo./Za igro med ekipama so izbrali kar vodji./Za igro med ekipami

so izbrali vodje.

M Na sestanku so se morali dogovoriti o vodji ekipe./Na sestanku so se morali dogovoriti o vodjah

ekipe./Na sestanku so se morali dogovoriti o vodjah ekipe./

O Z vodjo smo pregledali kontrolne točke na pohodu./Z vodjama smo pregledali kontrolne točke na

pohodu./Z vodjami smo pregledali kontrolne točke na pohodu./

27. naloga:

a-naloga:

Na primer:

Imena bi sklanjal/-a: tako kot v povedi A/tako kot v povedi B/tako kot v povedi C.

b-naloga:

Imena so sklanjana knjižno v 1. povedi (A) in 2. povedi (B).

28. naloga:

a-naloga:

Na primer:

Mitja, Matija, Žiga, Jaša, Vanja, Aljoša, Nikola, Grega, Vasja, Saša.

b-naloga: /

c-naloga:

14

C Kadar se pogovarjam s prijatelji na dvorišču, med odmorom, doma, imena sklanjam neknjižno.

Kadar govorim pri pouku ali pišem, pa jih sklanjam knjižno.

29. naloga:

B Objavi naj nekoliko skrajšano besedilo.

Po smislu, npr:

Ker PIL berejo tudi mlajši otroci, ki še nimajo tako razvitega besedišča in bi težje razumeli napisano.

30. naloga:

a-naloga:

Kratica: PIL-u, MK Kaj pomeni? Pisani list, Mladinska knjiga

b-naloga:

(Spoznal sem ju) po zapisu, saj kratice pišemo z velikimi tiskanimi črkami.

c-naloga:

Č Ne, saj se po njiju ne moremo vprašati z vprašalnico kdo ali kaj.

31. naloga:

a-naloga:

Povedi bi lahko napisal bralec PIL/uredništvo revije/pisec pripovedi o poletnem doživetju.

b-naloga:

(Beseda PIL je sklanjana) s končnico -ø.

c-naloga:

Ne odhajajte na počitnice brez svojega izvoda PIL/PIL-a.

č-naloga:

1. PIL-ø je revija za osnovnošolce.

2. Ne odhajate na počitnice brez svojega izvoda PIL-a.

3. Pripovedi o poletnih dogodivščinah pošljite svojemu PIL-u.

4. Še ne veste, kaj bi počeli med počitnicami? Prelistajte novi PIL-ø.

5. V PIL-u boste izvedeli vse, kar mora vedeti osnovnošolec.

6. Na počitnice odidite s PIL-om v nahrbtniku.

USTVARJALNI IZZIV

Po smislu.

ČESA SEM SE NAUČIL/-A?

Po smislu.

15

2. UČNI SKLOP: (NE)ZNANE DEŽELE

SEVERNA OBZORJA ali GREMO NA FINSKO

OPIS DRŽAVE 1. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

(Neli je najbolj zanimalo,) kje leži Finska, katere znamenitosti ima, kakšno je vreme v času, ko bodo na

Finskem, kako živijo ljudje na Finskem in s čim se ukvarjajo, kateri jezik govorijo, koliko je Finska

oddaljena od Slovenije, kako se šolajo otroci na Finskem in koliko prebivalcev ima Finska.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Ne, niso je zanimali vsi »moji podatki«, saj ni govorila o vremenu na Finskem, o tem, koliko je

Finska oddaljena od Slovenije in kako se šolajo otroci na Finskem.

Na primer:

(Neli je v svojem besedilu pisala še) o tem, katero je njeno uradno ime, na katere pokrajine se deli,

kateri so znani Finci.

2. naloga:

Izhodiščno besedilo govori o potovanju po Finski/o Finski in njenih značilnostih.

Besedilo je napisal Igor Drnovšek/je napisala Neli/je napisalo več avtorjev.

Neli je poiskala podatke o Finski v različni literaturi/eni izmed knjig o Finski.

Besedilo je namenjeno Neli in njenim staršem/bralcem kataloga turistične agencije pred odhodom

na Finsko.

3. naloga:

5 leksikon – knjižno delo, ki daje (krajši) pregled vse človeške vednosti

3 letopis – letna publikacija s prispevki več avtorjev; almanah

4. naloga:

1. odstavek: 2, 4, 8 2. odstavek: 1, 5

5. naloga:

Finska z uradnim imenom Republika Finska leži ob morju. Sosednje države so Rusija, Norveška in

Švedska. Sestavljajo jo naslednje pokrajine: Zahodna Finska, Alad, Lapland, Južna Finska, Oulu in

Vzhodna Finska. Helsinki so njeno glavno mesto. Prebivalci ne uporabljajo le enega uradnega jezika,

ampak tri. Svojo samostojnost si je izborila leta 1917/1917. leta. Finska je demokratična republika s

parlamentarno ureditvijo. Njena valuta je evro. Je članica EFTE in Evropske unije. Manjši del Finske je

hribovit, medtem ko je večji del (gričevnato) gozdnat. Zaradi gozdnatih površin se ukvarjajo

z gozdarstvom in s predelavo lesa. Najpomembnejši spomeniki se nahajajo v Helsinkih. Finska pa

slovi tudi po domači obrti, in sicer izdelujejo lesene izdelke, nakit, ročno izdelane tkanine in

pobarvane sveče. Med znanimi osebnostmi na Finskem je tudi Tove Jansson, avtorica del za mladino.

16

6. naloga:

Finska je dežela na severu Evrope. DA NE

Na Finskem živi malo več Fincev kot Laponcev. DA NE

Finska je bogata z nekaterimi kovinami. DA NE

Obe veliki dvorani v Helsinkih sta nastali po načrtih arhitekta Eeliela Saarinena. DA NE

Med znanimi Finci je veliko športnikov. DA NE

7. naloga:

A V Nelinem besedilu so samo stvarni, resnični podatki, ki jih je mogoče preveriti.

8. naloga:

a-naloga:

je, je, meji, meri, ima, deli se, so, so

b-naloga:

Glagoli v besedilu Finska so v pretekliku/sedanjiku/prihodnjiku.

c-naloga:

B Ker predstavljene lastnosti za Finsko veljajo na splošno in niso časovno omejene.

č-naloga:

Po smislu, npr.:

Glagoli pri opisovanju države bi bili lahko v pretekliku, če bi opisovali državo, ki je obstajala v

preteklosti, sedaj pa je ni več (npr. Karantanija).

9. naloga:

C Opis Finske.

10. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

V besedilo bi vključil/-a tudi podatek, da ima Finska približno 190 tisoč jezer, da so finski šolarji

uvrščeni v raziskavah vedno zelo visoko, da na Finskem živijo lososi, severni jeleni, da je to

domovanje božička ter da imajo zelo razvito komunikacijsko tehnologijo, med njimi znane telefone,

saj bi s tem besedilo še bolj približal/-a učencem, ki ga berejo pri urah slovenščine.

b-naloga:

Po smislu, npr:

V besedilo ne bi vključil/-a svojih vtisov o tej državi, ker potem podatki ne bi bili več stvarni oz. teh

podatkov ne bi mogli preveriti.

ALI

V besedilo bi vključil/-a svoje vtise o tej državi, ker bi bilo besedilo zanimivejše za branje.

11. naloga:

a-naloga:

Slovenija in Finska imata podobno zgodovino, ker sta bili obe dolgo pod tujci/tujimi gospodarji

17

in sta pozno postali samostojni/neodvisni državi.

b-naloga:

Sorodni jeziki Država/dežela Prebivalec/prebivalka

estonščina/estonski jezik Estonija Estonec/Estonka

madžarščina/madžarski jezik Madžarska Madžarec/Madžarka

laponščina/laponski jezik Laponska Laponec/Laponka

12. naloga:

A DA, saj so vsi podatki dokazani in popolnoma resnični.

13. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Država: Opisal/-a bom Veliko Britanijo.

Razlog za izbiro: Ker sem jo že obiskal/-a in mi je bila zelo zanimiva.

b-naloga:

Vključil/-a bom podatke o njenem uradnem imenu, legi, ureditvi, jeziku, valuti, naravnih in drugih

znamenitostih, prebivalstvu, gospodarstvu in znanih osebnostih.

c-naloga: /

č-naloga:

Po smislu, npr.:

Objava opisa: na spletnih straneh, v učbeniku Spoznajmo Evropo in Azijo, v knjigi Države sveta, v

Atlasu sveta za osnovne in srednje šole

Opis je namenjen mojim sošolcem in sošolkam.

d-naloga: /

PRIPRAVIMO SE NA POTOVANJE

Sklanjanje samostalnikov ženskega spola

1. naloga:

a-naloga:

Pozoren/-rna moram biti na: pravilno sklanjanje/pravopis/uradno obliko/ustrezen nagovor/glagole v

sedanjiku/smiselne odstavke/zaključek besedila in pozdrav.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Takemu besedilu BI/NE BI čisto zaupal/-a, saj bi dvomil/-a o tem, da je avtor poiskal podatke v

literaturi/ali je besedilo sploh pravilno in resnično.

2. naloga:

a-naloga:

Arhitekturni spomeniki Druge mestne znamenitosti Stojnice z izdelki domače obrti

katedrala parki stvari iz lesa

skalna cerkev vrtovi nakit s starinskimi okraski

18

poslopje finskega parlamenta trgi ročno izdelane tkanine

Senatni trg z luteransko

stolnico in staro univerzo/

pravoslavna stolnica

Vnebovzetja/mestna hiša …

muzeji/muzej gozdarstva,

muzej Arktikum

pobarvane sveče

glavni kolodvor

moderni bulvarji

b-naloga:

znamenitosti, katedrala, cerkev, stolnico, univerzo, stolnica, hiša, Finlandia, dvorana, stojnicah, obrti,

stvari, tkanine, sveče

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Samostalnik Pomen besede Nova poved z uporabljeno besedo

katedrala velika cerkvena arhitektonsko

pomembna stavba

Zdelo se mi je, da je bila stavba, ki smo si

jo ogledali, najlepša katedrala na svetu.

univerza najvišja vzgojno-izobraževalna in

učno-znanstvena ustanova

Z začetkom šolskega leta so na univerzo

prišli tako novi študentje.

dvorana večji, zaprt prostor, namenjen za

javne prireditve

Vse nastopajoče so v dvorani nagradili z

glasnim aplavzom.

obrt gospodarska dejavnost, ki opravlja

storitve in v manjših količinah

predeluje, proizvaja

Čevljarstvo je obrt, ki zahteva veliko

znanja in spretnosti.

stojnica mizi podobna priprava na prostem

za prodajanje sadja, zelenjave,

drobnih predmetov

K stojnici z dišečimi breskvami je

pristopila skupina turistov.

č-naloga:

C Ne, v imenovalniku ednine imata končnico -a samostalnika sveča in hiša.

d-naloga:

sveča – sveče; hiša – hiše; stvar - stvari

Samostalnika sveča in hiša imata v rodilniku ednine končnico -e, samostalnik stvar pa končnico -i.

3. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

(Neli bi lahko še pisala) o pritličnih hišah, montažnih hišah, založniški, časopisni, modni, trgovski,

dramski hiši.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

I Babičina hiša stoji na koncu vasi./Hiši na koncu vasi sta bili pritlični./Hiše v ulici so različnih barv.

R Jedi so se razlikovale od hiše do hiše./Zaradi porušenih hiš so zaprli pot./Iz hiš v ulici so se slišali

veseli glasovi otrok.

D Sosedovi so naredili prizidek k hiši./Kljub novima hišama je v ulici še nekaj manjkalo./Blato in skale

so hrumele proti hišam./

19

T Podrli so staro hišo./Hiši že nekaj časa prodajajo, a brez uspeha./Hiše so si ogledovale predvsem

mlade družine.

M Matej je na travniku pri hiši nabiral gobe./Žan je napisal pesmi o veselih hišah./Pri hišah še niso

uredili zunanjosti.

O Pred hišo je pozabil zakleniti kolo./Župan se ni mogel odločiti, kaj naj stori s hišama nad

pečino./Prebivalci vasi so se odločili, da bodo pred hišami uredili zelenice.

4. naloga:

Po smislu, npr.:

UNIVERZA – ednina:

I Univerza v Novi Gorici je bila ustanovljena leta 2006.

R Zaradi prenove univerze so se predavanja začela šele novembra.

D Proti univerzi je vožnja zaradi gneče potekala zelo počasi.

T Peter si je ogledal univerzo, na kateri si želi študirati.

M Na univerzi se ukvarjajo z znanstveno-raziskovalno dejavnostjo.

O Z univerzo Maribor so podpisali sporazum o sodelovanju.

DVORANA – dvojina:

I Dvorani v Kranju in Ljubljani sta bili pred kratkim obnovljeni.

R Dvoran pred začetkom razstav niso pravočasno odprli.

D Kljub razprodanima dvoranama so ljudje še vedno hoteli vstopiti.

T Dvorani so zaradi odpadajočega ometa začasno zaprli.

M Terrafolk je bil zadovoljen z nastopi v akustičnih dvoranah.

O Pred dvoranama so se zbrali zvesti navijači obeh klubov.

STOJNICA – množina:

I Stojnice so bili postavljene v večnamenskem prostoru šole.

R Stojnic z rabljenimi predmeti si Marko ni imel časa ogledati.

D Neja je mami prepričevala, naj gresta k stojnicam z domačimi dobrotami.

T V mestnem središču so postavili stojnice.

M Na stojnicah so branjevke prodajale domače pridelke.

O Za stojnicami so se skrivali razposajeni otroci.

5. naloga:

a-naloga:

Protestantska cerkev v Helsinkih: luteranska stolnica

Znameniti slovenski protestant: Primož Trubar

b-naloga:

C Samostalnik cerkev ima samo v rodilniku ednine enako končnico kot samostalnik hiša.

6. naloga:

a-naloga:

Razlike se pojavijo v imenovalniku/rodilniku/dajalniku/tožilniku/mestniku/orodniku.

b-naloga:

Dvojina:

20

V središču mesta stojita najznamenitejši cerkvi v Helsinkih. Brez teh cerkev bi bilo mesto gotovo manj

privlačno in bi pritegnilo manj obiskovalcev. Zato so se v mestu lani odločili, da cerkvama obnovijo

pročelje, in so ju obdali z gradbenimi odri. Tako si lahko cerkvi ogledamo le od znotraj, ne moremo pa

občudovati značilnih zunanjosti ali postati pri cerkvah in opazovati življenje domačinov. Trg pred

cerkvama je namreč ena od osrednjih točk, kjer se zbirajo mladi in srečujejo starejši meščani.

Množina:

V središču mesta stojijo najznamenitejše cerkve v Helsinkih. Brez teh cerkev bi bilo mesto gotovo

manj privlačno in bi pritegnilo manj obiskovalcev. Zato so se v mestu lani odločili, da cerkvam

obnovijo pročelje, in so jih obdali z gradbenimi odri. Tako si lahko cerkve ogledamo le od znotraj, ne

moremo pa občudovati značilnih zunanjosti ali postati pri cerkvah in opazovati življenje domačinov.

Trg pred cerkvami je namreč ena od osrednjih točk, kjer se zbirajo mladi in srečujejo starejši meščani.

c-naloga:

(Pri sklanjanju samostalnikov cerkev in hiša v dvojini in množini sem opazil/-a,) da imajo enake

končnice.

7. naloga:

a, b-naloga:

Kdo je odšel na turistično agencijo skupaj s hčerjo? Mati./Materi./Matere.

Koga cena letalskih kart ni preveč vznemirila? Matere./Mater./Mater.

Komu je uslužbenka opisovala pot? Materi./Materama./Materam.

Koga je hči želela prepričati o odhodu v drugo turistično agencijo? Mater./Materi./Matere.

Pri kom hči ne bi nič dosegla? Pri materi./Pri materah./Pri materah.

S kom se hči ni želela prepirati? Z materjo./Z materama./Z materami.

Kdo je poskušal prepričati mater? Hči./Hčeri/Hčere.

Koga pripovedovanje uslužbenke ni zanimalo? Hčere./Hčer oz. hčera./Hčer/hčera.

Komu se je zdela cena potovanja previsoka? Hčeri./Hčerama./Hčeram.

Koga je pogledala uslužbenka? Hčer./Hčeri./Hčere.

Pri kom ni bilo več dvoma? Pri hčeri./Pri hčerah./Pri hčerah.

S kom je odšla mati v turistično agencijo? S hčerjo./S hčerama./S hčerami.

c-naloga:

v imenovalniku, tožilniku in orodniku.

č-naloga:

Anna, osnovnošolka iz Helsinkov, je z matero/materjo pripotovala na obisk v Slovenijo. Za našo

državo sta se odločili, ker je hči/hčer na popotniškem forumu prebrala veliko navdušenih misli o

Ljubljani. Mater/Matero je morala najprej prepričevati, saj je mati/mater Slovenijo slabo poznala. A

potem ko je Anna materi/mati pokazala nekaj mnenj, se je tudi ta tako kot hči/hčera navdušila za

izlet. Hčer/Hčero je prosila, da se pozanima o krajih, ki jih »morata« obiskati, sama pa je uredila vse

potrebno za pot. Takoj ko se bodo začele počitnice, bosta lahko s hčero/hčerjo poleteli proti jugu.

8. naloga:

a-naloga:

B Dober dan, gospa, kako vam lahko pomagam?

21

b-naloga:

Po smislu, npr.:

• Možnosti A nisem izbral/-a, ker je uslužbenka Nelino mamo neprimerno pozdravila (Živijo!) in jo

tikala.

• Možnosti C nisem izbral/-a, ker uslužbenka Nelino mamo neustrezno pozdravila (Živijo!), jo

ogovorila z njenim imenom in tikala.

• Možnosti Č nisem izbral/-a, ker uslužbenka ne bi smela nagovoriti Neline mame po imenu.

c-naloga:

• Ali lahko gospe/gospej ponudim še kako pomoč?

• Za rezervacijo za zdaj potrebujem samo nekaj podatkov o gospe/gospej.

č-naloga:

Po smislu, npr.:

Gospa, v katero državo bi radi odpotovali? Od gospe Mojce, ki je prišla iz Španije, sem slišala same

pohvale o tem potovanju. Z veseljem bi prisluhnili gospe o njenih doživetjih. Gospo lahko pokličem,

pa Vam bo še ona povedala kakšne koristne informacije. Pri gospe Mojci se ljudje pogosto

pozanimajo o različnih potovanjih, saj je bila že v mnogih državah. Z gospo se lahko srečata naslednji

dan kar pri nas v turistični agenciji.

Po smislu, npr.:

Samostalnik gospa ima trikrat končnico –e (v rodilniku, dajalniku in mestniku), dvakrat končnico –o (v

tožilniku in orodniku), v imenovalniku pa ima končnico –a tako kot samostalnik hiša.

9. naloga:

Nika je s svojo materjo odpotovala k znancem na Primorsko. Povabili so ju na obiranje breskev. Hčer

in mater so vaščani sprejeli kot pravi gospe. Začudeno so se zastrmeli v njune noge, saj za delo, ki ju

je čakalo, nista imeli prave obutve. Pred hčerjo in materjo se je hitro pojavila vaščanka s primerno

obutvijo. Tako je mestnima gospema omogočila, da bosta lažje opravili delo. Hči se je prva

opogumila in splezala po lestvi proti vrhu breskve. Mati se je pozdravila z mimoidočimi gospemi, ko

je med njimi spoznala hčer svoje sošolke. Izvedela je, da se bosta s sošolko srečali že pred trgatvijo,

ko bodo imele obletnico mature.

a-naloga:

Besedilo je opis Primorske/pripoved o Nikinem doživetju. Zato so v njem glagoli v pretekliku/

sedanjiku. Iz njega izvemo samo stvarne podatke/tudi nekaj o občutkih.

b-naloga:

Po smislu, npr:

Nikino prvo obiranje breskev/Nikin obisk znancev v času obiranja breskev

10. naloga:

a-naloga:

Izpisani sam. Sam. v rod. dv. Sam. v rod. mn.

vožnja voženj voženj

rekami rek rek

pokrajino pokrajin pokrajin

b-naloga:

C Vsi podčrtani samostalniki razen samostalnika dejavnost imajo v rod. ed. končnico -e.

22

c-naloga:

Pri samostalniku vožnja se v rod. dv. in mn. vrine polglasnik, ki ga zapišemo s črko -e.

11. naloga:

Neli mame ni uspelo prepričati, da bi odšli še v drugo agencijo. Morda bi več dosegla, če bi jo

večkrat prosila – torej brez prošenj ne bo šlo.

• Vse več ljudi se odpravlja na potovanja v tujino. In ker ta niso poceni, je treba na široko odpreti

denarnice oz. iz mošenj vzeti veliko denarja.

• Zaradi večjega turističnega obiska marsikje gradijo vse več hotelov. Tam je tako veliko novih

gradenj.

• Pred Predjamskim gradom je potekal turnir v sabljanju. Fantje so bili navdušeni nad ogledom

orožja, med katerim je bilo veliko sabelj.

12. naloga:

a-naloga:

V opisu celine/države/mesta/vasi.

b-naloga:

lekarna, tovarna, prodajalna, barva, čolnarna, igra, prestolnica, država, dvorana, tekma

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Iger na prostem se je udeležilo rekordno število ljudi.

Zaradi pomembnih tekem v tujini je odpovedal sodelovanje na državnem prvenstvu.

13. naloga:

a-naloga:

ladjedelništvo ladjedelnicah ladje

b-naloga:

S trditvijo se strinjam/se ne strinjam, saj je samostalnik ladjedelništvo srednjega spola/saj sta sam.

ladjedelnicah in ladje ženskega spola, medtem ko je sam. ladjedelništvo srednjega spola/ni

ženskega spola.

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Samostalnik Poved

Rod. dv.: ladij Pripluti so morali do obeh ladij./Trčenje obeh ladij ni mogel nihče preprečiti.

Rod. mn.: ladij Iz vseh ladij v pristanišču so začeli raztovarjati blago./Vseh ladij ne bodo mogli

popraviti v tako kratkem času.

14. naloga:

a-naloga:

naravni kulturni zgodovinski tehnološki

b-naloga:

Ednina: Dvojina: Množina:

I privlačnost I privlačnosti I privlačnosti

R privlačnosti R privlačnosti R privlačnosti

23

D privlačnosti D privlačnostima D privlačnostim

T privlačnost T privlačnosti T privlačnosti

M (o) privlačnosti M (o) privlačnostih M (o) privlačnostih

O (s) privlačnostjo O (s) privlačnostima O (s) privlačnostmi

c-naloga: /

15. naloga:

a-naloga:

Helsinki so nekaj posebnega, ker jih obdaja morje s treh strani.

b-naloga:

Samostalnika privlačnost in stran imata enako število zlogov/različno število zlogov.

c-naloga:

(Samostalnik stran ima samo) en zlog.

č-naloga:

Po smislu, npr.

Dajalnik dvojine: Turist se v Helsinkih na železniški postaji odpravi k stranema zemljevida, kjer poišče

iskane znamenitosti.

Mestnik dvojine: Pri opisu mesta Helsinki sem na dveh straneh našla zanimive podatke.

Dajalnik množine: Kljub spletnim stranem o Helsinkih je vseeno kupil knjigo o znamenitostih.

Mestnik množine: O znamenitostih mesta Helsinki sem lahko prebrala na spletnih straneh.

d-naloga: /

16. naloga:

Če želiš deželo ali mesto, ki si ga obiskal, predstaviti še drugim, moraš predstaviti vse njegove strani.

Zato ni dovolj, če našteješ le zgodovinske znamenitosti ali kulturne spomenike. Bralce pogosto veliko

bolj zanima, kako mesto živi. Zato ne pozabite napisati, kakšne obrti so tradicionalne in brez izdelkov

katerih obrti nikakor ne smemo zapustiti tržnice. Pa seveda ne mislim na to, da bi kupovali najdražje

stvari, veliko več zadovoljstva boste imeli z drobcenimi stvarmi, ki vam bodo še čez leta priklicale v

spomin poti, po katerih ste hodili. In ko sem že pri različnih poteh. Ni zanimivejšega, kot če izveš,

katerim potem se nikakor ne smeš izogniti, in ni koristnejšega, kot vedeti, katera od dveh poti je

zanimivejša, krajša, bolj obljudena ali opremljena z več klopmi za počitek.

17. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Pred odhodom na Finsko sta Neli in njena mami obiskali babico, s katero sta se pogovarjali o

zanimivostih na Finskem./Neli, njena mami Karmen in babi so se pred poletnimi počitnicami pri babici

(doma) pogovarjale o potovanju na Finsko in njenih znamenitostih.

b-naloga:

Od koga je babi dobila knjigo o severni Evropi? Od Karmen.

Kdo bo Karmen in Neli povedal še kakšno zanimivost? Babi.

Komu bo zagotovo všeč živalski vrt v Helsinkih? Neli.

Kdo bo prav tako vesel ogleda živalskega vrta? Nelini mami./Karmen.

S kom niso mogli iti mimo nobenega vrtiljaka v zabaviščnem parku? S Karmen.

Koga bo Neli peljala na največji vrtiljak? Mami (Karmen).

24

c-naloga:

Ženski imeni: Karmen, Neli

Po smislu, npr.:

Od slovenskih imen se ločita po končnici, saj se slovenska ženska imena po navadi končajo na -a,

medtem ko imeni Karmen in Neli nimata končnice –a, ampak ničto končnico (-ø)./Obe imeni se ločita

od ostalih imen po tem, da se ne končata na končnico -a, kot večina ženskih imen./Imata končnico -ø.

č-naloga:

Na primer:

Ines, Kati, Nives, Lili, Nensi, Astrid, Ingrid, Ester, Kim, Beti, Rubin, Karin, Mirjam, Loti, Naomi, Dolores,

Nikol, Isabel

d-naloga:

babi mami

e-naloga:

Teja, ki jo imamo radi, je lahko Tejka, Tejkica ali Tejči.

Punca, ki jo imamo radi, je lahko punčka ali punči.

Ana, ki jo imamo radi, je lahko Anica, Ančka, Ančica ali Anči.

f-naloga:

Po smislu, npr.:

I Mami je pobrisala prah po omari./Mami me je zjutraj nežno prebudila.

R Pred šolo nisem opazil sošolčeve mami./Zaradi mami sem odpovedala potovanje.

D Darilo sem dala mami./Mami sem za njen rojstni dan poklonila pesniško zbirko.

T Razveselila sem se mami, ki je prišla s potovanja./Mami sem nepričakovano srečala na tržnici.

M Pri mami in očetu se imam res lepo./Pri mami so se za njen rojstni dan zbrali vsi sorodniki.

O Z mami sem se dogovorila o pospravljanju stanovanja./Z mami sva se dolgo v noč pogovarjali o

njeni mladosti.

18. naloga:

a-naloga:

B Potovala sem s svojimi starši, z mamo Neli Novak in očetom Markom Novakom.

b-naloga:

• Priimki ob ženskih imenih se sklanjajo/se ne sklanjajo.

• Priimki ob moških imenih se sklanjajo/se ne sklanjajo.

19. naloga:

a-naloga:

Preden sem odšla k naši skupini, sem se poslovila od babi in mame, ki sta me pred mojo prvo potjo

po morju zasuli z nasveti. Moram priznati, da sem se tudi sama malo prestrašila ob pogledu na toliko

ladij. Do zdaj sem si namreč ogledala le nekaj čolnarn, v pravem pristanišču pa še nisem bila. Potem

pa sem se spomnila vseh radosti, ki me čakajo, in vznemirjena stekla h gospe Maji, ki nas bo

spremljala na nagradnem izletu. Z Lano in Ines smo namreč zmagale na tekmovanju o poznavanju

evropskih pokrajin in si kot nagrado s še dvema skupinama priborile teden dni počitnic. Ko sem se

končno srečala z vsemi sopotnicami, se je naše križarjenje ob sredozemskih obalah začelo. Po začetni

gneči ob deljenju ključev za kabine, ko so bile najbolj nestrpne tri hčere, ki so potovale z materjo, sta

nas prijetno presenetili dve stvari. Kajute so bile opremljene čisto kot hotelske sobe: v vsaki sta bili

25

dve dvonadstropni postelji in dve omari, imele so svojo kopalnico in ob vratih prostor za kovčke s

klopjo za obuvanje. Hitro smo odložile svoje torbe in lačne stekle v jedilnico. Tam smo bile najprej

presenečene nad razporeditvijo miz, saj so bile te na prvi pogled postavljene brez reda. V resnici pa

so posnemale obliko palube. Nato pa smo obnemele nad ponudbo. Servirna miza se je šibila pod

najrazličnejšimi jedmi, iz ponev se je še kadilo, lahko smo si postregle s tisoč dobrotami. Prijateljici

sta od veselja kar zaploskali z dlanmi.

b-naloga:

A Začetek besedila.

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Prebral/-a sem del pripovedi o doživetju/opisa dežele, saj neko dekle pripoveduje o svojem prvem

potovanju z ladjo in vtisih na ladji.

20. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Obiskal/-a bi disko ali salon z glasbo za vsak okus, se družila z drugimi potniki in sklepal/-a nova

poznanstva.

b-naloga:

V jedilnici sta bili dve televizije televiziji, a nanju se je videlo le od nekaterih miz.

Ker si nismo pravočasno rezervirale mizo mize, smo morale sedeti drugje.

Tako si nismo mogle ogledati vseh tekm tekem slovenskih rokometašic.

Ko smo z žalostjo v očeh čakale na finale, pa smo se zasmilile starejši gospej gospe.

S prijateljico sta nam ponudili svojo mizo in gospem gospema smo se res iskreno zahvalile.

Med ogledom so nas motile potnice, ki so se pritoževale že nad razdelitvo razdelitvijo ključev.

Ena od hčera se je ves čas glasno prerekala z matero materjo.

A kljub močnim »motnjama« motnjam smo bile ob koncu zadovoljne, saj so naše punce zmagale.

Strinjale smo se s selektorko, da so dekleta igrala z napakam napakami, a da je zmagala volja.

USTVARJALNI IZZIV

Po smislu.

NEZNANA SLOVENIJA

Knjižni jezik, pokrajinski pogovorni jezik in narečje

1. naloga:

plesni večer z učenjem flamenka Španija

plesna predstava s sirtakijem Grčija

Zaplešimo v kolu! Srbija

nastop trebušnih plesalk Turčija

koncert dud Škotska

nastop skupine, ki goji ljudsko večglasno petje Koroška

Po smislu, npr.:

26

DA, saj tako spoznaš, kakšno glasbo poslušajo oz. so poslušali v določeni deželi, kdaj so jo

peli/poslušali …

2. naloga:

Na primer:

Slovenijo poznam

slabo, saj poznam le nekaj značilnosti in svojo pokrajino, o drugih pa vem le malo.

3. naloga:

a-naloga:

Na primer:

Pokrajina, ki jo najbolje poznam Pokrajina, ki jo najslabše poznam

Slovenska Istra Rezija

b-naloga:

Na primer:

Rad/-a bi

B si ogledal/-a čim več kulturnih in umetnostnih spomenikov.

E si ogledal/-a nastop plesne ali glasbene folklorne skupine.

F spoznal/-a svoje vrstnike in se z njimi pogovarjal/-a.

4. naloga: /

5., 6. naloga:

KDO sodeluje v pogovoru na začetku? (Na začetku sodelujejo) Marko, Maša in učitelj.

• KJE pogovor poteka? (Pogovor poteka) v učilnici.

• KAJ na začetku predlaga Marko? Da bi bil zaključek ekskurzije povezan z glasbo.

• KAJ predlaga Maša? Da bi bila to ljudska glasba.

• KAJ prebere Lana? Lana prebere iz wikipedije o ljudski glasbi.

• KDO sodeluje v pogovoru na koncu posnetka? (Na koncu posnetka sodelujejo v pogovoru) Lana,

Maša in Marko (učitelj se pogovarja po telefonu).

• O ČEM se pogovarjajo učenci na koncu posnetka? Da bi se naučili kakšno etno pesem, na primer

Kreslinovo pesem.

7. naloga:

Po smislu, npr.:

Pogovor je potekal ob začetku priprav na ekskurzijo/ob koncu priprav na ekskurzijo/po ekskurziji.

To možnost sem izbral/-a, ker se pogovor začne o tem, da bodo na ekskurziji veliko videli, a Marka

predvsem zanima, če bo na koncu tudi kaj zabavnega.

8. naloga:

Ljudska glasba je glasba, ki se je prenašala iz roda v rod, po ustnem izročilu, etno glasba pa je glasba,

ki je oblika moderne ljudske glasbe/je posodobljena ljudska glasba.

9. naloga:

Učenci: Zaključek ekskurzije ob slovenski južni meji bi moral biti zabaven.

27

Učitelj: Glasba bi bila res najboljši zaključek, a bi morala biti povezana z ekskurzijo.

Učenci: Ljudska glasba (tudi etno glasba) je tradicionalna glasba, ki je značilna za kulturo določene

pokrajine ali območja in se ustno prenaša iz roda v rod.

Učenci: Morda vsem ne bo všeč, da bi morali vso pot poslušati ljudsko glasbo, zato bo bolje, če

izberejo etno pesmi.

10. naloga:

Učitelj je v pogovoru z učenci govoril knjižno z nekaj »napakami«.

Učenci so v pogovoru z učiteljem in sošolci govorili knjižno z nekaj »napakami«.

Učenci so v pogovoru med sabo govorili neknjižno.

Lana je pri glasnem branju zapisanega besedila govorila popolnoma pravilno.

11. naloga:

Poved v knjižnem zbornem jeziku:

Ampak o tem še nisem razmišljala. … Si hotel kaj predlagati?

Poved v knjižnem pogovornem jeziku:

Ampak o tem še nisem razmišlala. … Si hotu kaj predlagat?

12. naloga:

a-naloga:

B Pri pogovorih besedilo nastaja sproti.

C Kadar se pripravljamo na govorne nastope ali pri pisanju imamo čas, da besedilo spreminjamo in

ga popravljamo, dokler nismo zadovoljni.

b-naloga:

2 V zapisanih besedilih uporabljamo strožjo različico knjižnega jezika, ki jo imenujemo zborni jezik.

2 V govornih nastopih uporabljamo strožjo različico knjižnega jezika, ki jo imenujemo zborni jezik.

1 V uradnih pogovorih ali pogovorih, ki so namenjeni vsem Slovencem uporabljamo, manj strogo

različico knjižnega jezika, ki jo imenujemo knjižni pogovorni jezik.

c-naloga: /

13. naloga:

Priložnost Knjižni zborni

jezik

Knjižni

pogovorni jezik

Lana se z uslužbenko v turistični agenciji pogovarja o tem, kaj si

učenci želijo za kosilo.

+

Maša piše vabilo drugim učiteljem, naj se jim pridružijo na

ekskurziji. +

Marko v razredu pripravi predstavitev ekskurzije z diapozitivi za

sošolce. +

Lana pripravi plakat, s katerim načrtovano ekskurzijo

predstavijo tudi drugim učencem šole. +

Maša prosi knjižničarko za nasvet, kje bi lahko dobila besedila

slovenskih ljudskih pesmi z notnim zapisom.

+

28

Marko poskuša ravnatelja prepričati, da bi učencem naslednji

dan odpadla prva ura pouka.

+

14. ura:

a-naloga:

Markovo razmišljanje je v knjižnem pogovornem jeziku.

Po smislu, npr.:

Zdi se mi ustrezno, da jo je predstavil v knjižnem pogovornem jeziku, saj jo je predstavljal svojim

sošolcem in se bodo potem tudi o tem pogovarjali. ALI

Zdi se mi ustrezno, da bi jo predstavil v knjižnem zbornem jeziku, saj se je kot vodnik verjetno doma

pripravil na vodenje sošolcev.

b-naloga:

Dragi sošolci!

Danes sem vaš vodnik in vam bom po poti predstavil veliko zanimivosti o ljudeh iz krajev, mimo

katerih se bomo peljali. K temu, da bi si znali njihovo življenje boljše predstavljati, pa bo nekaj

prispevala tudi glasba. Med vožnjo bomo namreč slišali tudi več etno pesmi. Ste se začeli spraševati,

kaj je to? Brez skrbi! To ni narodnozabavna glasba, to je nekoliko posodobljena ljudska glasba. In da

ne bi kdo skočil z avtobusa, za začetek – Magnifico.

15. naloga:

a-naloga:

Naslov pesmi Kaj naslov pomeni? Iz katere pokrajine pesem prihaja?

Vsi so venci vejli Vsi so venci oveneli Prihaja iz Prekmurja.

Mau čez izero Malo čez jezero Prihaja s Koroške.

b-naloga:

Ljudski pesmi sta v neknjižnem jeziku.

16. naloga:

Učiteljica se bo s folklorno skupino dogovorila za koncert.

Učenci bodo doma na spletu in po CD-jih poiskali dve pesmi, ki se ju bodo naučili na avtobusu.

Učiteljica in učenci bodo takoj poskusili izbrati dovolj pesmi, da jih bodo lahko poslušali med potjo.

17. naloga:

Magnificova izvedba pesmi je ljudska/etno/narodnozabavna.

Značilna je za Primorsko/Belo krajino

in je napisana v knjižnem zbornem jeziku/knjižnem pogovornem jeziku/narečju.

18. naloga:

a-naloga:

Marka je zaskrbelo, ker ni čisto dobro razumel vsega/vsebine pesmi.

Ustrašil se je, da ne bo dobro razumel ljudi/govorice ljudi.

b-naloga:

C Maša je Marka potolažila, da se Adlešičani v narečju pogovarjajo le med seboj, že z Belokranjci iz

mest ali z drugega konca Bele krajine belokranjsko, z ljudmi od drugod pa govorijo knjižno.

29

19. naloga:

Po smislu, npr.:

Narečje je neknjižni jezik, ki ga govorijo ljudje med seboj (v neuradnih pogovorih) v določenih

krajih/vaseh/v domačem okolju.

Pokrajinski pogovorni jezik je jezik, ki ga uporabljamo v pogovoru z ljudmi večjih mest ali pokrajine.

20. naloga:

a-naloga:

Po smislu npr.:

Ta pregovor pomeni, da v vsaki vasi govorijo drugače/uporabljajo drugačno narečje/da se po vaseh

razlikuje narečje.

b-naloga:

knjižni zborni jezik/knjižni pogovorni jezik/pokrajinski pogovorni jezik/narečje.

ČESA SEM SE NAUČIL/-A?

Po smislu.preštej število vseh zbranih točk in izberi svojo nalogo

30

ČESA SEM SE N AUČIL/-A?

3. UČNI SKLOP: FILATELISTIČNA DELAVNICA

FILATELISTIČNA ZGODBA

Neuradno in uradno pismo

1. naloga:

a-naloga:

Vprašanje Odgovor

Komu je Primož pisal? (Primož je pisal) svojemu dedku/dediju.

Zakaj je izbral prav tega naslovnika? Ker je filatelist in bi jim lahko pomagal pri pripravi na

filatelistično delavnico./Ker je računal na dedkovo pomoč.

Kdaj in kje je pismo nastalo? V Ljubljani, 7. oktobra 2014

b-naloga:

NE

Izpis besed: ti enkrat za spremembo pišem pismo, laže telefonirati, nimaš telefona

c-naloga:

B Zbiralec in preučevalec poštnih znamk, dopisnic …

č-naloga:

Člani krožka so se želeli udeležiti srečanja, na katerem si zbiratelji izmenjujejo znamke. DA NE

Stanko jih zaradi pomanjkanja časa ne more pripravljati na tekmovanje. DA NE

Primož dedka prosi za pomoč le v svojem imenu. DA NE

Prijatelji so se o delavnici pogovarjali pred 7. oktobrom 2014. DA NE

d-naloga:

Česa se člani krožka bojijo? Kaj jim ne bo povzročalo težav?

Da bi bili na tekmovanju neuspešni./Da bi

odšli s tekmovanja poraženi.

Težav jim ne bo povzročala teorija.

2. naloga:

A Da bi ga prosil za pomoč pri pripravi na tekmovanje.

3. naloga:

a-naloga:

Podčrtane besede so: dedi, sem pomislil nate, ljubi dedi, prosim, prosim, prosim, srce mi je

poskočilo od veselja

Po smislu, npr.:

Primož ima rad svojega dedka, njun odnos je pristen, prijateljski in poln medsebojnega zaupanja.

b-naloga:

• O telefoniranju: laže je telefonirati kot napisati pismo

• O filatelistični delavnici: zdi se mu super

• O izmišljenih zgodbah: rajši jih pišejo dekleta, fante pa je sram, da bi se jih izmišljevali/da je to za

dekleta, ker si rade izmišljujejo zgodbe

31

c-naloga:

Primožev dedek JE/NI bil na nešteto razstavah.

Na primer:

mnogih/ogromno/veliko

č-naloga:

Po smislu, npr.:

DA, saj je odnos med dedkom in Primožem zelo ljubeč.

4. naloga:

a-naloga:

Sestavine pisma Kje je zapisana?

Kraj in datum pisanja desno zgoraj/v desnem zgornjem kotu

Nagovor na levi strani malo niže od kraja in datuma pisanja

Pozdrav na koncu pisma/levo spodaj

Podpis desno spodaj

b-naloga:

Da, lahko bi ga zapisal tudi v spodnjem levem kotu.

c-naloga:

Nagovor: Dedi! Pozdrav: Lepo te pozdravljam.

Na primer:

Nagovori: Ljubi dedek!, Dragi dedek!, Dedek!, Moj dedi!

Pozdravi: Lep pozdrav; Se vidiva.; Adijo; Dobro se imej.

č-naloga:

Po smislu, npr.:

Ustrezna nagovor in pozdrav sta v pismu pomembna, saj tako pokažemo svoj odnos do naslovnika,

spoštljivost do njega in našo olikanost.

5. naloga:

Po smislu, npr.:

Dedek bo priskočil fantom na pomoč, saj ima Primoža/svojega vnuka rad in ne bo mogel odkloniti

njegove prošnje, ker ga je lepo prosil in mu napisal tako lepo pismo.

6. naloga:

Primož bi lahko pisal pismo stricu/učiteljici/sestrični/prijatelju/kulturnemu društvu/zbirateljem

starega denarja .

7. naloga:

a-naloga:

Naslovnik Kako bi mu/ji zastavil/-a vprašanje?

V neuradnem

pismu

V e-pismu S SMS-om

Sestrična z obale, ki ima svoj mobitel, ne pa

elektronskega naslova.

32

Vrstnik Matej iz Kopra, ki ga je spoznal na turnirju v

Velenju, kjer sta si izmenjala naslove.

Sošolec, ki se je že večkrat udeležil podobnih

turnirjev.

Trener rokometnega kluba, s katerim se je pogovarjal

o »resnem« treniranju in mu je dal svoj e-naslov.

b-naloga:

Naslovnika bi tikal/vikal.

V pismu bi zapisal kraj in čas pisanja/ne bi zapisal kraja in časa pisanja.

Lahko bi uporabil nagovor živijo/spoštovani.

Pismu bi dodal pozdrav/ne bi dodal pozdrava.

c-naloga:

E-pismo bi se razlikovalo po vsebini/vljudnosti/obliki.

Po smislu, npr.:

Opis razlik:

V e-pismu ne bi napisal kraja in časa pisanja, podpisal bi se levo spodaj/pod vsebino in ne desno, ne

bi imel lastnoročnega podpisa in ne bi delal odstavkov.

8. naloga:

a, b-naloga:

Po smislu.

9. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

(Primož bo čakal na odgovor) kakšen teden ali dva.

b-naloga:

Odgovor bi poiskal/-a še kje drugje, saj bi potem, ko bi dobil dedkovo pismo, lahko odgovora med

seboj primerjal/-a.

10. naloga:

a-naloga:

(Pismo je napisal) Matjaž Novak, predsednik Filatelističnega društva Pošte Slovenije.

(Pismo je namenjeno) članom Filatelističnega krožka OŠ Spodnje Moste.

(Odločil se je zato), ker je dobil veliko klicev in vprašanj, kaj je filatelistična zgodba.

b-naloga:

C O filatelistični zgodbi.

11. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Filatelistična zgodba je izmišljena pripoved, ki se navezuje na slike na znamkah./To je zgodba, ki si jo

filatelisti izmislijo in jo »pripovedujejo« z različnimi znamkami.

33

b-naloga:

Po smislu, npr.:

NE. Saj bodo s pomočjo znamk in gradiva nastajale filatelistične zgodbe. ALI

DA. Ker si je težko izmišljevati zgodbice, ki jih pripovedujejo znamke.

c-naloga:

Imeti je potrebno tudi veliko znanja o temi, ki jo predstavljajo z zgodbo.

12. naloga:

Člani krožka lahko pišejo/ne morejo pisati gospodu Novaku.

Izpis povedi: Če se vam bo zastavilo še kako vprašanje, pa kar pisalo v roke.

13. naloga:

a-naloga:

b-naloga:

Zakaj sta naslova sporočevalca in naslovnika

zapisana na točno določenem mestu?

B Ker bralec takoj vidi, kdo je pisal in ali je

pismo namenjeno njemu.

Zakaj je gospod Novak ob imenu in priimku

navedel tudi svojo funkcijo v filatelističnem

krožku?

C Ker bralcem piše v imenu društva.

14. naloga:

a-naloga:

Nagovor: Spoštovani člani Filatelističnega krožka OŠ Spodnje Moste!

Pozdrav: Filatelistični pozdrav

b-naloga:

Člani filatelističnega krožka OŠ Moste! Prisrčne pozdrave

Spoštovani mladi filatelisti! Lepo vas pozdravljam.

34

Mladi kolegi filatelisti! Lep pozdrav

c-naloga:

Da, za nagovorom bi lahko stala tudi vejica.

Prva poved pisma bi se morala začeti z malo začetnico.

Za nekaterimi pozdravi je končno ločilo zato, ker je pozdrav zapisan v obliki povedi, če pa pozdrav

ni zapisan v obliki povedi, pa za njim ne stoji končno ločilo./Kadar je pozdrav stavek (ima izraženo

osebno glagolsko obliko) pišemo vedno piko.

15. naloga:

Odnos med gospodom Novakom in člani filatelističnega krožka je uraden/neuraden.

Dokazi: Napisal je naslov sporočevalca in naslovnika, nagovoril jih je z besedo spoštovani, podpisal

se je z imenom in priimkom in navedel tudi svojo funkcijo v filatelističnem društvu.

16. naloga:

Po smislu, npr.:

Pismo gospoda Novaka JE/NI vljudno, saj naslovnika ne žali, ne piše pogovorno, jim pojasnjuje, kaj

je filatelistična zgodba.

17. naloga:

B Ko bi želel/-a pridobiti sponzorska sredstva v imenu rokometnega kluba.

C Ko bi želel/-a pridobiti štipendijo Plavalnega kluba Mavrica.

Č Ko bi v imenu društva hotel/-a najeti telovadnico za rekreacijo.

18. naloga:

a, b, c-naloga:

Smučarski klub Snežko

Pod lipco 3

1330 Kočevje Kočevje, 2. februar 2014

ELAN, d. o. o.

Begunje na Gorenjskem 1

4275 Begunje na Gorenjskem

Spoštovani!

Smučarski klub Snežko deluje že deset let. Vsako leto se vanj včlani veliko mladih smučarjev in

smučark. Smučarske opreme ne dobijo v klubu in tudi treningi so velik finančni zalogaj za starše. To

še posebej velja za starše z mlajšimi otroki, saj imamo v klubu samo smuči za odrasle. Ker ima tako

marsikateri nadarjeni smučar veliko težav s smučmi in zato preneha trenirati, smo se v klubu odločili,

da bi po ugodnih cenah lahko kupili nekaj opreme za otroke.

Prosim vas, da nam pošljete katalog smuči z ugodnimi cenami. Tako se bomo lažje odločili za nakup.

Lep pozdrav

Franc Pobegajlo,

35

predsednik SK Snežko

19. naloga:

Po smislu, npr.:

Težje je napisati neuradno/uradno pismo, saj moram pri pisanju navesti vse sestavine, značilne za

uradno pismo, in uporabljati knjižni jezik ter paziti na jezikovno pravilnost.

20. naloga:

Po smislu, npr.:

a-naloga:

Napisal/-a bi ga klubu ali društvu.

b-naloga:

Neuradnega pisma ne bi napisal/-a, ker ne poznam naslovnika in nisva v enakovrednem razmerju.

Zaradi vljudnosti in ker sam potrebujem njihovo pomoč.

c-naloga:

(Moj naslovnik je) Kulturno društvo Sora.

21. naloga:

a-naloga:

Po smislu.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

DA

Utemeljitev:

Slabo branje povzroči nemir, neposlušnost … Drugače poslušalci ne bi vedeli, o čem teče beseda.

c-naloga:

Po smislu.

Sklanjanje samostalnikov srednjega spola

1. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

V uradnem pismu je pomembno, da v njem ne delamo slovničnih in pravopisnih napak, ker pišemo

uradnim in nepoznanim osebam, ki se s pomočjo pisma tudi ustvarijo mnenje o nas.

b-naloga:

Odgovor na moje pismo se mu ne zdi dovolj pomemben, da bi se pri pisanju potrudil. DA NE

Ker sem ga jaz za nekaj prosil/-a, moram biti zadovoljen/-ljna tudi z neurejenim pismom. DA NE

Pisec pač ni učitelj slovenščine, zato mu tudi v uradnem pismu ni treba skrbeti za jezik. DA NE

Nekomu, ki je površen pri rabi jezika, najbrž tudi pri vsebini ne morem čisto zaupati. DA NE

2. naloga:

a-naloga:

znanja dvorišča mesta gradivo

36

b-naloga:

Po smislu, npr.:

V šoli pridobimo veliko znanja. S šolskega dvorišča se sliši smeh otrok. Pripeljali smo se do mesta, ki

sem ga videl prvič. O znamenitostih tega prečudovitega mesta sem poiskal gradivo.

c-naloga:

Samostalnik Im. ed. Rod. ed.

znanja znanje znanja

dvorišča dvorišče dvorišča

mesta mesto mesta

gradivo gradivo gradiva

3. naloga:

Po smislu, npr.:

Ednina

I Mesto je bilo pred prazniki osvetljeno s številnimi lučkami.

R Nogometni stadion je bil od mesta oddaljen nekaj kilometrov.

D Množica ljudi se je s transparenti odpravila proti mestu.

T Zgodaj zjutraj so si italijanski turisti ogledali mesto.

M Pri mestu Celje se je v poznih večernih urah zgodila huda prometna nesreča.

O Za mestom se je dvigala čudovita gora.

Dvojina

I Mesti na vzhodu Slovenije imata pet tisoč prebivalcev.

R Zaradi onesnaženih mest so ljudje raje ostali doma.

D Proti mestoma se je valila nepretrgana kolona vozil.

T Mesti so nagradili zaradi strpnih prebivalcev.

M Pri dveh mestih je bila naloga za udeležence pohoda zelo zahtevna.

O Občina je navezala prijateljske stike z obema mestoma v Italiji.

Množina

I Mesta so se na vso moč borila proti onesnaženosti.

R Ljubljana je bila vključena v mrežo mavričnih mest.

D Kljub zanimivim mestom jih vsako leto obišče manj tujih turistov.

T V nalogi je opisoval majhna in srednje velika mesta v Sloveniji.

M V almanahu sem bral zanimivosti o največjih slovenskih mestih.

O Med mesti na jugu države so potekali srditi spopadi.

4. naloga:

Po smislu, npr.:

DA

Težavni skloni: im. dv. mest. dv. in mn. daj. dv.

5. naloga:

a-naloga:

37

Skoraj vsaka država je izdala serijo znamk s podobami značilnih hiš. Vendar so oblikovalci pri tem

včasih pozabili, da je zelo pomemben del tradicionalnega bivališča dvorišče. Brez dvorišča je namreč

hiša le »samostojno« stanovanje. Zato bi bilo prav, če se dvorišču na upodobitvah ne bi izognili. Za

zbiralce, pa tudi za čisto »navadne« prejemnike pisem, bi bilo zagotovo zanimivo, če bi si lahko na

znamkah ogledali tipično dvorišče s prizori iz vsakdanjega življenja. Z malo domišljije pa je mogoče o

dvorišču spletati veliko filatelističnih zgodb, saj je marsikatera znamka, pa naj bo to upodobitev hiše,

kraja, domačih živali ali ljudi v narodnih nošah, po svoje povezana tudi z dvoriščem.

b-naloga:

Dvojina

Skoraj vsaka država je izdala serijo znamk s podobami značilnih hiš. Vendar so oblikovalci pri tem

včasih pozabili, da sta zelo pomemben del tradicionalnega bivališča dvorišči. Brez dvorišč je namreč

hiša le »samostojno« stanovanje. Zato bi bilo prav, če se dvoriščema na upodobitvah ne bi izognili. Za

zbiralce, pa tudi za čisto »navadne« prejemnike pisem, bi bilo zagotovo zanimivo, če bi si lahko na

znamkah ogledali tipični dvorišči s prizori iz vsakdanjega življenja. Z malo domišljije pa je mogoče o

dvoriščih spletati veliko filatelističnih zgodb, saj je marsikatera znamka, pa naj bo to upodobitev hiše,

kraja, domačih živali ali ljudi v narodnih nošah, po svoje povezana tudi z dvoriščema.

Množina

Skoraj vsaka država je izdala serijo znamk s podobami značilnih hiš. Vendar so oblikovalci pri tem

včasih pozabili, da so zelo pomemben del tradicionalnega bivališča dvorišča. Brez dvorišč je namreč

hiša le »samostojno« stanovanje. Zato bi bilo prav, če se dvoriščem na upodobitvah ne bi izognili. Za

zbiralce, pa tudi za čisto »navadne« prejemnike pisem, bi bilo zagotovo zanimivo, če bi si lahko na

znamkah ogledali tipična dvorišča s prizori iz vsakdanjega življenja. Z malo domišljije pa je mogoče o

dvoriščih spletati veliko filatelističnih zgodb, saj je marsikatera znamka, pa naj bo to upodobitev hiše,

kraja, domačih živali ali ljudi v narodnih nošah, po svoje povezana tudi z dvoriščem.

c-naloga: /

č-naloga:

• V ednini: imenovalnik tožilnik orodnik

• V dvojini: dajalnik orodnik

• V množini: dajalnik

6. naloga:

a-naloga:

ž i v l j e n j e , v p r a š a n j e , n a s e l j e , l i c e, s r e d i š č e

b-naloga:

Po smislu, npr.:

• življenje, im. ed.: Moje življenje je lepo./Življenje dveh deklic je bilo srečno.

• vprašanje, or. ed.: Trudil sem se z vprašanjem. Vsak človek se sreča z vprašanjem o prihodnosti.

• naselje, daj. dv.: Proti naseljema je speljana avtobusna proga./Naseljema so dali naziv najlepših

naselij.

• lice, or. dv.: Z obema licema sta se dotaknili druga drugi./Otrok se ne ukvarja s svojima licema.

• središče, daj. mn.: Središčem mest se izogibajte z avtomobili./Tina se ni mogla izogniti središčem,

kjer se lahko nakupuje.

7. naloga: /

38

8. naloga:

a-naloga:

C Juševa letošnja maketa

b-naloga:

Juš je član modelarskega krožka. Obiskuje ga že tretje leto, saj ga je modelarstvo prevzelo. Vsakič v

krožku izdela eno maketo in letos se je odločil za letalo. Pri delu je uporabil več vrst orodja. Ko je

letalo dokončal, ga je preizkusil na bližnjem letališču. Bal se je vetra, ki bi ga lahko potisnil med

drevje. Srečo je imel z vremenom, saj je sonce prijetno grelo. Tam je spoznal tudi člane drugih

modelarskih društev. Navdušili so ga za tekmovanje, ki bo v soboto popoldne na letališču v Postojni.

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Dvakrat se ponovita samostalnika letalo in letališče, saj besedilo govori o maketi letala, ki ga je Juš

preizkusil na letališču/z omenjenima besedama predstavi vsebino besedila.

č-naloga:

vreme – vremenom

d-naloga:

Po smislu, npr.:

Pogled se mu je ustavil na pisanem jesenskem drevju.

Ker je skupno ime za več dreves.

9. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Matija se je nekaj časa manj ukvarjal s slikanjem, ker so se preselili v mesto, kjer ni mogel slikati

gorovja, ki jih je prej na podeželju upodabljal najraje./Matija se je manj ukvarjal s slikanjem, ker so se

preselili v Ljubljano in je z urejanjem svojih stvari imel veliko dela.

b-naloga:

Matija je navdušen nad slikanjem. Na podeželju je pogosto upodabljal motive iz bližnje okolice. Na

njegovih slikah so največkrat občudovali naslikana gorovja s slemeni. Toda pred kratkim se je s starši

preselil v mesto. V Ljubljani živijo v stanovanju v petem nadstropju. Z oken dnevnega prostora ima

pogled na park ob stolpnici, porasel z drevjem in grmovjem. Vidi tudi dve igrišči – košarkarsko in

otroško – ter parkirišče. Motivi na njegovih slikah so sedaj drugačni, bolj mestni. Na slikah so

razposajeni otroci, avtomobili in sprehajalci psov. Še vedno pa njegova platna občudujejo vsi, ki jih

vidijo.

c-naloga:

Samostalnik Vprašalna poved

mesto V kaj se je pred kratkim preselil s starši?

oken S česa ima pogled na park ob stolpnici?

platna Kaj še vedno vsi občudujejo?

č-naloga:

Ednina: slikanjem, podeželju, mesto, stanovanju, nadstropju, drevjem, grmovjem, parkirišče

Dvojina: oken, igrišči,

Množina: gorovja, slemeni, oken, platna

39

d-naloga:

Po smislu, npr.:

NE

Utemeljitev:

Nekatere samostalnike lahko sklanjamo samo v ednini, saj poimenujejo več enakih predmetov

skupaj (skupna imena)./Samo v ednini lahko sklanjamo samostalnike slikanje (pojem), drevje in

grmovje (skupno ime).

10. naloga:

a-naloga:

Jakobov najljubši šport je plavanje.

Po smislu, npr.:

Z njim se pogosto ukvarja, saj ga je klub uvrstil v moštvo, kar pa ne bi naredil, če se ne bi Jakob

trudil in treniral.

b, c-naloga:

Jakob je že od jutra/juter pogledoval skozi oba okna/obe okni v svoji sobi in čakal, da pred

rod., ed. tož., dv.

dvoriščom/dvoriščem zagleda pismonošo. Komaj je čakal na pisem/pismo svojega športnega kluba,

or., ed. tož., ed.

ali se je uvrstil na tekmovanj/tekmovanje. Od vseh športov se je najraje ukvarjal s plavanjem/

tož., ed. or., ed.

plavanjom, zato si tekmovanja/tekmovanje res ni želel izpustiti. Še bolj nestrpen je bil, ker ni dobival

rod., ed.

veliko pisem/pism. Da bi mu čas hitreje minil, je kar na tleh/tlih opravil nekaj telesnih vaj. Ko je

rod., mn. mes., mn.

pismo/pisem končno dobil, je z veseljem/veseljom ugotovil, da ga je klub uvrstil v moštvo/moštev. V

tož. ed. or., ed. tož., ed.

hipu se mu je zazdelo, da sta v sobo kljub dežju posijali kar dve sonci/dva sonca. Hitro je stekel po

im., dv.

ulici mimo dveh parkirišč/parkiriščev, se za trenutek ustavil le pred tremi križišči/križiščmi in ves

rod., dv. or., mn.

zadihan pritekel pred vrata/vrate najboljšega prijatelja.

tož., mn.

11. naloga:

a-naloga:

To vendar počnejo dekleta!

Stanko, ki vodi naš krožek, vsak dan s kolesom prekolesari 50 km.

Dodatnega bremena ob študiju in treningu ne zmore.

Tako se bom lahko na lastne oči prepričal, ali je tam res tako, kot praviš. (oči – sam. ž. spola)

b-naloga:

Na primer:

Samostalnik: kolo – kolesom

Pri sklanjanju sem že imel/-a težave/nisem nikdar imel/-a težav.

40

c-naloga:

Samostalnik Vprašalnica Sklon in število

dekleta Kdo ali kaj?/Kdo? imenovalnik, množina

kolesom S kom ali s čim?/S čim? orodnik, ednina

bremena Koga ali česa?/Česa? rodilnik, ednina

Imenovalnik ed. Rodilnik ed.

dekle dekleta

kolo kolesa

breme bremena

B Samostalnikom se podaljša osnova s -t-, -s-,-n-.

12. naloga:

a-naloga:

im. ed.: oko rod. ed.: očesa

b-naloga:

Pri sklanjanju samostalnika oko se osnova samo podaljša s -s-/je več sprememb.

c-naloga:

Sklon Ednina Dvojina Množina

Imenovalnik oko očesi oči/očesa

Rodilnik očesa očes oči/očes

Dajalnik očesu očesoma očem/očesom

Tožilnik oko očesi oči/očesa

Mestnik (o) očesu (o) očesih (o) očeh/očesih

Orodnik (z) očesom (z) očesoma (z) očmi/očesi

13. naloga:

C DA, saj kadar govorimo o parnih organih telesa (npr. rokah, nogah, ušesih), po navadi

uporabljamo množino.

14. naloga:

a-naloga:

Člani krožka so si pri pripravah pomagali z Delovnim zvezkom za filatelijo, ki ga je leta 2006 izdala

Pošta Slovenije. Avtor knjige Bojan Bračič je vanjo vključil tudi filatelistično zgodbo z naslovom Kolo.

V njej je ob znamkah opisal kolo in pripovedoval o razvoju kolesa. Omenil je tudi slovenskega

izumitelja Janeza Puha.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

(Vključil/-a bi še) podatke o opremi kolesa.

c-naloga:

1 D Kolo (Koga/kaj?; tožilnik)

3 B (s) kolesoma (S kom/čim?; orodnik)

5 A (zaradi) kolesa (Zaradi koga/česa?; rodilnik)

2 Č kolo (Kdo/kaj?; imenovalnik)

41

15. naloga

a-naloga:

očes: oko kola: kólo

b-naloga:

Samostalnika se sklanjata različno, ker sta različnega spola/imata različen pomen, saj

samostalnik koló pomeni vozilo z dvema kolesoma/prevozno sredstvo, samostalnik kólo pa vrsta

ljudskega plesa.

c-naloga:

Po smislu, npr.:

• 1. pomen – razlaga: čutilo za vid

Poved: Mojca je zamižala na eno oko.

• 2. pomen – razlaga: očesu podoben del česa

Poved: Zaradi slabe kleti so na krompirju vidna krompirjeva očesa.

• 3. pomen – razlaga: radovedni ljudje

Poved: Skrivali so se radovednim očem.

17. naloga:

a-naloga:

Po smislu.

b-naloga:

Že v stari Grčiji ni bilo pomembnejšega tekmovanja, kot so olimpijske igre. Potekale so vsaka štiri leta

in vedno na istem prizorišču, v Olimpiji. Sestavljalo jih je nekaj tekmovanj: peteroboj, vztrajnostni

tek, dirke voz. Tudi sodobne igre se prirejajo na vsaka štiri leta, a to je tudi skoraj vsa podobnost z

antičnim tekmovanjem. Priprava iger je sicer še vedno zaupana enemu samemu mestu, vendar te v

resnici potekajo na različnih prizoriščih. Na njih se srečujejo moštva ali pa se posamezniki preizkušajo

na svojih orodjih. Današnje igre naj bi potekale v skladu z načelom Važno je sodelovati, ne zmagati,

hkrati pa so športniki zavezani svojemu geslu Višje, hitreje, močneje. Še posebej najboljši se morajo

spoprijeti s težkim bremenom, saj domača javnost od njih pričakuje, da bodo z igrišča odšli z

odličjem. S prehitrim slovesom od tekmovanja se za marsikoga končajo tudi njegove športne sanje.

c-naloga:

Po smislu.

KDOR IŠČE, TA NAJDE

Stalne besedne zveze

1. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

(Primož je nagovoril g. Novaka) s Spoštovani gospod predsednik Filatelističnega društva Pošte

Slovenije, od njega pa se je poslovil s pozdravom Lepo Vas pozdravljam. Tako nagovor kot pozdrav se

mi zdita ustrezna, saj je g. Novaku napisal uradno pismo/je pokazal določeno spoštovanje in bil

vljuden.

42

Nagovor Pozdrav

Spoštovani! S spoštovanjem

Spoštovani g. Matevž Novak! Lep pozdrav

b-naloga:

Spoštovani gospod predsednik Filatelističnega društva Pošte Slovenija!/ Hvaležni smo Vam za vse

nasvete./Upamo, da Vam ne jemljemo preveč časa. /Veselimo se srečanja z Vami na filatelistični

delavnici.

c-naloga:

B Da bi člane krožka prijavil za sodelovanje na filatelistični delavnici.

C Da bi mu predstavil mnenje članov krožka o filatelistični delavnici.

D Da bi mu povedal, kako so si filatelistično zgodbo predstavljali v krožku in kaj se je zgodilo,

potem ko so dobili pismo.

č-naloga:

Po smislu, npr.:

DA

Člane filatelističnega krožka je g. Novak pomiril, saj sedaj zgodbe že kar dobro pišejo./Člani

filatelističnega društva so sedaj zvedeli, kakšno zgodbo bodo morali napisati.

d-naloga:

Na tekmovanje se bodo člani krožka prijavili s pismom, ker prijavnice niso prejeli. Udeleženci

tekmovanja se bodo preizkusili v reševanju testa/testne naloge in pisanju filatelistične zgodbe.

Mnenja o zgodbi so bila različna/deljena. Primož se v pogovoru o zgodbi ni strinjal s prijatelji. Zaradi

nasvetov gospoda Novaka so bili bolj pomirjeni/sproščeni.

2. naloga:

a-naloga:

Primož je uporabil eno samo besedo/več besed.

Če bi uporabil le besedo zgodba ali pripoved, bi bilo besedilo enako razumljivo/besedilo ne bi bilo

dovolj natančno.

b-naloga:

Stalna besedna zveza: filatelistična zgodba

Stalne besedne zveze ne moremo spreminjati, ker je dogovorjeno/naključno poimenovanje za točno

določeno vrsto zgodbe/katero koli besedilo o znamk ah.

c-naloga:

Proste besedne zveze Stalne besedne zveze

druga polovica članov filatelistični krožek

trenutno zelo priljubljen TV-kviz testna naloga

OŠ Spodnje Moste

3. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

V Primoževem načinu pisanje me je presenetilo, da je uporabljal besede/besedne zveze, ki ne sodijo v

uradno pismo/da je uporabljal veliko stalnih besednih zvez.

b-naloga:

B Da z reševanjem testne naloge ne bodo imeli težav oziroma skrbi.

43

c-naloga:

6 zavihati rokave (z vnemo/prizadevnostjo začeti delati)

5 zakopati bojno sekiro (končati spor)

4 kot listja in trave (zelo veliko)

2 soliti pamet (vsiljevati svoje mnenje)

Po smislu, npr.:

Izrazi, ki jih je uporabil Primož, so proste/stalne besedne zveze, saj morajo ostati take kot so, jih

ne smemo spreminjati, ker bi tako spremenili celoten pomen stalne besedne zveze.

č-naloga:

Besedne zveze zavihati rokave, zakopati bojno sekiro … imajo prenesen pomen in jih uporabljamo,

da bi bilo naše besedilo čim bolj zanimivo in živo.

Besedne zveze filatelistična zgodba, testna naloga in osnovna šola imajo dobeseden pomen in jih

uporabljamo, da bi bilo naše besedilo čim bolj natančno.

d-naloga:

Po smislu, npr.:

Ker je sonce že neusmiljeno žgalo, si je zavihal rokave./Zaradi vročine si je zavihal rokave.

4. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Tudi sam/-a bi uporabil/-a frazeme./Uporabil/-a bi besedne zveze z dobesednim pomenom.

Uporabil bi jih zato, da bi me naslovnik resno upošteval in ne bi mislil, da se iz njega norčujem.

b-naloga:

Kdor išče, ta najde. gredo dobro od rok

držati jezik za zobmi

c-naloga:

Na primer:

DA

Kdor išče, ta najde. – Če človek tisto, kar potrebuje, išče, tudi najde.

držati jezik za zobmi – biti tiho

gredo dobro od rok – pri pisanju so že uspešni/zgodbe že dobro pišejo

č-naloga:

Kdor išče, ta najde.

Izpisal/-a sem pregovor/pravilo/zakon.

B Pisatelji. D Novinarji. E Oglaševalci.

5. naloga: /

6. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Oblika: manj sestavin kot uradno pismo; oblika ni tako strogo določena

Vsebina: bolj sproščena, prisotno je tikanje

Jezik oz. način pisanja: slikovit jezik, Primož je uporabil frazeme

44

b-naloga:

(Primož je pisal dediju) o poteku tekmovanja in njihovi filatelistični zgodbi.

Od začetne negotovosti do uspešno napisane zgodbe in osvojitve drugega mesta./Kot razburljivo

tekmovanje.

(Svoj uspeh in uspeh prijateljev je opisal) s stalnimi besednimi zvezami.

c-naloga:

Proste besedne zveze Stalne besedne zveze

dragi dedi laže zadihati

dolgo pričakovano tekmovanje Filatelistično društvo Pošte Slovenije

uporabni nasveti filatelistična zgodba

Gospod Matevž Novak delati preglavice

č-naloga:

Navedeni izrazi so proste besedne z veze/stalne besedne z veze.

Navedeni izrazi so uporabljeni v dobesednem/prenesenem pomenu.

Vse besedne zveze so strokovni/pesniški izrazi.

Primož jih je uporabil, da bi bilo njegovo besedilo natančno/živo.

7. naloga:

a-naloga:

poštne znamke – športni motiv – potegniti kratko – pisanje zgodbe – komaj dohitevati svoje

misli – biti na konju – razburljivo tekmovanje – oditi z dolgim nosom – drugo mesto – album za

znamke – možnost obiska – Poštarski muzej v Polhovem Gradcu.

b-naloga:

Frazem Kaj pomeni?

potegniti kratko stvar bi se zanje lahko končala manj ugodno kot za

druge

komaj dohitevati svoje misli prehitevati samega sebe v razmišljanju

biti na konju uspeti, doseči cilj

oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil

8. naloga:

Po smislu, npr.:

• Frazem: vreči/vrgli puško v koruzo

Poved z besedno zvezo v dobesednem pomenu:

Po ropu je tat, ki je bežal po cesti, vrgel puško v koruzo.

Poved z besedno zvezo v prenesenem pomenu:

Nisem vrgla puške v koruzo, čeprav nisem razumela navodila matematične naloge./Kljub slabši

pripravljenosti za vzpon nismo vrgli puške v koruzo.

• Frazem: pljuniti/pljunili v roke

Poved z besedno zvezo v dobesednem pomenu:

Preden je začel s kopanjem jarkov ob cesti, je pljunil v roke.

Poved z besedno zvezo v prenesenem pomenu:

Da sem do konca napisala domačo nalogo, sem morala krepko pljuniti v roke./Vedeli smo, da

bomo morali pljuniti v roke, če hočemo prebeliti sobo do večera.

45

• Frazem: zbosti/zbode v oči

Poved z besedno zvezo v dobesednem pomenu:

Fantič bi se kmalu s palico zbodel v oči.

Poved z besedno zvezo v prenesenem pomenu:

Njegovo pisanje po zvezku me je zbodlo v oči./Zbodel me je v oči neprimeren naslov knjige.

9. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

pljuniti v roke/zbode v oči

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Frazem Kaj pomeni?

sneti masko z obraza

pokazati pravi obraz

tiščati glavo v pesek

izogibati se težavam

dati rep med noge

bati se

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Frazeme uporabljam, ko ne želim nekomu povedati jasnega sporočila, saj z njimi veliko bolj

učinkovito povem, kar mislim.

10. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

(Če bi bil/-a novinar/novinarka, bi se ukvarjal/-a) s športnim novinarstvom/politiko/kulturo.

b-naloga:

A V doživljajski pripovedi.

E V prijateljskem pogovoru s sodelavcem.

c-naloga:

5 najti dlako v jajcu (pretiravati v zahtevah po natančnosti)

9 iskati iglo v kupu sena (delati kaj, kar nima možnosti, da bi uspelo)

8 biti na konju (uspeti, doseči cilj)

3 biti na psu (priti v težek, neprijeten položaj)

7 Iz te moke ne bo kruha. (prizadevanje se ne bo uresničilo)

10 Vrč hodi k vodi, dokler se ne razbije. (človek toliko časa počne kaj slabega, dokler mu kaka

nezgoda tega ne prepreči)

6 hoditi kot mačka okrog vrele kaše (ovinkariti)

2 iti po kostanj v žerjavico (opravljati nevarna dela)

1 priti z dežja pod kap (priti s slabega na slabše)

4 liti kot iz škafa (močno deževati)

č-naloga:

Po smislu, npr.:

Biti na konju – ta frazem bi uporabil/-a na odbojkarski tekmi, ko bi domačinom uspelo doseči cilj

(npr. se uvrstiti v polfinale).

46

Iskati iglo v kupu sena – ta frazem bi uporabil/-a pri poročanju z nogometne tekme, ko ekipa vodi s 3

goli razlike, nasprotniki pa se trudijo, da bi 10 minut pred koncem tekmo obrnili sebi v prid.

Iz te moke ne bo kruha – Povedala bi, da zmage kljub trudu, volji in želji ne bodo dosegli.

11. naloga:

a-naloga:

Poved Pomen frazema stisniti rep med noge

Ko se je nenadoma pojavil lastnik stanovanja,

je vlomilec hitro stisnil rep med noge.

Vlomilec je ušel/zbežal.

Po slabem nastopu so predstavniki na izboru za pesem

evrovizije stisnili rep med noge in niso dajali izjav.

Predstavniki so postali neopazni/so se

potuhnili.

Igralci so po prvem zadetku nasprotnikov stisnili rep

med noge in niso več igrali napadalno.

Igralci so prepustili igro nasprotniku.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

• tiščati glavo v pesek (noče videti neprijetne resnice, sprijazni se z njo)

Dobeseden pomen: Noj je tiščal glavo v pesek.

Prenesen pomen: Učiteljica ji zaradi pozabljene domače naloge ni dovolila tiščati glavo v pesek.

• sneti masko z obraza (pokazati pravo, resnično bistvo)

Dobeseden pomen: Ko je bilo konec karnevala, je snel masko z obraza.

Prenesen pomen: Na pogovoru pri ravnatelju je končno snel masko z obraza.

• drezati v sršenje gnezdo (dati povod za hudo, množično razburjanje)

Dobeseden pomen: Sosedov Mihec je drezal s palico v sršenje gnezdo.

Prenesen pomen: Zaradi motenja pouka je kar naprej drezal v sršenje gnezdo.

• zakopati bojno sekiro (končati boj)

Dobeseden pomen: Arheologi so po raziskavi ponovno zakopali bojno sekiro.

Prenesen pomen: S sošolcem sva zakopala bojno sekiro in nadaljevala prijateljstvo.

12. naloga:

a-naloga:

Oddaja in tema

3 Predstavitev priprave obloženih (Podatke predstavi natančno in nazorno, a

kruhkov in sadnih koktejlov za predstavitev včasih popestri s slogovno

vrtno zabavo zaznamovanimi besedami, frazami …)

2 Predstavitev priljubljenega pesnika (Podatke in mnenje predstavi zabavno, s humorjem,

tudi v pogovoru uporablja pester jezik.)

1 Predstavitev možnosti za nadaljevanje šolanja (Stvarno in natančno predstavi podatke, uporablja

strokovne izraze.)

b-naloga:

biti lačen kot volk (biti zelo lačen)

biti reven kot cerkvena miš (biti zelo reven)

imeti slamo v glavi (nič ne ve, nič ne zna)

podoben kot jajce jajcu (zelo podoben)

držati se maminega krila (biti v svojem ravnanju zelo nesamostojen, odvisen zlasti od matere)

47

oditi s trebuhom za kruhom (oditi po svetu)

slišati travo rasti (slišati stvari, ki jih v resnici ni)

ugrizniti se v jezik (ne povedati česa, molčati)

zavihati rokave (lotiti se dela)

posipati se s pepelom (kesati se svojih slabih dejanj)

metati polena pod noge (ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih)

13. naloga:

a-naloga:

Po smislu.

b-naloga:

H Bolje vrabec v roki kot golob na strehi.

Č Lastna hvala se pod mizo valja.

I Dobro blago se samo hvali.

K Pes, ki laja, ne grize.

D Jabolko ne pade daleč od drevesa.

B Mladost je norost čez jarek skače, kjer je most.

F Po jutru se dan pozna.

G Ne hvali dneva pred nočjo.

E Kdor prej pride, prej melje.

C V nesreči spoznaš prijatelja.

A Kar je dano, je v črno zemljo zakopano.

J Kakor si boš poslal, tako boš ležal.

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Jabolko ne pade daleč od drevesa.

Posamezni igralci izhajajo iz igralskih družin in nadaljujejo tradicijo igranja.

14. naloga:

Po smislu, npr.:

Pregovor: Rana ura, zlata ura. (Če se začne zgodaj delati, se veliko naredi.)

Pregovor: Tudi slepa kura zrno najde. (Tudi človeku z manjšimi sposobnostmi, se včasih kaj posreči.)

Pregovor: Vsakdo je svoje sreče kovač. (Vsak človek je sam odgovoren za svojo srečo.)

USTVARJALNI IZZIV

Po smislu.

ČESA SEM SE NAUČIL/-A?

Po smislu.

48

4. UČNI SKLOP: ŽIVLJENJE VRHUNSKE ŠPORTNICE

DAN V ŽIVLJENJU PETRE MAJDIČ

DAN V ŽIVLJENJU PETRE MAJDIČ

Opis življenja osebe

1. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Ime: Matjaž Kek (nogometni trener)

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Da, ker z vztrajnostjo, voljo in znanjem kot trener dosega uspehe pri športu.

2. naloga:

a-naloga:

(Trenirala je) tek na smučeh.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Ker je kljub hudi poškodbi tekmovala in si s tako hudo poškodbo (zlomljenimi rebri) priborila

bronasto medaljo.

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Da, saj je kljub bolečinam vztrajala v teku do konca in dosegla velik uspeh.

č-naloga:

Po smislu, npr.:

Čas v dnevu Dan v obdobju priprav Tekmovalni dan

Jutro umivanje, oblačenje, zajtrk umivanje, oblačenje, zajtrk

Dopoldan vaje, različne vrste treningov priprave na tekmovanje

Čas kosila kosilo, počitek kosilo, kratek počitek

Popoldan treningi tekmovanje, pogovor z novinarji

Večer osebna higiena, večerja,

gledanje TV/branje knjig

proslavljanje ob uspehih,

novinarske konference

3. naloga: /

4. naloga:

C O tem, kako po navadi poteka Petrin dan s treningi, Petrin tekmovalni dan in kaj Petra

počne ob prostih dnevih med sezono.

5. naloga:

6 Branje knjig in dnevnih časopisov. 4 Različni dopoldanski treningi.

49

2 Pitje kave. 5 Popoldanski počitek.

7 Popoldanski treningi. 1 Merjenje pulza.

3 Jutranja vožnja na trening. 8 Analiza treningov.

9 Pogovor s trenerjem ali psihologom.

6. naloga:

1. trening 2. trening 3. trening

Kje poteka? v naravi v naravi, na tekaških

progah

v fitnesu ali telovadnici

Kako poteka? ogrevanje (tek),

raztezne vaje, hitri

teki, počasen tek,

odmori, raztezne vaje

raztezne vaje,

šprint/vaje za moč,

izboljšanje tehnike,

raztezne vaje

raztezne vaje, ogrevanje

(kros), posamezne vaje,

vaje z utežmi/TRX-

napravami

Koliko časa traja? dve ure in pol dve in pol–tri ure /

Kako se trening

konča?

z daljšimi razteznimi

vajami

z razteznimi vajami z razteznimi vajami

7. naloga:

(Petra pripravi načrt za naslednji dan) zvečer, in sicer po večerji.

(Prostih dni se veseli,) ker se takrat lahko druži z domačimi in s prijatelji, ker si lahko v kinu ogleda

dober film, gre na kavico ali pa si ogleda razstavo.

(S trenerjem se pred tekmo pogovarja) o fizičnem in psihičnem počutju.

(Po uspešnem nastopu) mora takoj dati izjavo za televizijo, se fotografirati, dajati intervjuje za

medije, opraviti dopinško kontrolo in odgovarjati na vprašanja slovenskih novinarjev.

8. naloga:

Č Trener, psiholog, fizioterapevt in tehnična ekipa.

9. naloga:

Po smislu, npr.:

Dejavnosti, ki sem jih predvideval/-a Dejavnosti, ki jih nisem predvideval/-a

različne vrste treningov, kosilo, počitek,

priprave na tekmovanje, pogovor z novinarji

zjutraj preleti časopise, e-pošto, merjenje pulza,

vadba v fitnesu, dopinška kontrola, pogovori s

psihologom …

10. naloga:

Po smislu, npr.:

Presenetljiv podatek: Da opravi toliko razteznih vaj.

Zakaj me je presenetil? Ker nisem vedel/-a, da jih je potrebno delati in to večkrat pred in po

treningu.

11. naloga:

Po smislu, npr.:

Petrin običajni delovni dan je

50

zanimiv/dolgočasen, saj je vsak dan enak./zanimiv/dolgočasen, saj ima zelo pester urnik.

nenaporen/naporen, saj je zelo obsežen po času in številu treningov/ima veliko težkih

treningov.

preveč/ravno prav/premalo načrtovan, saj ne dopušča, da bi si Petra glede na svoje

razpoloženje izbrala, kar bi ji v danem trenutku najbolj ustrezalo.

12. naloga:

Po smislu, npr.:

Seveda, odreči se mora zabavam, druženju s prijatelji, tudi ljubezni, prostemu času, ker je

preobremenjena s treningi.

13. naloga:

B tisti, ki se v Petrinem življenju ponavljajo.

14. naloga:

Sledijo si v časovnem zaporedju./Predstavljene so od najbolj zanimive do manj zanimivih./Nanizane

so po naključju.

15. naloga:

Petrin delovni dan bi si predstavljal/-a laže/teže, saj ne bi vedel/-a, v katerem delu dneva

posamezna opravila potekajo in koliko časa.

16. naloga:

a-naloga:

ima, preživi, obišče, se sprosti, se ustavi, si ogleda

b-naloga:

v sedanjiku

c-naloga:

A Ker opisujemo življenje še žive osebe in govorimo o dejanjih in opravilih, ki se vedno znova

ponavljajo.

17. naloga:

Po smislu.

18. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

(Po mojem mnenju bi to besedilo zanimalo) vsakega športnika, predvsem pa vse tiste, ki se že

ukvarjajo s tekom na smučeh oz. si želijo resno z njim ukvarjati./Vse, ki jih zanima tek na smučeh,

njene oboževalce, športne novinarje …

b-naloga:

A V dnevnem časopisu.

C V športni reviji.

Č Na spletnih straneh.

51

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Oddaja: Nedeljsko popoldne na radiu Maribor, Športni gost na televiziji Vaša televizija

Pojasnilo: Ker je uspešna športnica in bi športne navdušence zanimalo, kako dosega take rezultate.

č-naloga:

Po smislu, npr.:

19. naloga:

Po smislu, npr.:

O svojem življenju lahko vsak človek pove kaj zanimivega, na primer o svojem delavniku, prostem

času.

20. naloga:

a-naloga:

Poklic osebe: Dve besedi/besedni zvezi

Besedilo A: učitelj zgodovine govorilne ure, se odpravi v šolo, pet ali šest ur pouka

Besedilo B: natakar začne pripravljati pogrinjke, začne streči gostom

b-naloga:

A B

4 Vsak dan ima pet ali šest ur pouka, nato pa še

kako uro ureja dokumentacijo ali ima govorilne

ure.

2 Nato še enkrat preleti priprave na učne

ure za tisti dan.

8 Domov se vrne malo pred polnočjo. Po navadi

še nekaj časa gleda televizijo ali bere, nato pa se

odpravi spat.

3 Kosilo ima okoli pol dveh.

1 Zjutraj vstane, poje zajtrk in prebere časopis.

52

6 Ob torkih se popoldne vrne v šolo, kjer vodi

zgodovinski krožek, ob četrtkih s prijatelji igra

košarko, drugače pa gre po različnih opravkih in

nakupih ali na šolske konference.

3 Okoli pol osmih se odpravi v šolo in ob osmih

začne pouk.

7 Pred večerjo se pripravi na pouk za naslednji

dan in razmisli o tem, ali lahko dogodke iz

preteklosti ali tuje dežele, o katerih bo govoril,

poveže z aktualnim dogajanjem.

1 Okoli šestih vstane, se oprha, preobleče in

poje zajtrk.

8 Po večerji se pogosto odpravi v kino, če

ostane doma, pa si rad ogleda dober film po

televiziji.

5 Po kosilu prebere dnevne časopise in si sproti

označi zanimive članke, povezane z zgodovino ali

tujimi deželami.

5 Ko okoli treh prispe v službo, se najprej

preobleče v belo srajco in črne hlače. Nato

preveri rezervacije za tisti dan in začne

pripravljati pogrinjke.

7 Okoli desetih se poslovi od zadnjih gostov in

zaklene lokal. Preden odide domov, pospravi vse

mize in uredi blagajno.

4 Takoj po kosilu se začne pripravljati za službo.

Skrbno se oprha in uredi. Pri tem je posebej

pozoren na urejene roke in nohte.

2 Dopoldne po navadi odide po nakupih ali

drugih opravkih.

6 Ob štirih začne streči gostom. Vsakega

pozdravi ob vstopu, ga pelje do mize in mu

priporoči hišne specialitete

21. naloga:

Po smislu, npr.

Zjutraj Čez dan Zvečer

vstanem, se umijem, se

oblečem, pozajtrkujem, si

umijem zobe, pripravim šolsko

torbo

v šoli – pet, šest ali sedem ur,

kosim, naredim domačo

nalogo, se učim, grem na

trening

povečerjam, se umijem,

ponovim učno snov za naslednji

dan, gledam TV, berem knjigo

22. naloga:

a-naloga:

Uporabljal/-a bi glagole v sedanjiku/pretekliku/prihodnjiku.

b-naloga:

Uporabljal/-a bi glagole v sedanjiku/pretekliku/prihodnjiku.

23. naloga:

Po smislu, npr.:

Izbrana oseba: Darko Đurić

Razlog za izbiro: Ker je dober športnik/plavalec, invalid z močno voljo in optimizmom.

24. naloga:

Po smislu.

25. naloga:

Po smislu.

53

OBISKALA NAS BO PETRA MAJDIČ

Vprašalni zaimki

1. naloga:

a-naloga:

Športniki iz 7. b-razreda so hoteli neposredno izvedeti, kakšno je življenje vrhunskega športnika.

DA NE

Učenci imajo s postavljanjem vprašanj gostom že veliko izkušenj. DA NE

Nekateri učenci bodo poskušali podatke o življenju Petre Majdič dobiti na spletnih straneh. DA NE

Vsi skupaj so sestavili vprašanja, ki jih bodo postavili gostji. DA NE

Gostjo bodo spraševali le o njenih delovnih dnevih. DA NE

b-naloga:

Kaj popijete/zaužijete pred zajtrkom?

Kako preživljate svoj prosti čas?

Zakaj radi obiskujete kino/filmske predstave?

Čemu na treningu izvajate/delate različne vaje?

Kateri del proge vam (pred tekmo) predstavi trener?

Kakšen nastop zahteva od vas še dodatne aktivnosti?

Koliko /različnih) treningov opravljate v dopoldanskem času/dopoldne?

c-naloga:

4 kdo sprašujejo po osebah

6 kaj sprašujejo po predmetih, živalih, rastlinah

1 kje sprašujejo po kraju

5 čigav sprašujejo po svojini

2. naloga:

a-naloga:

Vprašalna zaimka sta besedi kdaj/zjutraj in kdo/družina.

b-naloga:

Kdo vas še spremlja na tekmah? Starši, prijatelji in zvesti navijači.

Kaj vas še spremlja na tekmah? Sreča, slabo vreme, utrujenost.

3. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

DA

Na dan opravljam tri različne treninge.

Na dan opravim naslednje treninge: tek, tek na smučeh in vaje v fitnesu.

Da bi pridobila na moči, vzdržljivosti, eksplozivnosti …

Ker mi je tako predpisal trener.

b-naloga:

Vprašalni zaimek: Sprašuje: Vprašalni zaimek: Sprašuje:

54

4 koliko po količini 3 čemu po namenu

1 kateri po vrsti 1 zakaj po vzroku

4. naloga:

Po smislu.

5. naloga:

a-naloga:

Ob dnevu Zemlje./Ob kulturnem prazniku./Ob začetku olimpijskih iger./Ob naravoslovnem dnevu.

b-naloga:

Kdo se je rodil 26. septembra 1926 v Škofji Loki?

Kje se je 26. septembra 1926 rodila Aleksandra Kornhauser Frazer?

Katero šolo je končala z odliko v domačem kraju?

Od kod je najprej odšla v Ljubljano na učiteljišče?

Zakaj je prekinila šolanje?

Kdaj je končala učiteljišče?

Na kakšen študij kemije se je nato vpisala?

Ob čem je leta 1963 diplomirala?

Od kdaj je poučevala kemijo na Pedagoški akademiji v Ljubljani?

Kaj ji je leta 2000 podelil predsednik države?

Kateri častni znak svobode Republike Slovenije ji je leta 2000 podelil predsednik države?

6. naloga:

Kdaj je postala direktorica Mednarodnega centra UNESCA za kemijske študije? Leta 1981.

Kaj je postala leta 1981? Direktorica Mednarodnega centra UNESCA za kemijske študije.

Kaj je postala leta 1988 pri Evropski akademiji v Londonu? Ena izmed prvih članic.

Kako ji je bila leta 1999 podeljena najvišja japonska nagrada Honda? Presenetljivo.

Čemu ji je bila podeljena najvišja japonska nagrada Honda? Za prispevek k razvoju in uporabi novih

metod predvsem na področju razvoja čistih tehnologij in varovanja okolja.

Zakaj ji je bila nagrada Honda podeljena presenetljivo? Ker je bila prva in edina ženska, ki jo je doslej

prejela.

Za čigav prispevek k razvoju in uporabi novih metod na področju razvoja čistih tehnologij so jih

podelili nagrado Honda? Njen.

Kdo ji je leta 2000 podelil srebrni častni znak svobode Republike Slovenije? Predsednik države.

Komu je predsednik države leta 2000 podelil srebrni častni znak svobode Republike Slovenije?

Aleksandri Kornhauser Frazer.

7. naloga:

a, b-naloga:

Od kod se Petra odpravi na trening? Od doma.

Kje poteka Petrin prvi trening? V naravi.

Kje sledi izboljševanje Petrine tehnike? Na posameznih odsekih drugega treninga.

Kam se odpravi Petra po kosilu? Na (uro in pol dolg) počitek.

55

Kam se Petra odpravi po počitku? Na sestanke(, povezane s športom, s svojim podjetjem ali z

razvojem teka na smučeh).

Kje si ogleda različne razstave? V galerijah.

Kam se odpravi po psihični pripravi in oblačenju? Na ogrevanje, raztezne vaje in nato na start.

Od kod odgovarja po telefonu? Iz prizorišča tekme./Na poti v hotel.

c-naloga:

Vprašalni zaimek kje zaznamuje mesto.

Vprašalni zaimek kam zaznamuje cilj.

Vprašalni zaimek kod izraža širše območje ali pot, kjer se nekaj dogaja.

8. naloga:

Kje se je rodila Aleksandra Kornhauser Frazer?

Kje je končala osnovno šolo?

Od kod je odšla v Ljubljano na učiteljišče?

Kam se je vpisala, potem ko je nekaj let poučevala na osnovnih in srednjih šolah?

Kje je leta 1965 doktorirala?

Kam se je odšla podiplomsko izobraževat?

Kje je predavala kot uveljavljena strokovnjakinja za kemijo?

9. naloga:

a-naloga:

A Na prvo vprašanje odgovorimo s konkretnim podatkom, na drugo pa z da/ne.

b-naloga:

Sprašujemo po popolnoma neznanem podatku/po podatku, ki je omenjen že v vprašanju.

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Kdaj se konča vaš delovni dan? Zvečer.

Ali se vaš delovni dan konča s popoldanskim treningom? Ne.

Na vprašanje z vprašalnim zaimkom kdaj./Na vprašanje z vprašalnico ali.

č-naloga:

Po smislu, npr.:

Ne, ker se z vprašalnico po ničemer določenem ne sprašujemo.

10. naloga:

Po smislu.

OZIRALNI ZAIMKI

1. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Ideje za vprašanja sem dobil/-a kar pri sebi, ker se tudi sam/-a ukvarjam s športom.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

56

Oblikovanje vprašanj se mi je zdelo zahtevno, saj sem moral/-a najprej razmisliti, kaj želim zvedeti, pri

tem pa še uporabiti pravilni vprašalni zaimek.

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Laže bi mi bilo zastavljati vprašanja znani osebi/kot znana oseba odgovarjati na vprašanja, saj

ne znam dobro oblikovati zanimivih vprašanj.

2. naloga:

a-naloga:

1. poved: Kdaj preleti dnevne časopise ali na hitro pregleda elektronsko pošto?

2. poved: Kdo ve, da jo čakajo različne obveznosti?

b-naloga:

Besedi kadar, kdor nista zaimka, besedi kdaj, kdo pa sta zaimka. DA NE

Besedi kadar, kdor sta prav tako zaimka kot besedi kdaj, kdo. DA NE

Z besedama kadar in kdor ne sprašujemo po ničemer. DA NE

Z besedama kadar in kdor sprašujemo po času in osebi. DA NE

Besedi kadar in kdor sta podobni vprašalnima zaimkom; končata se na -r. DA NE

Besedi kadar in kdor imata popolnoma drugačno obliko kot vprašalna zaimka. DA NE

c-naloga:

Petrin znanec ve, da jo čakajo različne obveznosti.

č-naloga:

Z delom povedi Kdor pozna Petro, … opisno poimenujemo osebo.

Z delom povedi Petrini znanci vedo … naravnost poimenujemo osebo.

3. naloga:

a-naloga:

B Vse povedi so sestavljene iz dveh delov.

b-naloga:

A Pisec besedila je želel nekaj razložiti oziroma opisati značilnosti.

4. naloga:

a-naloga:

(Učenci so bili najprej presenečeni) nad njegovo starostjo.

Po poklicu je (dr. Dušan Petrač) znanstvenik in je zaposlen pri Nasi (na področju vesoljske tehnike).

Vedno se rad vrača v Slovenijo in kamor koli pride, govori slovenščino. Težav nima niti s

»sodobno« slovenščino./Je ponosen Slovenec, ki povsod govori slovenščino, saj je še ni pozabil in

prav tako mu ne dela težav.

b-naloga:

Učenci so nestrpno pričakovali prihod znanstvenika. Kdor ni poznal letnice njegovega rojstva, mu ne

bi prisodil skoraj 80 let. Najprej je povedal, da je ostal ponosen Slovenec in se vsa leta rad vrača v

domovino. Kamor pride, govori slovensko. Tudi »sodobna« slovenščina mu ne dela prevelikih težav,

čeprav že dolga leta živi in dela v angleško govorečem okolju. Učence je zanimalo vse o njegovem

šolanju. Med drugim jim je pripovedoval o svojem podiplomskem študiju. Opravljal ga je v Los

Angelesu, kjer je tudi doktoriral iz fizike.

57

Nika ga je vprašala, katera država bo po njegovem mnenju prva poslala na Mars človeško posadko.

Dr. Petrač je povedal, da bodo to verjetno ameriška Nasa, Japonska in Rusija. Pri ponovnem obisku

Lune pa bo verjetno v ospredju Kitajska. Pio je zanimalo, ali v laboratorijih Nase delajo še kaj drugega,

kot preučujejo in izpopolnjujejo vesoljsko tehniko. Zaupal jim je, da so med drugim razvili material

za kopalke za najboljše tekmovalce sveta. To je posebna tkanina, ki zmanjša upor. Dr. Dušan Petrač

jim je povedal še marsikaj. Kogar je zanimalo raziskovalno delo, je dobil odgovor.

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Kdor ima ustrezno izobrazbo in nekaj izkušenj./Kdor izpolnjuje njihove pogoje.

Na tisto, kar naredim čisto sam./Na vse, kar sem koristnega naredil do danes.

Povsod tam, kamor me povabijo./Kjer jih zanima moje delo.

Kadar so v Nasi potekala dela, pri katerih nisem sodeloval./Kadar nisem opravljal raziskovalnega

dela.

5. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Zaimka ki, kateri uporabljam redkeje/enako pogosto/pogosteje kot druge oziralne zaimke.

b-naloga:

kateri

6. naloga:

a-naloga:

zaimek ki

b-naloga:

C Zaimek kateri uporabljamo za predlogi (npr. ob, s, med).

7. naloga:

Ob obisku je bil dr. Petrač prijetno presenečen nad navdušenjem, katerega so/ki so ga pokazali

učenci.

Že iz uvodne predstavitve, v kateri je/ki je v njej ena izmed učenk prikazala njegovo življenjsko pot in

delo, je razbral, da so se na obisk temeljito pripravili.

Tudi vprašanja, katera so mu/ki so mu jih zastavili, so bila natančna in jasna.

Še posebej se je razveselil tistih, s katerimi so ga/ ki so ga z njimi spraševali po njegovih znanstvenih

dosežkih.

Veliko je bilo seveda tudi učencev, katere je/ki jih je posebej zanimala agencija Nasa.

Dr. Petrač, kateri/ki je na tej ustanovi zaposlen že zelo dolgo, jim je natančno razložil, kako je Nasa

organizirana in kaj so naloge, katere/ki jih opravlja.

Zadovoljen je bil, ker si učenci dela ameriške vesoljske agencije niso predstavljali tako kot v filmih,

katere si/ki si jih lahko pogosto ogledajo po televiziji.

8. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

58

Opis življenja Petre Majdič: Vrhunska športnica

Opis življenja izbrane osebe: Tone Pavček, car med pesniki

b-naloga:

Ljudje radi dajemo nasvete, ki bi se jih sami morali držati.

Kar ti v glavi ostane, ti nihče ne vzame.

Najlepše je doma, kdor ga ima.

Kjer osel leži, tam dlako pusti.

Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.

Kakor si si v mladosti postlal, tako boš v starosti ležal.

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Pregovor: Kar ti v glavi ostane, ti nihče ne vzame.

Pojasnilo: Pregovor pomeni, da naučenega ne more nihče nikomur vzeti, uporabila bi ga pri opisu

življenja mladega podjetnika, ki je uspel v tujini.

9. naloga:

a-naloga:

Pravilna rešitev: Petra Majdič Št. opisa: 3

b-naloga:

(1) je slovenska športnica, ki je bila večkrat športnica leta.

(2) Sodelovala je na olimpijskih igrah v Torinu in Kanadi, od koder se je vrnila z odličjem.

(3) Kadar je bila na startu, je vedno vztrajala do konca.

(4) Kogar zanimajo smučarski teki, jo gotovo pozna.

c-naloga:

Po smislu, npr.:

(1) Kdor ga pozna, bi mu rekel car med pesniki.

(2) Komur so znane pesmi, jih zna povedati tudi na pamet.

(3) Kamor je prišel, povsod je bilo veliko smeha.

(4) Kar najbolje poznate, so njegove Majnice.

KAZALNI ZAIMKI

1. naloga:

a-naloga:

V 1. povedi se beseda ta nanaša na besedo na besedi obvezno kavico.

V 2. povedi se beseda ta nanaša na besedo na besede trening krosa oz. teka v naravi.o 5

b-naloga:

Če bi pisec uporabil besedo ta v prvi povedi, bi bila prva poved manj/enako/bolj jasna, saj

bralec/bralka bi/ne bi takoj vedel, o čem pisec govori.

c-naloga:

A Ko smo stvar, bitje, pojem, na katere kažemo, že neposredno poimenovali.

2. naloga:

59

a-naloga:

pred treningom v fitnesih ali telovadnicah pred treningom na smučeh

pred treningom teka v naravi

b-naloga:

Po smislu, npr.:

NE Ker Petra ne more biti na vseh (različnih) prizoriščih sočasno.

c-naloga:

Časovno je najbolj oddaljen tek v naravi/trening v fitnesu ali telovadnici/trening na smučeh.

Na časovno najbolj oddaljen trening kaže beseda ta/tem/onim.

Časovno je najmanj oddaljen tek v naravi/trening v fitnesu ali telovadnici/trening na smučeh.

Na časovno najbližji trening kaže beseda ta/tem/onim.

trening med prvim in zadnjim: trening na smučeh

Beseda, ki kaže na trening med tem in onim treningom: tistim

3. naloga:

Po smislu, npr.:

Beseda Beseda v imenovalniku Smiselna poved

tem ta Ta knjiga, ki sem jo ravnokar prebral, je zelo zanimiva.

tistim tisti Tisti glasbenik pri mestni hiši je prav lepo igral.

onim oni Oni čevlji v izložbi so mi bili zelo všeč.

4. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Pri vseh treningih je uporabljen zaimek tem./Moti me ponavljajoč zaimek.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Besedilo mi je manj razumljivo (kot pri 2. nalogi), saj pri zapisanih povedih, ni jasno, kako so treningi

potekali v časovnem zaporedju/nisem vedel/-a, kateri trening je prvi in kateri drugi/ne prepoznamo

zaporedja treningov (predvsem prvega in drugega).

5. naloga:

Č Z njimi na nekaj kažemo.

6. naloga:

a-naloga:

Oseba, o kateri govori besedilo: Peter Kolenc

Del opisa pogovora: začetek njegovega delovnega dne

b-naloga:

Izpisani kazalni zaimek Na koga/kaj kaže izpisani zaimek?

ti na pripomočke

ta na strojevodjo

temu na odpravnika vlakov

c-naloga:

60

kraj, kjer vlak začenja pot: ta

kraj, v katerega vlak potuje: oni

kraji, kjer lahko potniki prestopajo: tisti

Po smislu, npr.:

Zato, da se ne bi pri pisanju ponavljal in ker z njimi kaže različne oddaljenosti krajev.

USTVARJALNI IZZIV

Po smislu.

ČESA SEM SE NAUČIL/-A?

Po smislu.

61

Slovenščina 7, 2. del

5. UČNI SKLOP: PRIDITE NA NAŠO GLEDALIŠKO PREDSTAVO!

Neuradno in uradno vabilo, javno in zasebno vabilo 1. naloga:

(Srečanje se imenuje) Boršnikovo srečanje.

(Poteka) v Mariboru.

(Nagrada, ki jo podeljujejo enemu izmed gledaliških igralcev za življenjsko delo, se imenuje)

Boršnikov prstan.

Na primer:

1970 – Elvira Kralj, 1983 – Štefka Drolc, 1984 – Polde Bibič, 1992 – Boris Cavazza, 1994 – Jurij

Souček, 1999 – Milena Zupančič, 2002 – Radko Polič, 2008 – Aleksander Valič, 2010 – Janez

Hočevar – Rifle, 2012 – Igor Samobor, 2013 – Olga Kacjan.

2. naloga:

Po smislu, npr.:

DA Ker zelo rad/-a nastopam in igram vloge, v katerih se poistovetim z drugimi osebami.

ALI

NE Ker imam pri nastopanju veliko treme in pogosto pozabim besedilo.

Člani krožka morajo pred premiero vaditi svoje vloge, izbrati primerne kostume, se pogovoriti

oz. izdelati sceno in pripraviti vabila.

3. naloga:

a-naloga:

B Izdelati in napisati morajo vabila.

C Oblikovati in izdelati morajo plakate za predstavo.

b-naloga:

(Nagrade so namenjene) igralcem za igralske dosežke v poklicnih in ljubiteljskih gledališčih,

nagradijo tudi študente dramske igre.

(Nagrade se imenujejo) po Stanetu Severju, slovenskem gledališkem in filmskem igralcu.

c-naloga:

Bili bi razočarani/prestrašeni/vseeno bi jim bilo/razveselili bi se.

62

4. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

NE

Lukovo ustno vabilo ni ustrezno, ker vseh vabljenih ni vljudno vabiti ustno, saj s pisnim vabilom

pokaže tudi več spoštovanja do vabljenca.

b-naloga:

Ustno vabilo Pisno vabilo

Prijatelje

Starše

Sošolce

Ravnatelja

c-naloga: /

5. naloga:

C Sporoča ji, da z veseljem pričakuje njen obisk na prireditvi.

6. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Nejc se je domislili, da bi jim bilo učiteljičino vabilo lahko v pomoč, ko bodo morali sami pisati vabilo.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Da, ideja se mi zdi dobra, ker je vabilo, ki ga je prejela učiteljica, napisano pravilno in ker bodo

porabili manj časa pri pisanju svojega vabila./Seveda, tako bi dobili zgled za pisanje njihovega vabila.

7. naloga:

A Komu bom poslal/-a vabilo.

Č V kakšnem razmerju sem z naslovnikom.

F Katere podatke o predstavi moram naslovniku povedati.

H Kako se podpišem na vabilu.

I Kdaj moram odposlati vabilo.

8. naloga:

a-naloga:

5 Kdo je sporočevalec? (Marko Črtalič)

3 Kdo je naslovnik vabila? (Marija Kranjc)

2 Kje in kdaj je bilo napisano? (V Škofji Loki, 7. decembra 2013)

b-naloga:

• točno določenemu posamezniku/vsem obiskovalcem prireditve,

• zato je to vabilo zasebno/javno.

c-naloga:

63

Po smislu, npr.:

Vabilo je bilo poslano pred prireditvijo, saj je bilo napisano 7. decembra 2013, medtem ko je bila

prireditev 15. decembra 2013./To vem po datumu poslanega vabila in datumu podelitve.

č-naloga:

Kje bo potekala prireditev? v dvorani Loškega odra (v Škofji Loki)

Kdaj bo potekala? v nedeljo, 15. decembra 2013, ob 18. uri

Kdo bo imel slavnostni govor? Miran Zupanič(, predsednik nacionalnega sveta

za kulturo, profesor in dekan AGRFT)

Kaj bodo vabljeni ob prireditvi nagrad še lahko

spremljali?

gledališko predstavo Inštrukcija (v izvedbi

Lutkovnega gledališča Ljubljana)

d-naloga:

C Da bi mentorico povabil na podelitev Severjevih nagrad.

Besedi, ki sta mi najbolj pomagali pri določanju namena: VABILO, vabimo

9. naloga:

a-naloga:

Naslov sporočevalca je napisan v zgornjem levem kotu/v zgornjem desnem kotu/levo spodaj pod

podpisom.

b-naloga:

(Naslov naslovnika vsebuje) ime in priimek naslovnika, ulico in številko, poštno številko in kraj.

c-naloga:

Kraj in datum pisanja napišemo vzporedno s krajem sporočevalčevega naslova na desno stran/v

zgornjem desnem kotu/spodaj v levem kotu/levo spodaj pod podpisom.

č-naloga:

D Ime besedilne vrste.

d-naloga:

DA

Pojasnilo:

Za nagovorom lahko postavimo vejico, a moramo paziti, da vsebino vabila začnemo z malo

začetnico.

e-naloga:

Vsebini besedila sledita pozdrav in podpis.

f-naloga:

Po smislu, npr.:

Marko Črtalič je ob svojem podpisu napisal še svojo funkcijo, ki jo ima na OI JSKD Škofja Loka, saj je

vabilo pisal v imenu območne izpostave JSKD in ne v svojem imenu/ker predstavlja uradno ustanovo.

g-naloga:

A Prilogo s programom.

Č Vstopnico za prireditev.

10. naloga:

a-naloga:

64

Po smislu, npr.:

Dragi prijatelj!, Ojla!, Živijo!, Ljuba frendica!

Nagovor iz vabila: Spoštovani,

Po smislu, npr.:

Nagovor, ki bi bil tudi ustrezen: Spoštovana ga. Marija Kranjc!, Cenjena ga. Kranjc!, Cenjeni!,

Pozdravljeni!

Po smislu, npr.:

Gospod Črtalič ni nagovoril učiteljice z osebnim imenom, ker je vljuden in ker tako pokaže

spoštovanje do nje/ker ni njen prijatelj.

b-naloga:

Prijatelje v vabilu tikam/vikam, saj so enake starosti kot jaz in jih dobro poznam.

Gospod Črtalič je učiteljico tikal/vikal.

Deli besedila: vljudno Vas vabimo, se boste podelitve udeležili, in (v družbi nagrajencev)

preživeli prijeten dan, Lepo Vas pozdravljamo.

c-naloga:

(Gospod Črtalič je mentorico povabil na prireditev) v imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti

območne izpostave Škofja Loka/OI JSKD Škofja Loka.

11. naloga:

A Vabilo, ki ga je prejela učiteljica, je uradno.

Uradno je, ker je vabilo poslano v imenu uradne ustanove, ima predpisano obliko –naslov

sporočevalca, kraj in datum pisanja, naslov naslovnika, uraden nagovor, vsebino, v kateri naslovnika

vika, uraden pozdrav in podpis z imenom in priimkom ter funkcijo.

12. naloga:

Po smislu, npr.:

13. naloga:

Uradno vabilo Neuradno vabilo

Naslov naslovnika

Kraj in datum pisanja

Naslov sporočevalca

Ime besedilne vrste (ni obvezno)

Dogodek Sporočevalec Naslovnik

Šola kulturna prireditev ob

materinskem dnevu

učenci in učitelji OŠ

Mavrica

starši učencev OŠ

Mavrica, predstavniki

KS, župan

Zunajšolska dejavnost zaključni koncert

učencev glasbene šole

Kranj

Glasbena šola Kranj starši nastopajočih

učencev, priznani

violinist

Moj kraj Špelin memorial

(plavalni miting)

PK/Plavalni klub

Triglav Kranj

župan občine Kranj,

Darjan Petrič

65

Spoštljiv nagovor, npr. Spoštovani!

Prijateljski nagovor, npr. Tine! ali Dragi Tine,

Izrek vabila, npr. vabimo Vas/vabim te

Na kateri dogodek vabimo

Kdaj in kje bo dogodek

Tikanje

Vikanje

Vljuden, spoštljiv pozdrav

Prijateljski, bolj sproščen pozdrav

Podpis samo z imenom

Podpis z imenom in priimkom ter navedbo funkcije

Priloge

14. naloga:

Po smislu, npr.:

Vabilo je vrsta besedila, s katerim vabimo prijatelje, znance, uradne osebe/posameznike ali skupine

ljudi na prireditev, srečanje, predstavo …

15. naloga:

a-naloga:

povabljenec oseba, ki se jo kam povabi

vaba kar se uporablja za privabljanje koga ali kaj sploh

povabiti sporočiti komu željo, da pride na zabavo

vabljiv tak, ki s svojimi lastnostmi zbuja željo

b-naloga:

Besede povabljenec, vaba, povabiti, vabljiv in vabilo spadajo v isto besedno družino, ker imajo

skupen koren.

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Povabljenec: Kot povabljenec sem se odlično počutil na Aljaževem rojstnem dnevu.

Vaba: Prebral/-a sem opozorilo, naj se ne dotikam vab za lisice.

Povabiti: Na zaključno prireditev so učenci glasbene šole želeli povabiti čim več učencev osnovnih

šol.

Vabljiv: Sošolka me je opozorila na vabljiv plakat za novo knjigo./V močnem deževju pa je bil

nekoliko manj vabljiv obisk Portoroža.

16. naloga:

a, b, c-naloga:

Naslovnik U/N Nagovor Pozdrav Kdaj/ob kateri priložnosti?

1 stari starši N 3/5 Spoštovani! 5 Športni pozdrav 1/4 ob rojstnem dnevu

2 učiteljica Kovač U 1 Draga babi in

dedi!

4 Čao 1/2 ob zaključku šolanja

66

3 ga. psihologinja U 4 Živijo! 1 Poljubček 5 ob športnem dosežku

4 prijateljica N 5/3 Pozdravljeni! 2/3 S spoštovanjem 2/1 ob predstavitvi pesmi

5 trener v klubu U 2 Spoštovana ga.

učiteljica Kovač!

3/2 Pozdravljeni 3 Ob temi Mladi in droge,

obravnavani pri razredni uri

17. naloga:

a-naloga:

Manca in Neža sta prijateljici/v prijateljskem razmerju. Neža je Manco v svojem imenu povabila na

praznovanje rojstnega dne, kamor je povabila tudi druga dekleta. Zato ji je napisala neuradno vabilo.

b-naloga:

Razpoloženje: veselo

Besede/besedne zveze: zabava, prinesi kitaro, naša zabava, popolna, dekliško zabavo

c-naloga:

2 Starše bo prosila za dovoljenje.

3 Neži bo sporočila, ali v nedeljo pride ali ne.

1 Odločila se bo, ali želi iti na Nežin rojstni dan.

č-naloga:

Škofja Loka, 4.

maja 2014

Živijo, Manca!

Vabim te na praznovanje svojega rojstnega dne. Zabava bo pri meni doma, in sicer v nedeljo, 18.

maja 2014, ob 15. uri.

Prosim te še za nekaj, s seboj prinesi kitaro, da bo naša zabava popolna.

Prisrčno vabljena na dekliško zabavo.

Neža

18. naloga:

a-naloga:

B Ker vabilo ni vljudno.

C Ker ne ve, kdaj in kje bo praznovanje.

b-naloga:

Na primer:

Ribnica, 20. maj

2014

Dragi Jure,

vabim te na praznovanje svojega rojstnega dne. Praznoval ga bom pri meni doma, in sicer v soboto,

28. maja 2014. Praznovanje se bo pričelo ob 17. uri.

67

Javi mi, kdaj se boš pripeljal z avtobusom, da te počakam na avtobusni postaji. Komaj čakam, da se mi

oglasiš in da bova spet skupaj uganjala norčije.

Se vidiva./Lep pozdrav

Lovro

19. naloga:

a-naloga:

Obe vabili je napisal isti pisec/sta namenjeni istemu naslovniku/govorita o isti prireditvi.

b-naloga:

1. besedilo 2. besedilo

Naslov sporočevalca

Naslov naslovnika

Ime besedilne vrste

Nagovor

Vsebina

Pozdrav

Podpis

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Sporočevalec ni navedel kraja in datuma pisanja, ker pri SMS-ih to ni pomemben podatek, ko pa

dobimo SMS-sporočilo, pa lahko pogledamo, kdaj je bilo napisano.

č-naloga:

A Kaj se bo dogajalo.

B Kje bo dogodek potekal.

d-naloga:

Marko je dobil uradno vabilo, saj mu je pisal/-a Sabina Tamše, urednica Vesele šole v imenu

uredništva PIL – Vesela šola.

Tomaž je dobil neuradno vabilo, saj mu je pisal (prijatelj) Marko v svojem imenu.

e-naloga:

Po smislu, npr.:

(Urednica je poslala pismo z enako vsebino) še ostalim tekmovalcem Vesele šole, ki bodo dobili

priznanja.

Uredničino vabilo JE/NI vljudno.

Po smislu, npr.:

Utemeljitev: Marko je mlajši od nje in v tem primeru je dovoljeno tikanje.

20. naloga:

Po smislu, npr.:

Bolj se strinjava z Luko.

Argumenta:

Vabila bodo morali napisati različnim naslovnikom (odraslim, znanim in neznanim, društvom,

javnosti …).

68

Nekatere naslovnike bodo vikali, druge tikali, glede na znanstvo, starost.

21. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Manca, Luka in Nejc so se v šolo odpravili eno uro pred začetkom pouka, ker so imeli vaje za

predstavo Lenča Flenča. Kljub zgodnji uri niso bili slabe volje, saj so se vaj vsi veselili/saj so se na

vajah vsi nasmejali do solz.

Za to je skrbela Polona, ki je bila glavna igralka in se zelo vživela v vlogo Lenče Flenče. Na poti v šolo

so se pogovarjali o tem, koga bi povabili na predstavo in koga bo njihova predstava

navdušila/povabljencih na predstavi Lenča Flenča in svojih pričakovanjih, svoj pogovor pa so

prekinili, ko so zagledali (na oglasni deski) plakat (živih barv)/zanimiv plakat.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Plakat je pritegnil njihovo pozornost, ker je bil na oglasni deski na novo obešen in živih barv/ker je bil

privlačen.

c-naloga:

Plakat je nastal pred prireditvijo/med prireditvijo/po prireditvi.

Na plakatu je poleg podatkov o prireditvi še utemeljitev nagrad/odlomek pesmi.

Sporočevalec je Loški oder/Sklad Staneta Severja in škofjeloška izpostava Javnega sklada RS

za kulturne dejavnosti/ga. Mojca Jan Zoran.

Besedilo je namenjeno samo ljubiteljem gledališča iz Škofje Loke/vsem ljubiteljem gledališča,

še posebej Škofjeločanom.

č-naloga:

C Da bi ljudi povabil na podelitev Severjevih nagrad.

Del besedila: Vabimo vas na …

d-naloga:

Vabilo je zasebno/javno.

Po smislu, npr:

Pojasnilo: Vabilo na plakatu je bilo na oglasni deski in namenjeno vsem ljubiteljem gledališča in ne

le posamezniku./Vabilo je javno, ker je namenjeno vsem, ki bodo prebrali plakat.

22. naloga:

A Po bistvenih podatkih

C Po namenu.

E Po sporočevalcu.

23. naloga:

a-naloga:

Manco, Polono, Luka in Nejca je najprej pritegnila oblika/vsebina plakata.

b-naloga:

A Ker naslovnik tako hitro ugotovi, komu je vabilo namenjeno in kdo ga vabi.

B Ker naslovnik tako hitreje opazi plakat in je več možnosti, da bo vabilo prebral.

69

24. naloga:

Po smislu, npr.:

(Javno vabilo bi še lahko prebral/-a) na televiziji, spletnih straneh, letaku, v časopisu, reviji.

(Javno vabilo bi lahko slišal/-a) po radiu, na televiziji.

25. naloga:

(Najprimerneje bi bilo nalepiti plakate) 14 dni pred predstavo.

26. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Zasebno vabilo Javno vabilo

Ima drugačno besedišče (če je

neuradno se lahko uporabi tudi

sleng).

Ima določene sestavine (uradno

vabilo jih ima več kot neuradno).

Namenjeno je posameznikom.

Obvezen je nagovor, s katerim

nagovarjamo posameznika.

Besedilo je v knjižnem jeziku.

Oblika je manj strogo določena/je poljubna/ bolj

privlačna(je lahko tudi likovno in grafično

oblikovano).

Namenjeno je množici/javnosti.

Nagovor ni obvezen, če pa ga ima, nagovarjamo z

njim množico in ne posameznika.

b-naloga: /

27. naloga:

Po smislu.

28. naloga:

4 za novo predstavo Tomaža Štruklja.

5 Prijave sprejemamo v gledališču Glej

3 vabimo na avdicijo

6 do srede, 25. 5. 2014,

2 plesalke in plesalce

1 Dekleta in fante, igralke in igralce,

7 ali po tel. 01 234 56 78.

29. naloga:

a-naloga:

B Uradno zasebno.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Tina Komat

Cesta ob železnici 7

8250 Brežice Brežice, 25. marec

2014

70

Maša Podrepnik

Dunajska cesta 345

1000 Ljubljana

VABILO

Spoštovana ga. Maša Podrepnik!

Člani dramskega krožka učencev 6.–9. razreda smo pripravili igrico Zvezdica zaspanka. Predstavo

bomo odigrali v soboto, 5. aprila 2014, ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma Brežice. Vabimo vas, da

pridete v Brežice in si ogledate naš nastop. Člani dramskega krožka so tudi sami pripravili sceno,

kostume in glasbo.

Zelo nestrpno pričakujemo Vaš obisk. Veseli bomo, če nam boste povedali tudi svoje mnenje o

predstavi.

Lepo Vas pozdravljam.

Tina Komat,

režiserka

predstave

MOJ, TVOJ, NAŠ USPEH

Svojilni zaimki in povratni svojilni zaimek

1. naloga:

A Ocenjuje se delo z igralci v predstavi – otroki.

C Ocenjuje se ustvarjalni delež in sodelovanje otrok pri nastanku predstave.

D Ocenjuje se celovitost predstave (režija, živost predstave, scenografske in kostumografske

rešitve).

E Ocenjuje se aktualnost in izvirnost predstave.

2. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Skupina je nastopala na regijskem tekmovanju in doživela uspeh na tekmovanju. Bili so izbrani

kot predstavniki pokrajine na državnem tekmovanju V Mariboru. Gledalci so bili navdušeni nad

predstavo./ Udeležba na regijskem tekmovanju, uspeh na tekmovanju, odhod na državno

tekmovanje v Maribor, navdušenje gledalcev nad predstavo.

Po smislu.

b-naloga:

Polona je poklicala Petro, ker je ona njena (najboljša) prijateljica.

c-naloga:

Pogovor je: neuraden/uraden.

zaseben/javen.

71

č-naloga:

Po smislu, npr.:

Polona je Petri pripovedovala o tem, koga vse bodo morali prepričati o odhodu na zaključni festival

šolskih gledališč.

3. naloga:

Polonina, Lukova, Mančina in Nejčeva mentorica; še posebej je pohvalila Polonino igro.

Iz katere besede sem izvedel/-a odgovor? vaša, mojo

Kdo je besedo izgovoril? Petra, Polona

Polonine igralske sposobnosti.

Iz katere besede sem izvedel/-a odgovor? tvoje

Kdo je besedo izgovoril? Petra

drugih gledaliških skupin (iz vse Slovenije)

Iz katere besede sem izvedel/-a odgovor? njihove

Kdo je besedo izgovoril? Polona

(Uspeh) članov gledališkega krožka/gledališke skupine.

Iz katere besede sem izvedel/-a odgovor? naš

Kdo je besedo izgovoril? Polona.

Mentoričinega sporočila.

Iz katere besede sem izvedel/-a odgovor? njenega

Kdo je besedo izgovoril? Polona.

Polonino in Lukovo razredničarko.

Iz katere besede sem izvedel/-a odgovor? vajini

Kdo je besedo izgovoril? Petra.

Poloninega in Lukovega uspeha.

Iz katere besede sem izvedel/-a odgovor? najinega

Kdo je besedo izgovoril? Polona.

Mamino in očijevo dovoljenje.

Iz katere besede sem izvedel/-a odgovor? njuna

Kdo je besedo izgovoril? Polona.

Mamina in očijeva domišljija.

Iz katere besede sem izvedel/-a odgovor? njuna

Kdo je besedo izgovoril? Polona.

Polonina mami in oči.

Iz katere besede sem izvedel/-a odgovor? tvoja

Kdo je besedo izgovoril? Petra.

4. naloga:

a-naloga:

Vprašalnica: čigav/-a

b-naloga:

C Svojilne pridevnike.

c-naloga:

C Zaimki.

72

5. naloga:

Zaimke, ki lahko zamenjujejo svojilne pridevnike, imenujemo svojilni zaimki.

6. naloga:

Po smislu, npr.:

S svojilnim pridevnikom Polonina točno vemo, o čigavi igri govorimo, z zaimkom njena pa vemo le, da

govorimo o igri neke ženske osebe./Svojilni pridevnik točno poimenuje tistega, o čigar pripadnosti

govorimo, medtem ko svojilni zaimki poimenujejo posredno.

7. naloga:

a-naloga:

A Svojilne zaimke lahko uporabimo šele potem, ko smo naravnost poimenovali tistega, o čigar

lastnini/ pripadnosti govorimo.

b-naloga:

njuna – mamičina in očijeva njenega – mentoričinega

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Polona je v navedenih povedih uporabila svojilna zaimka zato, ker je že v prvih povedih poimenovala

osebi in se je tako izognila ponavljanju.

č-naloga: /

8. naloga:

a-naloga:

Polona je sošolcem v razredu povedala: »V predstavi Lenča Flenča igram glavno vlogo. Moja vloga je

komična.«

»Res si prevzela občinstvo. Tvoja humornost na odru je vse čisto očarala,« je pripomnil Nejc. Manca

je veselo dodala: »Luka je s svojo hojo po odru spravil v smeh celo mojo mamo. Njegova hoja se je

mnogim zdela odlična.«

»Veste, kaj,« je rekel Miha, »vi ste bili na odru, zato vaše mnenje ni čisto nepristransko.«

»Saj vem,« je rekel Nejc. »Petra lahko pove svoje mnenje, saj je igro gledala iz prve vrste. Njeno

mnenje bomo vsi radi upoštevali pri naslednji predstavi.«

»Midva bova vse pripombe upoštevala že v ponovitvi. Najina igra bo tako vedno boljša,« je

navdušeno pritrdil Nejc.

Polona se nasmehne in reče: »Vidva bosta lahko upoštevala nasvete, kaj pa jaz? Vajinih nasvetov pri

svoji igri ne morem uporabiti, saj sva najboljši prijateljici in me vedno samo hvali.«

Petra potolaži Polono: »Luka in Nejc sta začetnika v igranju, zato moramo njuno igro bolj pozorno

spremljati.«

Zasliši se smeh: »Mi smo že pravi umetniki. Naše umetniške sposobnosti so privrele na dan.«

Zazvonilo je in učenci so morali v razrede. Vsem je bilo žal, da je bil njihov pogovor prekinjen.

b-naloga:

Lastnik/osebni

zaimek

Svojilni

zaimek

Lastnik/osebni

zaimek

Svojilni

zaimek

jaz moj/-a/-e midva najin/-a/-o

ti tvoj/-a/-e vidva vajin/-a/-o

73

on njegov/-a/-o vedve/vidva vajin/-a/-o

ona njen/-a/-o onadva njun/-a/-o

c-naloga:

Zaimek moj (najin, naš) izraža lastnino govorečega/sporočevalca/1. osebe.

Zaimek tvoj (vajin, vaš) izraža lastnino ogovorjenega/naslovnika/2. osebe.

Zaimek njegov/njen (njun, njihov) izraža lastnino neudeleženca pogovora/3. osebe.

9. naloga:

a-naloga:

Naslovnik Petra

Sporočevalec Polona

Kraj in datum pisanja Škofja Loka, 3. 6./junij 2013

Namen povabiti Petro na premiero predstave Lenča Flenča

Čas predstave sreda, 12. junij 2013, ob 18. uri

Kraj predstave v dvorani Polonine šole

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Polona je napisala neuradno/uradno vabilo, saj je povabila na predstavo svojo najboljšo

prijateljico Petro.

Polona je napisala zasebno/javno vabilo, saj je bilo namenjeno le Petri in ne množici/širši

javnosti/je bilo namenjeno točno določeni osebi.

c-naloga:

A Premiera predstave bo na Polonini šoli.

Č Polona se s Petro večkrat dolgo pogovarja po telefonu.

E V družbi Nejčevega brata in Mančine sestre bo zabavno.

č-naloga:

Škofja Loka, 3.

6. 2013

VABILO

Draga Petra!

Vabim te na premiero predstave Lenča Flenča, ki bo v sredo, 12. junija 2013, ob 18. uri v dvorani na

naši šoli. Ker je to moj »krstni nastop«, si želim, da bi si predstavo ogledali vsi, ki mi res veliko

pomenite.

Lastnik/osebni

zaimek

Svojilni

zaimek

mi naš/-a/-e

vi vaš/-a/-e

oni njihov/-a/-o

74

Zelo bom vesela, če boš med gledalci tudi ti. Brez tvojih nasvetov o moji igri in najinih dolgih

telefonskih pogovorov bi bila včasih čisto izgubljena. Zagotovo bom imela manj treme, če bo v prvi

vrsti sedela moja najboljša prijateljica.

Upam, da prideš.

Polon

a

P. S. Sama moram biti v šoli že dve uri pred predstavo, zato te ne bom mogla počakati. Ampak ker si

bosta predstavo ogledala tudi Nejčev brat in Mančina sestra, ti v njuni družbi zagotovo ne bo dolgčas

d-naloga:

Zaimek Vprašalnica Število

naši Čigavi? množina/mn.

moj Čigav? ednina/ed.

tvojih Čigavih? ednina/ed.

moji Čigavi? ednina/ed.

najinih Čigavih? dvojina/dv.

moja Čigava? ednina/ed.

njuni Čigavi? dvojina/dv.

e-naloga:

Po smislu, npr.:

Polona je uporabila svojilna pridevnika Nejčev in Mančina ker bo tako Petra vedela, čigava brat in

sestra sta, saj če bi uporabila svojilna zaimka njegov in njen, Petra tega ne bi vedela/ker pripadnosti k

določeni osebi prej ni poimenovala/ker je prvič govorila o njiju.

10. naloga:

a-naloga:

DA

Utemeljitev: Zmotilo me je ponavljanje svojilnih pridevnikov.

b-naloga: njenega

Na premiero Lenče Flenče je bila povabljena Polonina prijateljica. Razveselila se je Poloninega

povabila.

Njeno

Polonin nastop si bodo ogledali starši, prijateljica, Nejčev brat in vsi, ki ji kaj pomenijo. Polonino

vabilo je bilo namenjeno vsem.

njegovim

Nejčev brat in Polonina sestra bosta med gledalci. Prijateljica lahko pride na predstavo z Nejčevim

bratom in

njeno

Polonino sestro.

c-naloga:

S svojilnim zaimkom sem zamenjal/-a prvi/drugi svojilni pridevnik.

Po smislu, npr.:

Če bi menjal/-a prvi svojilni zaimek, bi bile povedi nejasne/nerazumljive, saj ne bi točno vedeli, na

čigavo pripadnost mislimo.

75

11. naloga:

Učiteljica je učencem vrnila njihova/njihove popravljena vabila. Ob tem jim je pojasnjevala

njihovo/njihove napake. »Marko, tvojem/tvojemu vabilu manjka datum,« je začela s

pojasnjevanjem. »Primerjaj ga z njegovim/ njegovemu,« se je obrnila k Luki. Pokazala je na Polonino

in Petrino vabilo ter dodala: »V vajinem/ vašmu vabilu manjka kar nekaj vejic.« Vanjino in Anjino

vabilo je pohvalila: »Vaše/Vajino vabilo sem ocenila odlično, saj sta se zelo potrudili.«

Uršo je ocena presenetila, saj je bila nižja, kot je pričakovala. Nestrpno je poslušala učiteljičino

utemeljitev. »Tvojega/Tvojga vabila nisem ocenila odlično, ker si besede, za katere si ugotovila, da

niso pravilne, prečrtala. Sicer sem z vašimi/vašim izdelki zadovoljna,« je zaključila uro.

12. naloga:

a-naloga:

A Da bo odšel Luka k lastni razredničarki.

b-naloga:

B Da bo odšel k razredničarki nekega drugega učenca, npr. Nejca.

13. naloga:

Razredničarki bosta veseli Poloninega in Lukovega uspeha./Razredničarki bosta veseli uspehov

učencev, ki ju učita.

Razredničarki bosta veseli uspeha, ki sta ga sami dosegli./Razredničarki bosta veseli tistega, kar sta

sami dosegli.

14. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Da, saj tudi sam/-a o svojih občutkov ne pripovedujem oz. jih ne zaupam komer koli, prav tako pa se

jih ne sramujem takrat, ko sem uspešen/-na.

b-naloga:

orodnik/or. S svojimi občutki seznanim samo najboljšo prijateljico.

tožilnik/tož. Pred nepoznanimi skrivam svoje občutke.

dajalnik/daj. Svojim občutkom pogosto še sama ne zaupam.

rodilnik/rod. Svojih občutkov ob uspehu se ne sramujem.

mestnik/mes. O svojih občutkih ne pripovedujem komur koli.

Manjka imenovalnik.

15. naloga:

a-naloga:

Na začetku razredne ure je razredničarka pojasnila, da bo Polona predstavila njen/svoj prvi nastop na

odru in povedala tudi, kakšni so bili njeni/svoji občutki. Učence je spodbudila, naj si ob Poloninem

pripovedovanju predstavljajo, kako bi se sami počutili na njenem/svojem mestu. Razmišljajo pa naj

tudi o njihovih/svojih

izkušnjah z nastopanjem pred več ljudmi.

76

Po Polonini pripovedi Tina kar ni mogla dočakati, da bi se oglasila: »Sama že nekaj let igram klavir in

vsako leto na koncertu nastopim z mojo/s svojo točko. A še vedno imam pred mojim/svojim

nastopom tremo. Moja/svoja učiteljica sicer pravi, da nekaj treme tudi moram imeti, saj bi se

drugače premalo potrudila, toda jaz bi se je vendarle rada rešila. Kakšen je tvoj/svoj »recept«, da

premagaš prevelik strah? In, prosim, povej mi tvoje/

svoje mnenje o tem, ali trema res mora biti.« Polona je odgovorila: »Mojega/svojega recepta še

nimam.« Nato se je obrnila k sošolcem: »Kakšne pa so vaše/svoje izkušnje? Kako vi premagujete

vaš/svoj strah pred javnimi nastopi?«

Učenci so se v razpravi tako razvneli, da njihovih/svojih izkušenj niso mogli predstaviti vsi, ki so si

tega želeli. Zato je učiteljica predlagala, naj vsak na list papirja zapiše njegovo/svoje razmišljanje.

Opozorila jih je, da na papirju ne sme biti njihovega/svojega podpisa. Liste bo namreč pobrala in jih

nato razdelila med učence, tako da nihče ne bo vedel, čigav zapis ima pred seboj. Vsak učenec bo

najprej prebral razmišljanje sošolca ali sošolke ter njegove ali njene/svoje občutke primerjal z

lastnimi. Pogovor bodo nato nadaljevali na naslednji razredni uri.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Vsekakor je nekaj treme potrebne za dobro izpeljan nastop, saj se tako bolj potrudiš in dobro igraš.

16. naloga:

V Učitelj je prebral njeno utemeljitev. Prebral je utemeljitev, ki jo je napisala učenka.

A Petra je pohvalila svojo igro. Pohvalila je igro same sebe.

B Učitelj je prebral svojo utemeljitev. Prebral je utemeljitev, ki jo je napisal sam.

I Petra je pohvalila njuno igro. Pohvalila je igro Polone in Luke.

L Petra je pohvalila njeno igro. Pohvalila je Polonino igro.

O Učitelj je prebral njihovo utemeljitev. Prebral je utemeljitev, ki so jo napisali učenci.

DA BI SPOROČILO PRISPELO PRAVOČASNO IN ZANESLJIVO

Telegram in poštni obrazci

1. naloga:

a-naloga:

(Telegram je poslal) Luka Kramar, namenjen pa je Gregorju Pisku.

Ker bo Gregor Pisk hitreje dobil telegram kot pismo ali razglednico./Ker bo Gregor Pisk

telegram dobil še isti dan, ko bo poslan./Ker pisma oz. razglednice Gregor Pisk ne bi dobil

pravočasno.

(Luka Kramar je poslal telegram Gregorju Pisku), da ga povabi na ogled predstave Lenča Flenča.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Kaj je napisal? S katerim namenom?

Naslov naslovnika. Da bi poštar vedel, kam naj dostavi telegram.

Vsebino telegrama. Da bi naslovnik vedel, kaj mu pošiljatelj sporoča/da

bi ga naslovnik povabil na predstavo.

Naslov pošiljatelja/

sporočevalca.

Da bi naslovnik/Gregor Pisk vedel, kdo mu pošilja

telegram.

c-naloga:

77

Po smislu, npr.:

(Uslužbenec je izpolnil) zgornji del obrazca, in sicer številko telegrama, sprejemno pošto, številko str.,

podatke o sprejemu (katerega dne uro in minuto je sprejel telegram in se tudi podpiše) in kasneje o

prevzemu.

č-naloga:

C NE, naslovnik bo dobil obrazec, ki ga bodo natipkali na naslovnikovi pošti.

d-naloga:

DA

Po smislu, npr.:

Na pošti bo uslužbenka lažje prebrala vse, kar je napisano na obrazcu, predvsem pa je pomemben

pravilen zapis naslova prejemnika./Zato, da na pošti ni težav s prepoznavanjem nečitljivih pisav.

2. naloga:

Po smislu, npr.:

(Telegrame pošiljamo takrat, ko je pomembno, da sporočilo pride hitro do naslovnika;

pošiljamo jih za rojstni dan, ob rojstvu otroka, ob poroki, ob smrti družinskega člana/kot

voščila, sožalja, čestitke, nujna obvestila.

(Izpolnimo jih) z velikimi tiskanimi črkami, na obrazec napišemo naslov prejemnika/naslovnika,

vsebino in svoj naslov/pošiljatelja/sporočevalca.

3. naloga:

Po smislu, npr.:

Storitve: Glasbeni telegram – LXG9 (Dunajski valček)

Naslov naslovnika:

MAJA NOVAK

CVETLIČNA POT 21

8000 NOVO MESTO

Vsebina:

DRAGA MAJA!

DANES JE ZA VAJU Z BOŠTJANOM POSEBEN DAN. IZ SRCA VAMA ČESTITAM IN ŽELIM VELIKO SREČE

NA VAJINI SKUPNI POTI.

TVOJA SESTRIČNA ANA

Naslov pošiljatelja:

ANA BOŽIČ, ROZMANOVA ULICA 21B, 6330 PIRAN

78

4. naloga:

a-naloga:

Pismo./Obrazec in pismo./Obrazec.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

NE Ker to potrdilo sporočevalec shrani sam in potrebuje le potrdilo, da je res oddal pošiljko

naslovniku na pravi naslov.

c-naloga:

(Posebne storitve so:) osebna vročitev, povratnica, prednostno

č-naloga:

Po smislu, npr.:

Sporočevalec naslovniku ni poslal navadnega pisma, temveč pismo z osebno vročitvijo/priporočeno

pismo, saj je želel, da naslovnik sprejme pismo osebno in ne, da ga pismonoša vrže v nabiralnik/s

potrdilom lahko dokazuje poslano pismo.

d-naloga:

(Poštni delavec na obrazcu izpolni:) sprejemno številko, maso, poštnino, prav tako pa se tudi podpiše.

6. naloga:

Po smislu, npr.:

Naslovnik: Storitev:

BOGDAN KOS Povratnica

DOLINSKA CESTA 5

6000 KOPER Vrednost: 15 EUR

7. naloga:

a-naloga:

Sporočevalec: Matic Poklukar Naslovnik: Gregor Žajbelj

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Nakaznica ima dva dela zato, da enega dobi naslovnik, drugega (potrdilo o vplačilu poštne

nakaznice) pa obdrži pošta.

Da, pošiljatelj lahko napiše sporočilo v levem delu poštne nakaznice (Sporočilo o vplačilu

poštne nakaznice), in sicer spodaj pod naslovom Sporočilo pošiljatelja.

8. naloga:

Po smislu, npr.:

SPOROČILO O VPLAČILU POŠTNE NAKAZNICE POTRDILO O VPLAČILU POŠTNE NAKAZNICE

79

Pošiljatelj: URŠKA MANČEK

KOPRSKA CESTA 10

6000 KOPER

EUR 25,00

Naslovnik: POLONA JURČIČ

GORENJSKA CESTA 5

4000 KRANJ

SPOROČILO POŠILJATELJA:

Polona, bili ste super. Veselim se že DVD-ja,

da si bom predstavo lahko še enkrat

ogledala.

Urška

Pošiljatelj: URŠKA MANČEK

KOPRSKA CESTA 10

6000 KOPER

EUR 25,00

Naslovnik: POLONA JURČIČ

GORENJSKA CESTA 5

4000 KRANJ

USTVARJALNI IZZIV

Po smislu.

ČESA SEM SE NAUČIL/-A?

Po smislu.

80

6. UČNI SKLOP: SKUPAJ REŠIMO TEŽAVE

Z ELEKTRIČNO ENERGIJO VARČUJMO V RAZREDU …

Neuradni pogajalni pogovor

1. naloga:

a-naloga:

Na primer:

Č Onesnaževanje okolja. ALI C Vojaški spopadi.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Zaradi onesnaževanja okolja, ki ga povzroča predvsem človek, narava v zadnjih letih kaže svojo moč.

Vse več je poplav, cunamijev, tornadov, pogoste so toče, močne nevihte,vse večja je ozonska luknja.

Onesnaženje okolja ogroža naše zdravje, rastline in živali, povzročajo pa tudi številne druge

neprijetne posledice.

ALI

Ker se mi zdijo vojne grozne, ker trpijo ljudje, umirajo nedolžni, uničujejo se zgradbe …

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Da, mislim, da bi lahko nekaj prispeval/-a k reševanju onesnaženja okolja, in sicer tako, da odpadke

ločujem doma in v šoli, da varčujem z energijo, da ne uporabljam plastičnih vrečk ampak papirnate

vrečke oz. vrečke iz blaga, da ne pijem vode oz. pijač iz plastenk,ampak pijem vodo iz pipe.

č-naloga:

Po smislu, npr.:

Odpadke mečemo kar po tleh, v gozdovih, ob bregovih rek … Vedno večja je pozidava in posledično

manj zelenja v mestih … Vedno več je avtomobilov in s tem izpušnih plinov … Vedno več je svetlobnih

reklam, ki onesnažujejo s svetlobo. Veliko tovarn uporablja neobnovljive vire. V reke, potoke

mečemo odpadke.

Uspešnejši bi bili, če bi se reševanja lotil vsak po svoje/če bi se »akcije« lotili vsi učenci skupaj.

d-naloga:

Po smislu, npr.:

Moj predlog: V šoli bi varčevali pri energiji, tako da bi ugašali luči, ko jih ne bi potrebovali. Na

streho šole bi namestili sončne kolektorje, ki bi šoli dovajali potrebno energijo.

Doma bi varčevali z energijo, tako da bi mama prala v nočnih urah, televizijo bi imeli ugasnjeno, če

je ne bi nihče gledal, računalnik bi imeli izklopljen, če ga ne bi uporabljali.

Oseba, s katero bi se o predlogu najprej pogovoril/-a:

doma – s starši; v šoli – s sošolci

2. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Imeli bi predstavitve svojih predlogov v vsakem razredu pri razredni uri.

81

Svoje predloge bi objavili na oglasnih deskah po vsej šoli.

Svoje predloge bi zapisali, jih skopirali in dali vsakemu učencu.

Svoje predloge bi objavili na spletnih straneh šole in o tem obvestili vse učence.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Prednosti predstavitve s plakatom Slabosti predstavitve s plakatom

Predstavitev je dostopna vsem.

Ker so na plakatu le pomembnejši podatki, se jih

hitro prebere.

Za plakat se ne porabi veliko materiala.

Na plakatu so le pozitivna sporočila.

Nekateri ga sploh ne preberejo.

Na plakatu ni natančnejših podatkov.

Slabo izdelan plakat ne pritegne pozornosti ljudi.

Zaradi množice plakatov je lahko plakat

neopazen.

Neprimerno besedišče oz. jezikovne

nepravilnosti so vidne vsem.

3. naloga:

a-naloga:

Kraj srečanja: učilnica slovenščine

Čas srečanja: po pouku

b-naloga:

B Da bi se dogovorili o ukrepih, ki bodo veljali na šoli.

4. naloga:

a-naloga:

Luka je predlagal varčevanje pri ogrevanju.

Nejc je predlagal varčevanje pri ugašanju luči.

b-naloga:

Polona se je strinjala z Lukovim predlogom/Nejčevim predlogom/Lukovim in Nejčevim predlogom/se

ni strinjala z nobenim predlogom.

Po smislu, npr.:

Strinjala se je z Lukovim predlogom, da največ energije zapravijo na šoli z ogrevanjem, vendar pa se je

strinjala tudi z Nejcem, da veliko energijo porabijo, ker so luči po nepotrebnem prižgane ves dan./Z

Lukovim predlogom se je strinjala, ker preveč zapravijo za ogrevanje, z Nejčevim, ker res luči gorijo

po nepotrebnem.

5. naloga:

a-naloga:

Luka bi težave z ogrevanjem rešil tako, da bi šolo ogrevali malo manj.

b-naloga:

C Nejc se je z Luko deloma strinjal.

Po smislu, npr.:

82

Nejčeva utemeljitev mnenja:

Strinjal se je s predlogom, ampak menil je, da tega problema ne morejo rešiti učenci./Nejc se je z

Luko deloma strinjal, ker učenci sami nimajo vpliva na ogrevanje.

c-naloga:

Učenci sami./Njihovi starši./Predstavniki občine./Ravnatelj šole.

č-naloga:

Po smislu, npr.:

Luka se z Nejcem ni popolnoma strinjal, ker je bral, da s prižiganjem in ugašanjem neonskih in varčnih

žarnic ne bi prihranili energije, ampak bi jo celo porabili več./Luka se z Nejcem ni strinjal, ker stalno

ugašanje in prižiganje luči tudi ne pripomore k varčevanju.

6. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Manca se ni strinjala s Polono, da je treba izbrati le eno izmed težav, ampak da bi se morali spopasti

z obema težavama, tako z ogrevanjem kot z razsvetljavo.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Polona: Popolnoma se je strinjala z Manco, njena ideja se ji je zdela super in je predlagala odpiranje

oken.

Nejc: Strinjal se je z Manco in je predlagal varčevanje energije z varčnimi žarnicami.

Luka: Strinjal se je z Manco in predlagal, da ona oblikuje oba predloga.

7. naloga:

Predlog za varčevanje z energijo pri ogrevanju Predlog za varčevanje z energijo pri osvetljavi

Odpirali bodo okna po potrebi./Okna bodo odprli

za kratek čas, prezračili učilnice in jih potem

zaprli.

Energijo bi prihranili z varčnimi žarnicami,

dežurni učenci pa bi bili pozorni na prižgane luči

po hodnikih, garderobah in straniščih.

8. naloga:

Po smislu, npr.:

Če se v pogovor ne bi vključila Manca, bi vsak od učencev vztrajal pri svojem predlogu, nihče ne bi

popustil in tako ne bi mogli oblikovati predlogov./Njihov pogovor bi se lahko končal s prepirom, če se

vanj ne bi vključila Manca.

9. naloga:

Č Ker sta si oba želela, da bi našli najboljši predlog.

10. naloga:

B Da bi na podlagi različnih predlogov dosegli skupni dogovor o tem, katere težave na šoli so

največje in kako bi privarčevali največ energije.

11. naloga:

83

V šoli je nujno varčevati pri ogrevanju, saj je v učilnicah prevroče. Učenci so bolj zaspani/utrujeni in

leni, težko sodelujejo/se zberejo pri pouku.

12. naloga:

a-naloga:

Nejc je Luki med govorjenjem segal v besedo./Nejc Luki med govorjenjem ni segal v besedo.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

NE, ker ne bi poslušali drug drugega in ne bi dobro slišali predlogov, ki bi jih povedali njihovi

sošolci./Ne, ker se sploh ne bi poslušali in bi govorili drug mimo drugega, celo povzdignili bi lahko svoj

glas.

13. naloga:

a-naloga:

Nejc je izrazil svoje nestrinjanje vljudno/nevljudno.

Besede, s katerimi je Nejc povedal svoje mnenje: ne strinjam se s teboj, mislim, neumno se mi tudi

zdi

b-naloga:

Eden od sošolcev bi bil užaljen.

Vsi bi bili zadovoljni.

Prijatelji bi se sprli.

Ne bi oblikovali najprimernejšega predloga.

Dosegli bi enak dogovor.

14. naloga:

Po smislu, npr.:

Sošolci so govorili z umirjenim glasom, saj piše, da je Nejc mirno pripomnil, Luka je malo razmišljal,

preden je povedal svoje mnenje …, prav tako pa na koncu ni klicajev, ampak so pike/med njimi ni

prišlo do spora.

15. naloga:

Prebral/-a sem uradni pogovor/neuradni pogovor.

Na primer:

Značilnosti:

Sogovorci se med seboj tikajo, so v enakovrednem položaju,

pogovarjajo se v šoli, po pouku, v svojem prostem času,

enakovredno sodelujejo v pogovoru, izražajo svoje mnenje,

tema je neuradna.

16. naloga:

Po smislu, npr.:

Pogajanje je vrsta pogovora, kjer govorci drug drugemu povedo o določeni temi svoj predlog in ga

tudi utemeljijo. Iz vseh predlogov poskušajo oblikovati skupni predlog. Če govorci želijo, da bo

84

pogajanje uspešno, mora vsak od njih pri svojem predlogu malo popustiti in sprejeti tudi predloge

drugih govorcev.

…IN NA ŠOLI

Uradni pogajalni pogovor

1. naloga:

a-naloga:

DA

Utemeljitev:

Saj so se skupaj na sestanku odločili, da bodo predlog posredovali najprej g. ravnatelju.

b-naloga:

(V pogovoru so sodelovali) Manca, Polona, Luka, Nejc in ravnatelj.

c-naloga:

C Da bi ravnatelju posredovali predloge o varčevanju energije na šoli.

č-naloga:

Ravnatelj je pokazal zanimanje in pripravljenost na pogovor/ni pokazal zanimanja in pripravljenosti

na pogovor.

Ravnatelj je povedal, da je vesel, da so prišli in da bo dobre predloge takoj podprl.

2. naloga:

Težava Predlog

1. Prevelika poraba energije pri

ogrevanju

Po potrebi bi prezračevali prostore (po

potrebi bi na stežaj odprli okna, nato pa jih

zaprli, da energija ne bi »uhajala« ven)./

Reševali bi s prezračevanjem.

2. Nepotrebno gorenje luči po šoli Dežurni učenci bi po šoli pogledali, če so luči

po hodnikih, v garderobah in straniščih

ugasnjene.

3. naloga:

a-naloga:

DA V učilnicah bi po potrebi na stežaj za kratek čas odprli okna.

NE Za prezračevanje učilnic bi skrbeli reditelji.

DA Kadar je zunaj dovolj svetlo, bi preverili, ali so ugasnjene luči po hodnikih, garderobah in

straniščih.

NE Luči, ki so po nepotrebnem prižgane, bi ugasnili dežurni učenci.

b-naloga:

(Ravnatelj jim je predlagal,) da bi za prezračevanje in ugašanje luči poskrbeli prostovoljci in člani

eko-krožka.

(Najbolj jih je motilo,) da bi bili prostovoljci le iz enega razreda.

85

c-naloga:

Č Reditelja bi opozarjala sošolce na varčevanje z energijo.

4. naloga:

a-naloga:

Naloge

Reditelji Oba reditelja bosta skrbela za red in urejenost razreda in opozarjala

sošolce na odpiranje in zapiranje oken in prižiganje ter ugašanje luči.

Dežurni učenci Dežurni učenec bo ugašal luči po hodnikih, straniščih in garderobah,

da ne bodo gorele po nepotrebnem.

Člani eko-krožka Skozi celo leto bodo spremljali delo rediteljev.

b-naloga:

Ravnatelj bo moral obvestiti učence in učitelje o sestanku, člani eko-krožka pa bodo morali razmisliti

o merilih in poteku ocenjevanja rediteljev.

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Predlog se mi zdi ustrezen, vendar pa bi bilo bolje, če bi reditelje nadzirali učitelji, saj bi učenci

njihova opozorila jemali bolj resno. ALI

Končni predlog se mi zdi ustrezen, tako bo vsak prispeval k varčevanju energije, zaradi ocenjevanja pa

se bodo reditelji še bolj potrudili.

5. naloga:

Po smislu, npr.:

Pogajalni pogovor med sošolci Pogajalni pogovor med učenci

in ravnateljem

V kakšnem razmerju so bili

med

seboj sogovorci?

Luka, Polona, Nejc in Manca so

bili sošolci./Bili so v

enakovrednem razmerju.

Luka, Polona, Nejc in Manca so

bili sošolci, ki so bili z

ravnateljem v

neenakovrednem razmerju.

Kako so se pogovarjali? Umirjeno, poslušali so drug

drugega, prijateljsko, sproščeno.

Umirjeno, spoštljivo, poslušali

so drug drugega.

Kako se je pogovor začel? S predstavitvijo Lukovega

predloga.

Pogovor se je začel s

pozdravom (dober dan) in z

zahvalo, ker jih je ravnatelj

sprejel.

Ali so se v pogovoru tikali ali

vikali?

(V pogovoru so se) tikali. Učenci so se med seboj tikali,

ravnatelja pa so vikali.

Kako so se v pogovoru

poslovili?

Niso se poslovili, ampak so na

koncu le izrazili navdušenost

nad predlaganimi predlogi.

S pozdravom na svidenje.

b-naloga:

(Prebral/-a) Poslušal/-a sem neuradni pogajalni pogovor/uradni pogajalni pogovor.

Govorci so bili v neenakovrednem govornem položaju, učenci so ravnatelja vikali, pogovarjali so se

knjižno in spoštljivo, poskušali so doseči skupen dogovor o varčevanju na šoli.

86

6. naloga:

Na primer:

1. Predstavili so svoj predlog in ga utemeljili.

2. Poslušali so ostale sogovorce, pri tem jih niso prekinjali.

3. Svoje nestrinjanje z danim predlogom so povedali z umirjenim glasom.

4. Vsak od govorcev je pri svojem predlogu malo popustil in oblikovali so skupni predlog.

7. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Varčujemo lahko, da ne pretiravamo z vožnjo z avtomobili, da smeti recikliramo, nove zgradbe

gradimo na mestu starih, opuščamo nepotrebno rabo pesticidov, zdravila, ki nam ostajajo ali imajo

pretečen rok, odnesemo v lekarno.

b-naloga:

Po smislu.

c-naloga:

Po smislu.

PRITEGNIMO VSE UČENCE!

Glagolski nakloni

1. naloga:

a-naloga:

C Po pogovoru z ravnateljem in pred sestankom eko-krožka.

b-naloga:

Manca, Nejc in Luka so se pogovarjali o merilih za ocenjevanje (dela) rediteljev.

c-naloga:

Polona meni, da bodo potem skrb za varčevanje energije imeli le reditelji, drugi učenci pa bodo na

varčevanje pozabili./Polona je razmišljala, da bi potem to nalogo sprejeli kot tekmovanje rediteljev in

ne kot nalogo o varčevanju.

č-naloga:

C Namenjati malo pozornosti skrbi za okolje v šoli.

d-naloga:

Polona

je sošolce pozvala, naj pripravijo plakate o pomenu varčevanja z energijo.

e-naloga:

Sošolci so bili nad Poloninim predlogom navdušeni in Nejc je prijatelje takoj spodbudil, naj začnejo z

delom/ začnejo oblikovati osnutke plakatov.

2. naloga:

a-naloga:

87

Po pogovoru z ravnateljem so Manca, Nejc in Luka živahno razpravljali o merilih za ocenjevanje dela

rediteljev, Polona pa jih je le molče poslušala. Ker po navadi prav ona največ govori, so jo sošolci kar

malo zaskrbljeni vprašali, ali je kaj narobe. Takrat jim je povedala, da se boji, da bo skrb za okolje le

naloga rediteljev, drugi učenci pa bodo nanjo pozabljali. Zato bi jih morali kljub vsemu o tem

ozaveščati skozi vse leto. »Pripravimo plakate, na katerih bi bilo zapisano, kako pomembno je

varčevati z energijo in kako bi jo lahko prihranili doma,« jim je predlagala. Prijatelji so se takoj

navdušili nad njenim predlogom. Pred sestankom eko-krožka so imeli še uro časa, zato jih je Nejc

spodbudil k delu: »Poskusimo oblikovati vsak svoj osnutek plakata kar zdaj! Tako bomo na sestanku

laže prepričali druge, da se nam pridružijo.«

b-naloga:

C To so glagoli.

3. naloga:

a-naloga:

To sem ugotovil/-a, ker osebna glagolska oblika ni v dvojini ampak je v množini.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Polona razmišlja o skrbi vseh učencev za okolje v prihodnosti, to sklepam po tem, ker je rekla, da je to

naloga za vse leto/da bodo morali učence ozaveščati vse leto.

c-naloga:

B Manca, Polona, Luka in Nejc.

Oblika glagola, iz katere sem razbral/-a odgovor: poskusimo

č-naloga:

Glagolu lahko določimo osebo, sklon, sklanjatev, število, stopnjo, čas in spol.

4. naloga:

2 Oblika glagola mi pove, da se bo nekaj zgodilo, če bodo izpolnjeni nekateri pogoji. (bi prihranili)

3 Oblika glagola mi pove, da z njim Polona poziva sošolce k dejanju. (pripravimo)

1 Oblika glagola mi pove, da govorec le ugotavlja, da se je nekaj zgodilo. (so razpravljali)

5. naloga:

a-naloga:

Na primer:

Povedni naklon: so razpravljali, je poslušala, govori, so vprašali, je, je povedala, se boji, bo, bodo

pozabljali, je predlagala, so se navdušili, so imeli, je spodbudil, bomo prepričali, se pridružijo

Velelni naklon: pripravimo, poskusimo

Pogojni naklon: bi morali, bi bilo zapisano, bi prihranili

b-naloga:

Po smislu.

6. naloga:

a-naloga:

prihranimo, ohranimo, bi posekali

88

b-naloga:

Dva glagola sta v 3. osebi. DA NE

Vsi glagoli so v množini. DA NE

En glagol je v prihodnjiku. DA NE

Vsi glagoli so v sedanjiku. DA NE

Glagoli se med seboj ne razlikujejo v naklonu. DA NE

Glagol bi posekali je v pogojnem naklonu. DA NE

c-naloga:

Recikliranje papirja se bo začelo pri samem porabniku. Ko določenega izdelka iz papirja (npr.

časopisa,

embalaže …) ne bomo potrebovali več, ga bomo odložili v posebne zbirne zabojnike za papir (modre

barve).

č-naloga:

V naslovu sem našel/-šla glagola varčujmo in varujmo. Oba sta v velelnem naklonu.

7. naloga:

a-naloga:

Računalniške zaslone je potrebno ugašati, če so po nepotrebnem prižgani./Po končanem delu z

računalnikom.

Pri kuhanju je potrebno lonec pokriti s pokrovko./Pri kuhanju z uporabo pokrovke.

Z uporabo varčnih žarnic.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Ko odidem iz sobe, ugasnem luč, da ni prižgana po nepotrebnem. Med umivanjem zob zaprem pipo z

vodo, da ne teče po nepotrebnem. Pozimi, ko zračim sobo, ugasnem radiator.

c-naloga:

varčuje, bomo prihranili, ne pomeni, bomo morali (spremeniti), bo vrnil, bo, boste upoštevali

8. naloga:

Večina glagolov na Mančinem plakatu je v prihodnjiku, saj Manca govori o tem, kaj še lahko pri

varčevanju z energijo storimo.

9. naloga:

a-naloga:

si se spomnil, pripraviš

b-naloga:

B Manca je uporabila glagola v tej obliki, ker si želi, da bi imel vsak bralec plakata občutek, da

govori ravno njemu.

10. naloga:

a-naloga:

Da bi s temi glagoli

ugotovila, da se bo nekaj zgodilo.

b-naloga:

89

Obliko glagolov v povednem naklonu imenujemo povednik.

c-naloga:

Č V glagolskem naklonu.

č-naloga:

Glagoli v povednem naklonu se lahko uporabljajo v pretekliku, sedanjiku in prihodnjiku.

11. naloga:

NE. Ugotovila je, kaj se zgodi, če na nekaj ne pazimo oz. se za nekaj ne potrudimo.

12. naloga:

a-naloga:

Največ energije pri pranju porabimo za segrevanje vode. Če peremo pri nižji temperaturi, prihranimo

vsaj polovico elektrike. Hladilnih omar ne postavimo v bližino štedilnikov in radiatorjev. Poleti sušimo

perilo na prostem. Za nakupe uporabljamo papirnate vrečke. Radiatorjev ne oviramo z zavesami ali s

pohištvom. Pri zračenju prostora ogrevanje izklopimo, prezračimo s prepihom.

b-naloga:

Na primer:

Največ energije bo pri pranju mami porabila za segrevanje vode. Če bo prala pri nižji temperaturi, bo

prihranila vsaj polovico elektrike. Hladilnih omar oče ne bo postavil v bližino štedilnikov in

radiatorjev. Poleti bo mami sušila perilo na prostem. Za nakupe bomo vsi člani družine uporabljali

papirnate vrečke. Radiatorjev ne bomo ovirali z zavesami ali s pohištvom. Pri zračenju prostora bom

ogrevanje izklopil, prezračil bom s prepihom.

13. naloga:

Po smislu.

14. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Na Poloninem plakatu je manj risb./Risbe so na koncu vsakega nasveta.

Na plakatu je besedilo bolj urejeno./Plakat je preglednejši.

Na plakatu je zapisano več nasvetov.

b-naloga:

1. nasvet: Če odhajamo od doma, bi bilo dobro izklopiti vse naprave iz električnega omrežja.

2. nasvet: 3 %–5 % energije bi prihranili, če bi ugašali žarnice.

15. naloga:

a-naloga:

bi odšli, bi se izognili, bi izklapljali, ne bi uporabljali

b-naloga:

Polona je uporabila glagole v povednem naklonu/velelnem naklonu/pogojnem naklonu.

c-naloga:

(Ta glagolski naklon sem spoznal/-a) po besedici bi.

16. naloga:

90

a-naloga:

V sedanjiku.

b-naloga:

Na primer:

1. oseba: bi prihranili, bi izklapljali, ne bi uporabljali

2. oseba: bi se spomnil, bi pripravil, bi odšli

3. oseba: bi uporabili

17. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Vljudnejši je Mančin/Polonin uvod.

Mančin uvod pove, da je treba varčevati z energijo, zato pa ni potrebno spremeniti svojega življenja,

ampak le upoštevati nekaj nasvetov.

b-naloga:

A Da danes okolje ne bi bilo tako onesnaženo, če bi v preteklosti varčevali z energijo.

B Da bo okolje v prihodnje veliko čistejše, če bo vsak od nas doma varčeval z energijo.

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Nasvete učencem osnovne šole bi predstavil/-a v povedniku, saj so nasveti vljudnejši. ALI

Nasvete učencem osnovne šole bi predstavil/-a v pogojniku, saj če ne izpolnimo določenih pogojev,

ne bomo nič privarčevali.

18. naloga:

B Tako, da bi se prhali manj kot 10 minut.

Pogojnik: bi se prhali

19. naloga:

Po smislu, npr.:

Zvezek bi uporabljal/-a dlje časa, če ne bi trgal/-a listov iz njega.

S svinčnikom bi lahko pisal/-a vse šolsko leto, če ga ne bi stalno šilil/-a.

Porabil/-a bi manj električne energije, če bi ugašal/-a luči.

V sobi bi bilo toplo, če ne bi imel/-a odprtih vrat.

20. naloga:

a, b-naloga:

Po smislu.

Knjige in zvezke bi ovil/-a v prozorne ovitke. Puščice oz torbe ne bi metal/-a po tleh, saj bi se tako

svinčniki in barvice manj lomili in bi jih tudi manj šilil/-a. V zvezku bi pisal/-a do konca strani. Po

nepotrebnem ne bi risal/-a v zvezke.

21. naloga:

a-naloga:

C Velela sta jim, naj ravnajo varčno.

b-naloga:

91

Uporabila sta povednik/pogojnik/velelnik.

c-naloga:

Velelniki v njunih nasvetih so v sedanjiku.

22. naloga:

a-naloga:

Glagol Oseba Število Čas Naklon

prispevamo 1. os. mn. sed. pov. n.

prispevajmo 1. os. mn. sed. vel. n.

Glagola se razlikujeta le v glagolskem naklonu, in sicer je gl. prispevamo v povednem naklonu, gl.

prispevajmo pa v velelnem naklonu.

b-naloga:

prispevamo – sedanjik:

Ednina Dvojina Množina

1. os. prispevam prispevava prispevamo

2. os. prispevaš prispevata prispevate

3. os. prispeva prispevata prispevajo

c-naloga:

prispevajmo – sedanjik:

Ednina Dvojina Množina

1. os. / prispevajva prispevajmo

2. os. prispevaj prispevajta prispevajte

3. os. / / /

23. naloga:

a-naloga:

Zato, ker običajno sami sebi ne ukazujemo.

b-naloga:

Ukazovati ne morem ogovorjenemu/neudeležencu pogovora.

24. naloga:

a-naloga:

reci, ne meči, vrzi

b-naloga:

Po smislu, npr.

Pri nekaterih glagolih v velelnem naklonu -č preide v -c oz. -ž v -z./Nekateri glagoli šumnike

spremenijo v sičnike, na primer š v s, ž v z.

c-naloga:

rečem: reči vržem: vreči

č-naloga.

Na primer:

povednik v 1. os. ed.: tečem, strižem

nedoločnik: teči, striči

92

velelnik: teci, strizi

25. naloga:

a-naloga:

Ne ugašaj računalnika, če ga boš kmalu spet uporabil.

Nastavitve namesti tako, da zaslon in trdi disk zaspita po določenem času mirovanja.

Računalnik prestavi v stanje pripravljenosti, če ga zapustiš za daljši čas.

Ne izberi ikone za popolni izklop.

Ugasni vsaj zaslon, če tvoj računalnik te možnosti nima.

Odreci se ohranjevalniku zaslona.

Ne puščaj računalnika prižganega.

Ne prižigaj računalnika, dokler ga res ne potrebuješ.

b-naloga:

Nasvete očetovega znanca sem dopolnil/-a z glagoli v povednem naklonu/velelnem naklonu/

pogojnem naklonu.

c-naloga:

Ne ugašajte računalnika, če ga boš kmalu spet uporabil.

Nastavitve namestite tako, da zaslon in trdi disk zaspita po določenem času mirovanja.

Računalnik prestavite v stanje pripravljenosti, če ga zapustiš za daljši čas.

Ne izberite ikone za popolni izklop.

Ugasnite vsaj zaslon, če tvoj računalnik te možnosti nima.

Odrecite se ohranjevalniku zaslona.

Ne puščajte računalnika prižganega.

Ne prižigajte računalnika, dokler ga res ne potrebuješ.

26. naloga:

a-naloga:

B Od okoliščin.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Speci torto in ne uporabljaj ves čas malih gospodinjskih aparatov.

Prazno embalažo odvrzi v poseben zabojnik, ločuj tudi ostale odpadke.

Prosim, ločujte odpadke, in tako ohranjajmo čisto naravo.

USTVARJALNI IZZIV

Po smislu.

ČESA SEM SE NAUČIL/-A?

Po smislu.

93

7. UČNI SKLOP: BRANJA NI NIKOLI DOVOLJ

BRANJA NI NIKOLI DOVOLJ

Obnova umetnostnega besedila

1. naloga:

Po smislu, npr.:

Knjiga me spremlja že od malih nog. Najprej mi je najrazličnejše zgodbe brala mami, ko pa sem se

sam naučil/-a brati, pa sem si knjige sposojal/-a večinoma v šolski knjižnici, nekaj sta mi jih kupili

mami in babi, nekatere pa sem dobil/-a za rojstni dan. Ko berem, si predstavljam glavne junake,

dogodke, kraje. V branje vključim tudi veliko svoje domišljije, marsikdaj pa pri branju spoznam tudi

kakšno novo besedo.

2. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Bogdan Novak: Banda v hosti

b-naloga:

Po smislu, npr.:

V knjigi ni le ene glavne knjižne osebe, ampak je to skupina otrok.

Večina dogodkov se dogaja v naravi.

V njej ni vključene domišljije, vse to, kar se je dogajalo v zgodbi, bi bilo lahko res.

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Knjiga je bila na seznamu za bralno značko. Naslov mi je bil zanimiv, zato sem jo vzel/-a in prebral/-a.

Zdel ose mi je, da že beseda v naslovu (banda) napoveduje napeto branje.

č-naloga:

Po smislu, npr.:

Starši./Prijatelji./Učitelj./Knjižničarke./Sošolci./Znanci./Nihče mi ne daje nasvetov.

d-naloga:

Po smislu, npr.:

DA

Čeprav so mi vsebine knjig že povedali prijatelji, sošolci oz. sem jih prebral/-a na spletnih straneh, jih

preberem sam/-a, saj želim spoznati vse podrobnosti, ki mi jih pripovedovalci niso povedali, se

poistovetiti z glavnimi junaki in razvijati domišljijo.

3. naloga:

Po smislu, npr.:

Prednosti Slabosti

Tekoče pripovedujem. Imam bolj slabo domišljijo.

Povem bistvene podatke, manj pomembne Moje pripovedovanje je včasih dolgočasno,

94

izpustim. nezanimivo.

Pripovedujem z bogatim besediščem. Ne pripovedujem po urejenem zaporedju,

»preskakujem« iz dogodka na dogodek.

4. naloga:

a-naloga:

Na primer:

Anjo je najbolj navdušilo to,

Č da knjiga govori predvsem o problemih mladih.

b-naloga:

Na primer:

C Vsem drugim enako starim učenkam, saj bo besedilo objavila v šolskem časopisu v rubriki

Prebral/-a sem …

Pojasnilo:

Po smislu, npr.:

Ta odgovor sem izbral/-a zato, ker se je Anja na koncu besedila podpisala in navedla tudi razred, prav

tako pa imajo šolski časopisi po navadi rubriko, kjer učenci predstavijo svoje naj knjige.

c-naloga:

Anja je besedilo napisala,

da bi predstavila vsebino knjige.

5. naloga:

a-naloga:

12 Silvija in Peter sta na plesu drug drugemu izpovedala ljubezen.

4 Silvija je na šolskem igrišču spoznala Petra.

11 Dekleta so na počitnicah na morju uživala.

10 Na poti v Ljubljano se je Silvijino mnenje o Petru spremenilo.

3 Oče je dekleta obiskal z zaročenko in jim predlagal, naj gredo živet k njemu.

2 Materina prijateljica Milena je pripeljala k Mlakarjevim na obisk sina Damjana.

8 Brina se je z mamo in s sestrama odpravila po nakupih v Italijo.

1 Že prvi dan pouka se je Silvija prepirala z Brino.

5 Dekleta so priskočila na pomoč Niki pri reševanju ljubezenskih težav.

6 Aleks in Silvija sta preživeli nekaj dni pri očetu v Nemčiji.

7 Silvija je s sošolci odšla v šolo v naravi.

9 Zadnji šolski dan je imela Brina zabavo ob rojstnem dnevu.

b-naloga:

Obe družini se spoprijateljita, Brina in Damjan postaneta par, prav tako sta se zaljubila Silvija in

drugi Milenin sin Peter.

Počitnice v Nemčiji za Aleks in Silvijo niso bile prijetne, saj sta tam preživeli nekaj brezveznih dni.

6. naloga:

Po smislu, npr.:

95

Odnos med dekleti in očetom:

Ni bil najboljši, saj dekleti nista sprejeli njegove nove zaročenke in nista želeli pri njem preživeti

počitnic.

Odnos med Damjanom in Brino:

To je odnos kot med vsakim fantom in dekletom, poln vzponov in padcev, a na koncu sta bila

srečno zaljubljena.

7. naloga:

a-naloga:

Glagoli so v 1. osebi/2. osebi/3. osebi, saj Anja pripoveduje o tem, kar se je zgodilo njej sami/bralcem

njene obnove/nekomu drugemu.

b-naloga:

Glagoli so v pretekliku , ker Anja pripoveduje o dogodkih, ki so se že zgodili.

c-naloga:

DA

Na primer:

Glagoli iz zadnjega dela besedila (Počitniški čas so dekleta … ):

so izkoristila, se je odločila, so želela, je prisedel, se je počutila, prestrašila se je, je bila, je

spremenila.

8. naloga:

a-naloga:

Priznal ji je, da se je vanjo zaljubil že ob prvem srečanju na košarkarskem igrišču.

b-naloga:

Priznal ji je/Peter je Silviji priznal: »Vate/V tebe sem se zaljubil že ob prvem srečanju na košarkarskem

igrišču.«

»Silvija, vate sem se zaljubil že ob prvem srečanju na košarkarskem igrišču,« je Peter priznal Silviji/ji je

Peter priznal.

c-naloga:

A Ne, ker v obnovi ohranimo samo bistvene podatke, brez katerih ne bi mogli razumeti poteka in

razpleta zgodbe.

9. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Ne, ker mogoče ne bi povedal/-a vseh pomembnih podatkov in tako besedilo za poslušalca ne bi

bilo razumljivo ali pa jih ne bi povedal/-a po časovnem zaporedju. ALI

Da, ker sem zvedel/-a dovolj podatkov o dogajanju za pripovedovanje vsebine.

b-naloga:

A Moje pripovedovanje bi bilo krajše.

c-naloga:

96

Anja je knjigo obnovila manj natančno, zato je besedilo strnjena obnova.

Knjigo bi lahko obnovil/-a zelo natančno, zato bi bilo besedilo podrobna obnova.

10. naloga:

Dogodke predstavimo v urejenem časovnem zaporedju, tako kot so si sledili v knjigi.

Dogodke predstavimo poljubno, tako da začnemo s tistim, česar se spomnimo najprej.

Ohranimo vse podatke, ki so pomembni za zgodbo in brez katerih ne moremo razumeti razpleta.

Ohranimo vse podatke, ki so povezani z našo najljubšo osebo, tudi če niso pomembni.

Izpustimo podatke, ki niso bistveni.

Če se katerega podatka ne spomnimo, si ga lahko izmislimo, da obnova ne bi bila pomanjkljiva.

Če se kakega pomembnega podatka ne spomnimo, ga poiščemo ali preverimo v knjigi.

Na začetku povemo, katero knjigo ali film bomo obnovili.

Na koncu povemo svoje mnenje o vsebini.

Poskušamo biti čim bolj dramatični, zato so glagoli v sedanjiku, čeprav pripovedujemo o preteklih

dogodkih, uporabljamo pa tudi premi govor.

Poskušamo na kratko predstaviti dogajanje iz knjige, zato ne citiramo dobesedno besed

posameznih

junakov.

11. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Glavna oseba: Silvija.

Od začetka šolskega leta

do novembra:

Zmeda doma, obisk Bregarjevih.

Od novembra do

novoletnih počitnic:

Obisk očeta z zaročenko, predlog očeta, da bi dekleta

živele pri njem v Nemčiji, Silvijino srečanje s Petrom.

Od novoletnih do zimskih

počitnic:

Mlakarjevi in Bregarjevi novoletne počitnice preživijo

skupaj, reševanje ljubezenskih težav.

Od zimskih počitnic do

konca šolskega leta:

Šola v naravi, zabava ob rojstnem dnevu.

Poletne počitnice: Izpoved Petrove ljubezni Silviji.

b-naloga:

Po smislu.

c-naloga:

Po smislu, npr.:

Silvija, sedmi razred, živi z ločeno mamo učiteljico in s sestrama, prepiranje z Brino.

Na obisk pride mamina prijateljica in Brina se zaljubi v njenega sina Damjana.

Nesporazumi z očetom, na pikniku Silvija spozna Petra.

Niki pomagajo pri njeni ljubezni.

Konec šolskega leta je potekal nenavadno, Silvija je odšla v šolo v naravi, na ekskurzijo in imela rojstni

dan.

Na morju Peter Silviji prizna svojo ljubezen.

č-naloga:

97

Po smislu.

12. naloga:

Prijatelj se še ni odločil, ali naj si ogleda novi film, in te je prosil, da mu predstaviš zgodbo.

strnjeno

• Prijateljica si ni mogla ogledati zadnjega dela priljubljene nadaljevanke.

natančno

Pred kratkim si slišal/-a posrečeno šalo in jo zdaj pripoveduješ prijateljem. skoraj

dobesedno

Prijateljica namerava za domačo zabavo pripraviti mafine in te je prosila za recept. skoraj

dobesedno

Za domače branje si prebral/-a roman in moraš zdaj napisati obnovo.

strnjeno

Pri dramskem krožku se odločate, katero igro boste uprizorili v naslednjem šolskem letu.

natančno

13. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Natančno bom prebral/-a članek.

Izpisal/-a bom glavne podatke, dogodke, besedne zveze.

b-naloga:

Po smislu.

14. naloga:

a, b, c-naloga:

Po smislu.

STAVEK, STAVČNI ČLENI

Povedek

1. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

(Anja je bralcu povedala,) da je Silvija učenka sedmega razreda/kdo hodi v sedmi razred (Silvija), kaj

dela Silvija (hodi) in kam Silvija hodi (v sedmi razred).

b-naloga:

B Izbrane besede razred, Silvija, v, hoditi, sedmi med seboj povezati v stavek.

c-naloga:

Anja govori o enem dejanju/dveh/več dejanjih oz. vrstah dogajanja.

č-naloga:

Podatek Beseda/Besedna zveza iz Anjine povedi

Kdo nekaj dela? Silvija

Kaj nekdo dela? hodi

98

Kje se nekaj dogaja oz.

kam je dogajanje usmerjeno?

v sedmi razred

d-naloga:

Zaradi natančnosti je potrebovala več besed, npr. morala je pojasniti, v kateri razred hodi Silvija.

2. naloga:

a-naloga:

Vsaka zapisana poved predstavlja eno dejanje oz. dogajanje.

b-naloga:

Prva poved:

Kdo jih je povabil na piknik? Milena.

Koga je Milena povabila na piknik? Jih.

Kam jih je Milena povabila? Na piknik.

Druga poved:

Kaj so dekleta izkoristila za varovanje sosedovih otrok? Počitniški čas.

Kdo je izkoristil počitniški čas za varovanje sosedovih otrok? Dekleta.

Kako so dekleta izkoristila počitniški čas? Za varovanje sosedovih otrok.

c-naloga:

počitniški čas, za varovanje otrok

3. naloga:

a-naloga:

(Osnovni podatek je) kaj kdo dela.

(En stavek govori) o enem dogodku.

(V stavku lahko še povem) kje, zakaj, kako, kdaj, za kaj, komu … se je kaj dogajalo.

Podatke lahko izrazim z eno ali več besedami./Včasih za izražanje potrebujem več besed.

b-naloga: /

4. naloga:

a-naloga:

Odstavek je iz začetnega/uvodnega dela obnove, saj v njem Anja govori o tem, da je postalo prvi dan

pouka

življenje pri Silviji doma nemirno.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Dnevi so jim hitro minevali, saj se je vsem štirim dekletom začel pouk.

5. naloga:

a-naloga:

(V odlomku je) pet stavkov.

b-naloga:

A Kaj se je dogajalo z zmedo že prvi dan pouka v njihovem domu? Č So prišle.

B Kaj so delale štiri ženske hkrati? A Je zavladala.

C Kaj sta Silvija in starejša sestra Brina že navsezgodaj delali? D So minevali.

Č Kaj se je kljub težavam zgodilo pravočasno? B So se odpravljale.

D Kaj se je dogajalo hitro? C Sta se prepirali.

99

c-naloga:

V posameznem stavku sem našel/-šla samo en odgovor/več odgovorov.

č-naloga:

C Kaj kdo dela ali kaj se s kom dogaja.

d-naloga:

Č Glagole.

6. naloga:

NE

Po smislu, npr.:

Brez tega podatka ne moremo oblikovati stavka, saj je nujno potreben/saj potem ne bi zvedeli, kaj se

dogaja. 84

7. naloga:

a-naloga:

Osnovno šolo je izdeloval (Kaj je delal?) zelo dobro vse do zadnjih razredov. Z odraščanjem so se

spremenile (Kaj se je zgodilo?) tudi njegove navade. Manj časa je namenil (Kaj je delal?) šoli. To je

vplivalo (Kaj se je dogajalo?) tudi na ocene. Zahajal je (Kaj je delal?) v slabo družbo. Počasi je na isto

pot speljal tudi svojega brata Lenarta. (Kaj je naredil?)

b-naloga:

Koliko povedkov je v vsakem

stavku?

Kaj je pisec uporabil v

vsakem povedku?

V katerem času je osebna

glagolska oblika?

A En povedek.

B Dva povedka.

C Trije povedki.

A Samostalnik.

B Pridevnik.

C Osebno glagolsko obliko.

A V pretekliku.

B V sedanjiku.

C V prihodnjiku.

8. naloga:

a-naloga:

je odšel, povedal je, zapustil bo, bo preživel

b-naloga:

Č V času.

Po smislu, npr.:

Utemeljitev:

Glagoli se med seboj razlikujejo v času, saj sta 2 glagola v pretekliku (je odšel, povedal je), dva pa v

prihodnjiku (zapustil bo, bo preživel).

9. naloga:

a-naloga:

Pri Matejevih starših je zazvonil telefon. je zazvonil

Mama je ob novici o svojem sinu omedlela. je omedlela

Situacijo je nato v svoje roke prevzel razsodni oče. je prevzel

Odšla sta na policijsko postajo po Mateja. odšla sta

b-naloga:

100

Sedanjik Preteklik Prihodnjik

zazvoni je zazvonil bo zazvonil

omedli je omedlela bo omedlela

prevzame je prevzel bo prevzel

odideta odšla sta bosta odšla

10. naloga:

Učenci so pri pouku vadili glasno branje. so vadili

Luka je ves preznojen sedel v šolski klopi. je sedel

Ura na steni je tiho tiktakala. je tiktakala

Še sedem minut je do zvonjenja. je

Zagotovo ga bo učiteljica poklicala. bo poklicala

Učiteljica je dvignila glavo. je dvignila

Pogledala je po razredu. Pogledala je

11. naloga:

a, b, c-naloga:

V našem domu je prvi dan pouka zavladala (Kaj se je zgodilo?) zmeda. Štiri ženske smo se hkrati

odpravljale (Kaj smo delale?) od doma! Jaz in starejša sestra Brina/S starejšo sestro Brino sva se že

navsezgodaj prepirali (Kaj sva delali?). A kljub težavam smo vse prišle (Kaj smo naredile?) v šolo

pravočasno. Septembrski dnevi so nam hitro minevali (Kaj se je dogajalo?).

Osebek 12. naloga:

a-naloga:

1 Prihod očeta in njegove zaročenke. (Bile so presenečene.)

3 Očetov predlog za življenje v Nemčiji. (Niso bile navdušene.)

13. naloga:

a, b-naloga:

Novembra je iz Nemčije pripotoval oče. Kdo ali kaj/Kdo je pripotoval?

Z njim je prišla zaročenka. Kdo ali kaj/Kdo je prišel?

Njun prihod je vse presenetil. Kdo ali kaj je presenetil?/Kaj je presenetilo?

Očetov predlog sester ni navdušil. Kdo ali kaj ni navdušil?/Kaj ni navdušilo?

Mamina novica pa jih je razveselila. Kdo ali kaj je razveselil?/Kaj je razveselilo?

(V vsaki od teh povedih) je en stavek.

c-naloga:

Spraševal/-a sem se z vprašalnico kdo ali kaj in s povedkom. S to vprašalnico se ne moremo

spraševati/se ne sprašujemo po drugih podatkih v stavku.

č-naloga:

A Kdo kaj dela ali s kom se kaj dogaja.

d-naloga:

Stavčni člen poimenuje Anja je morala v tem stavčnem členu

101

B osebo, stvar …, s katero se nekaj dogaja ali ki nekaj

dela.

zato vedno uporabiti

B samostalnik.

e-naloga:

Stavčni členi, sestavljeni iz več besed: njun prihod, očetov predlog, mamina novica

Po smislu, npr.:

(Anja ni uporabila samo ene besede), ker potem ne bi bilo jasno, čigav prihod, čigav predlog jih ni

presenetil in čigava novica jih je presenetila.

f-naloga:

Stavčni člen, ki poimenuje osebo, stoji kjerkoli v stavku.

14. naloga:

Po smislu, npr.:

Osebek je stavčni člen, ki pove kdo kaj dela. Po njem se vprašamo z vprašalnico kdo ali kaj + povedek.

V stavku je lahko le en osebek, ki pa je iz ene ali več besed in lahko stoji kjerkoli v stavku. 89

15. naloga:

a-naloga:

Silvija je hodila v sedmi razred. Kdo ali kaj/Kdo je hodil?

Prvi dan pouka je nastala doma zmešnjava. Kdo ali kaj je nastal?/Kaj je nastalo?

Od doma so se hkrati odpravljale štiri ženske. Kdo ali kaj/Kdo se je odpravljal?

b-naloga:

NE

Dva osebka (Silvija in zmešnjava) sta iz ene besede, medtem ko je v 3. stavku osebek iz dveh besed

(štiri ženske).

16. naloga:

Štiri ženske se urejajo za prvi šolski dan.

V šoli profesorji spet težijo.

Silvina mama na obisk povabi nekdanjo sošolko.

Milenin sin Damjan se takoj zagleda v Brino.

Oče otroke nagovarja k selitvi.

Dekleta raje ostanejo pri mami.

Damjan se objema z Brinino najboljšo prijateljico.

Brina ga v trenutku zapusti.

17. naloga:

a-naloga:

Po valeti je Matej odšel v disko.

Kdo ali kaj/Kdo je odšel po valeti v disko?

Sinjo je motilo njegovo druženje z Denisom.

Kdo ali kaj/Kaj je Sinjo motilo?

Nekega dne so jih pri kraji koles zalotili policisti.

Kdo ali kaj/Kdo jih je nekega dne zalotil pri kraji koles?

102

Pri Matejevih starših je zazvonil telefon.

Kdo ali kaj je zazvonil?/Kaj je zazvonilo pri Matejevih starših?

Vodja druščine Denis se ni držal dogovora.

Kdo ali kaj/Kdo se ni držal dogovora?

Situacijo je nato v svoje roke prevzel razsodni oče.

Kdo ali kaj/Kdo je prevzel situacijo v svoje roke?

b-naloga:

Mama je ob novici o svojem sinu omedlela. Matejeva mama ali Mama nekoč pridnega Mateja

Naslednji dan je Mateja obiskala Sinja. (Matejeva/njegova) prijateljica Sinja

Ostale pa je ujela policija. stroga/neusmiljena policija

Fantje so se policistom upirali. Predrzni/Neustrašni fantje

18. naloga:

Po smislu, npr.:

Moj najboljši prijatelj me je razveselil z darilom za rojstni dan.

Na izletu v Lipici me je presenetil močan dež.

Igralci Brazilije so me v tekmi z Nemčijo zelo razočarali.

Predmet 19. naloga:

a-naloga:

Na primer:

Dogajanje, na katero se navezuje dogodek iz

stavka

Dogodek

Silvijina mama povabi prijateljico Mileno

Bregar.

Mamina prijateljica je s seboj pripeljala sina

Damjana.

Povabilo očeta na selitev v Nemčijo. Očetov predlog sester ni navdušil.

Boštjan se je na morju zaljubil v Niko. Niki je poslal ljubezensko pismo.

Boštjanovo povabilo Niki za srečanje v

Ljubljani.

Nika je želela ustreči Boštjanovi prošnji.

Rebeka osvaja Damjana. Tudi Brina ni bila brez skrbi.

Oče ponovno povabi svoje hčere v Nemčijo. Zaradi Damjana se je sprla s prijateljico Rebeko.

Nakup obleke za valeto. O predlogu so se pogovorile.

Silvija je s sestrama na morju. O Petru je ob večerih veliko razmišljala.

b-naloga:

Koga ali česa ni navdušil očetov predlog? Sester.

Brez koga ali česa ni bila Brina? Brez skrbi.

Komu ali čemu je Boštjan poslal ljubezensko pismo? Niki.

Komu ali čemu je želela Nika ustreči? Boštjanovi prošnji.

Koga ali kaj je mamina prijateljica pripeljala s seboj na obisk? Sina Damjana.

Koga ali kaj je Boštjan poslal Niki? Ljubezensko pismo.

O kom ali čem je razmišljala Silvija? O Petru.

O kom ali čem so se pogovorile? O predlogu.

S kom ali čim se je Brina sprla? S prijateljico Rebeko.

103

c-naloga:

V imenovalniku.

B Podatke o tem, na koga ali kaj dejanje prehaja – kdo je »predmet dejanja«.

č-naloga:

Ob povedi Boštjan je Niki poslal ljubezensko pismo sem odgovoril/-a na eno vprašanje/dve vprašanji,

torej je lahko v enem stavku samo en predmet/več predmetov.

d-naloga:

Po smislu, npr.:

Anja je v nekaterih stavkih predmet izrazila z več besedami, zato da je bilo besedilo razumljivo, saj bi

v nasprotnem primeru lahko Nika dobila katero koli pismo, in se lahko sprla s katero koli prijateljico./

Anja je v nekaterih stavkih predmet izrazila z več besedami zato, da je bila bolj razumljiva in natančna

pri izražanju.

20. naloga:

Po smislu, npr.:

Predmet je stavčni člen, ki pove na koga ali kaj dejanje prehaja. Po njem se sprašujemo z

vprašalnicami koga ali česa, komu ali čemu, koga ali kaj, o kom ali čem, s kom ali čim. V stavku je

lahko več različnih predmetov, ki so izraženi z eno ali več besedami.

21. naloga:

Po smislu, npr.:

Koga ne bi mogel/mogla pogrešati? Svojih staršev.

Komu najpogosteje zaupaš svoje težave? Najboljši prijateljici Maruši/Najboljšemu prijatelju

Juretu.

Koga najpogosteje vprašaš za nasvet? Mami.

O kom se največkrat pogovarjaš? O fantih/O puncah.

S kom se največkrat pogovarjaš? S sošolci in sošolkami.

22. naloga:

a, b-naloga:

Koga ali česa/Česa ni oviralo?

To ni oviralo družinskega prijateljevanja. rodilnik

Komu ali čemu/Komu je minil?

Mesec september jim je hitro minil. dajalnik

Koga ali kaj/Kaj je prinesla?

Spraševanje po človeku Spraševanje po vsem drugem

kdo koga

koga česa

komu čemu

koga kaj

o kom o čem

s kom s čim

104

Silvija je prinesla domov črnega psička. tožilnik

S kom ali čim/S kom je pripotoval?

Oče je novembra pripotoval iz Nemčije z zaročenko. orodnik

Ob kom ali čem/Ob kom se je počutila?

Ob njem se je počutila nelagodno. mestnik

23. naloga:

a-naloga:

Na primer:

Poleti berem Najpogosteje berem

C več kot med šolskim letom. B knjige, ki jih v šoli ne beremo.

b-naloga:

Vsako leto se Ema pred poletnimi počitnicami o knjižnih novostih pogovori z materjo. Še posebej na

morju in ob deževnih dneh prebere veliko zanimivih knjig. Po njih/Ponje se odpravi v knjižnico. Za na

morje si nikdar ne izbere stripov, s sabo vedno nese samo debele knjige, da ji ne bi zmanjkalo

počitniškega branja. Najpogosteje se navduši nad mladinskimi uspešnicami. Z njimi napolni svoj

počitniški nahrbtnik. K počitniškemu branju sodita tudi poležavanje na plaži in hladna limonada.

Večkrat se vživi v glavnega junaka knjige. Takrat nič ne sliši in ne vidi. Pogosto celo pozabi odgovoriti

staršem in prijateljem.

24. naloga:

a-naloga:

Na primer:

(Dober bralec ima) bogato besedišče, dobro izražanje, dobro razumevanje prebranega, bogato

domišljijo.

(Slab bralec nima) bogatega besedišča, dobrega izražanja, dobrega razumevanja prebranega, bogate

domišljije.

b-naloga:

V 1. vprašalni povedi je povedek trdilne oblike, v 2. povedi pa nikalne.

c-naloga:

Da sem postavil/-a predmete v rodilniško obliko./Da sem uporabil/-a rodilnik./Na sklon predmeta.

č-naloga:

Predmet v rodilniku uporabljamo, kadar je povedek v stavku zanikan.

25. naloga:

a-naloga:

Napisane povedi so me spomnile na knjigo Srebro iz modre špilje, ki jo je napisal Slavko Pregl.

b-naloga:

Po smislu.

c-naloga:

Knjiga ne vsebuje smešnih dogodkov.

V njej ne spoznamo najstnikov med počitnicami.

Andrej ni preživljal počitnic na otoku.

Tam ni imel prijateljev Klemna, Gala in Zarje.

105

Vsak dan niso raziskovali otoka.

Pogosto niso obiskovali modre špilje.

V špilji ne bodo na svoji dlani zagledali srebrnega odseva.

č-naloga:

Po smislu, npr.:

Zgodba postane popolnoma drugačna, saj so nekatere povedi popolnoma nesmiselne.

26. naloga:

Po smislu.

27. naloga:

a-naloga:

Po smislu.

b-naloga:

Po smislu.

PRISLOVNA DOLOČILA 28. naloga: /

29. naloga:

NE

Utemeljitev:

Po smislu, npr.:

To besedilo ni obnova, ker je zapisan pogovor med sošolkama Polono in Petro.

30. naloga:

a-naloga:

Kdaj sta se Polona in Petra srečali? V ponedeljek med glavnim odmorom.

Kje sta se srečali? V knjižnici.

Zakaj jima je knjižničarka rezervirala knjigo? Zaradi velikega povpraševanja.

Do kdaj jima jo je rezervirala? Do torka.

Kako sta odšli k pouku? Dobre volje.

Kam sta odšli dobre volje? K pouku.

Kdaj sta se zapletli v pogovor? Naslednji teden, pred začetkom prve ure.

Kje sta se zapletli v pogovor? Na hodniku.

b-naloga:

3 Kdaj? (po času dogajanja)

4 Kje? (po kraju dogajanja)

1 Zakaj? (po vzroku dogajanja)

2 Kako? (po načinu dogajanja)

c-naloga:

C Okoliščine dogajanja.

31. naloga:

106

a-naloga:

Stavčni člen Zaradi svoje ljubezni izraža vzrok dogajanja.

Stavčni člen zlahka izraža način dogajanja.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

1. stavčni člen je sestavljen iz več besed, 2. stavčni člen pa ima le eno besedo/po tem, katere

okoliščine prikazujeta.

32. naloga:

a-naloga:

1. poved: Kdaj sem prebrala? Kako sem prebrala?

2. poved: Od kod sem prebrala? Do kod sem prebrala? Kje sem prebrala?

3. poved: Kako je prinesla? Kam je prinesla?

b-naloga:

Po smislu, npr.:

V enem stavku je lahko več prislovnih določil, ker poznamo več okoliščin: čas, kraj, način, vzrok.

33. naloga:

a-naloga:

včeraj, pet ur, do Petrovega nastopa, potem, danes, še pred kosilom

b-naloga:

kdaj, kje, zakaj, od kdaj, do kod, kod, kam, do kdaj, kako, koliko časa, od kod, kljub čemu

c-naloga:

V stavku je največ eno prislovno določilo časa/lahko več prislovnih določil časa, saj lahko ob vsakem

dogodku določimo čas dogajanja na en sam način/enkrat bolj in drugič manj natančno.

34. naloga:

Kmalu zatem jih je obiskala Milena Bregar.

Iz Nemčije je novembra pripotoval oče z zaročenko.

Čez nekaj dni so k njim na obisk prišli Bregarjevi.

Še pred novim šolskim letom se bodo namreč preselile v hišo.

Kmalu zatem jih je Milena povabila na piknik.

35. naloga:

a-naloga:

V ponedeljek sta se Polona in Petra med glavnim odmorom srečali v knjižnici. Sposoditi sta si želeli

knjigo Nejke Omahen Silvija. Zaradi velikega povpraševanja jima je knjižničarka knjigo rezervirala do

torka. Dobre volje sta odšli k pouku. Naslednji teden sta se še pred začetkom prve ure kar na

hodniku navdušeno pogovarjali o knjigi.

b-naloga:

do torka

36. naloga:

a-naloga:

Kam Kje Kod Od kod Do kod

107

na vikend v avtu Po avtocesti do

Kopra

Od doma do Ljubljane

domov ob četrtem vprašanju / od 4. vprašanja do polovice

/ V knjigi / / /

b-naloga:

Spraševal/-a sem se po času/kraju/načinu/vzroku.

37. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Film je bil med mladimi priljubljen, ker govori o najstnikih, ki radi plešejo.

b-naloga:

Od kod se je preselil? Kam se je preselil?

Petnajstletni Tomaž se je preselil iz obmorskega Pirana v Ljubljano.

Kje sta se našla?

Tomaž in Milena sta se končno našla v Ljubljani.

Kje se je odločil plesati?

Tomaž se je odločil plesati v plesnem klubu.

Kje je bil uspešen?

Na avdiciji je bil uspešen.

Kje je postal?

V Ljubljani je postal plesalec break dancea.

Kje so imeli?

V Plesnem klubu so imeli probleme s prostorom.

Od kod so želeli izseliti?

Želeli so jih izseliti iz prostorov.

Od kod so preprečili?

Z raznimi nezgodami so otroci preprečili izselitev iz prostorov kluba.

Kje so si zagotovili?

S plesnim nastopom pred občinstvom so si zagotovili prostore.

PRISLOVNO DOLOČILO ČASA

38. naloga:

a-naloga:

brez premora z navdušenjem

b-naloga:

Kako?

39. naloga:

a-naloga:

brez težav/zlahka

Polona bo z veliko težavami napisala nalogo o knjigi Silvija.

nepričakovano

Silvija je psička prinesla domov z maminim dovoljenjem.

108

s prisluženim denarjem

Želene kopalke si je kupila z Brinino pomočjo.

laže

Polona bo po pogovoru s Petro še teže dokončala nalogo.

b-naloga:

A Kako + povedek.

c-naloga:

Po času/kraju/načinu/vzroku.

40. naloga:

Najprej si pripravimo plakat. Ta je napisan jedrnato in pregledno. Pred sošolce stopimo sproščeno.

Pred tablo se ne premikamo hitro. Stojimo umirjeno in vzravnano. Prepričljivo in polni zaupanja vase

začnemo svoj govorni nastop. Govorimo jasno in glasno. Besede izgovarjamo razločno. Ne govorimo

niti prehitro niti prepočasi. Na sošolčeva/sošolkina vprašanja odgovarjamo natančno.

41. naloga:

a-naloga:

Po smislu.

b, c-naloga:

Na primer:

Skrbno izberi knjige za počitniški čas.

Prijatelju na šaljiv način povej vsebino zanimive knjige.

Verjetno te bo s smehom nekajkrat prekinil.

Vseeno počasi nadaljuj svoje pripovedovanje.

Tvoja pripoved bo odlično uspela.

Zaradi tvoje pripovedi bo prijatelj knjigo navdušeno prebral.

č-naloga:

Po smislu.

42. naloga:

Prislovno določilo časa: vedno

Prislovno določilo kraja: V šoli

Prislovno določilo načina: pozorno

43. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Silvija je bila končno srečna zaradi Petrove izpovedi ljubezni/Petrovega priznanja.

b-naloga:

Po času/kraju/načinu/vzroku.

c-naloga:

Prislovno določilo vzroka.

44. naloga:

109

a-naloga:

Vprašanje Odgovor (prislovno določilo vzroka)

Zakaj Polža privlači izumiteljstvo? Zaradi zvedavosti.

Zakaj je drugačen od drugih otrok? Zaradi različnih poskusov.

Zakaj mnogi za Polža nimajo nobenega razumevanja? Zaradi izumiteljske vneme.

Zakaj ga mama, sošolka Hojka in sošolec Fitipaldi

podpirajo?

Zaradi njegovega strastnega raziskovanja.

Zakaj ima Polž tudi druge težave? Zaradi svojega dozorevanja.

Zakaj je Polž bratu vzornik? Zaradi svojega uporništva.

45. naloga:

Po smislu, npr.:

Knjižnico obiščem zaradi sposoje dobrih knjig. Zaradi branja imam bogatejši besedni zaklad. Zaradi

bogatega besedišča lažje in bolje odgovarjam na vprašanja. Zaradi boljših odgovorov dobim pri

spraševanju dobre ocene. Zaradi dobre ocene sem zadovoljen.

USTVARJALNI IZZIV

Po smislu.

ČESA SEM SE NAUČIL/-A?

Po smislu.

110

8. UČNI SKLOP: ŽIVLJENJE DRUGOD IN NEKOČ

KAŠKAJI – NOMADI JUGOVZHODNEGA IRANA

Opis življenja ljudi

1. naloga:

a-naloga:

C O političnih zapletih.

b-naloga:

Po smislu npr.:

Nekateri Iranci so revni, drugi bogati. Glavno vlogo imajo moški, ženske so v podrejenem položaju. Na

javnih mestih so popolnoma pokrita. Nekateri živijo v hišah, drugi v šotorih. Nekateri otroci ne hodijo

redno v šole. Zelo dobro ohranjajo svoje običaje.

2. naloga:

a-naloga:

Besedilo se mi je zdelo zanimivo, saj sem zvedel/-a zelo veliko novih podatkov o tem, kako živijo

Kaškaji, ki jih nisem poznal/-a.

b-naloga:

6 Kakšno je življenje otrok?

1 Kdo so Kaškaji in kje živijo?

8 Kako poteka poroka?

2 Kakšno je njihovo značilno bivališče?

7 Kako se Kaškaji dogovorijo za poroko?

4 Kaj se s Kaškaji dogaja pozimi?

3 Kaj počnejo nomadski moški, kadar ni selitve?

5 Katere obveznosti imajo pri hiši ženske?

c-naloga:

Kaškaji v skrinjah hranijo vsa oblačila. DA NE samo najlepša

oblačila

Moški imajo nekaj več obveznosti le takrat, ko se selijo. DA NE

Nomadi si služijo denar s prodajo volne. DA NE

Ženske lahko zaradi številnih obveznosti opravljajo samo domača dela. DA NE večina domačih

opravil

Dekleta imajo rada ples in petje. DA NE

Iranska zastava pred šotorom oznanja poročno slavje. DA NE nad šotorom

č-naloga:

ovce, krave, konje, koze, kokoši, prašiče, osle, gosi, zajce, mule

d-naloga:

2, 4, 6 preproga (za sedenje, za spanje, za pokrivanje)

3. naloga:

a-naloga:

111

Živijo, imajo, služijo, imajo, zaprejo, ležejo, pokrijejo se, spijo,uporabljajo, imajo, hranijo, sešijejo

b-naloga:

Glagoli so uporabljeni v sedanjiku.

c-naloga:

B Ker pisec govori o dogajanju, ki se ves čas ponavlja.

4. naloga:

Iz besedila sem izvedel/-a,

C kako živi večina Kaškajev.

5. naloga:

C Besedilo je opis življenja ljudi v neki državi.

6. naloga:

a-naloga:

Pisec je prišel do podatkov o življenju Kaškajev, tako da jih je sam obiskal.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Podatke bi poiskal/-a pri učitelju geografije, ker mi bo znal svetovati, kje jih naj poiščem.

Podatke bi poiskal/-a na spletnih straneh, ker so zelo hitro dostopne.

7. naloga:

a-naloga:

Podatki so resnični/izmišljeni/nepreverljivi/preverljivi.

Na primer:

Povedi iz besedila:

Živijo v puščavi v gorovju Zagros, ki spada k provinci Fars na ozemlju JZ Irana.

Če nad šotorom vihra zeleno-belo-rdeča iranska zastava, ta napoveduje vesel dogodek pri »hiši« -

dvodnevno poročno slavje.

b-naloga:

NE

Saj po navadi v opisih pisec ne predstavlja svojih mnenj, ampak vključuje le podatke, ki so preverljivi

in resnični.

8. naloga:

C Da bi bralcem predstavil življenje Kaškajev.

9. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Besedilo o življenju Kaškajev je bilo objavljeno v Gei, ker v reviji, ki je namenjena mladim, na

poljuden način objavljajo zanimive opise ljudstev, posameznikov …

b-naloga:

Po smislu, npr.:

112

Seveda, lahko bi posneli oddajo o Kaškajih, vendar bi morala TV snemalno ekipo poslati na teren, v

Iran.

10. naloga:

Po smislu.

ALI JE PRAV H KAŠKAJEM ALI K KAŠKAJEM?

Predlog

1. naloga:

a-naloga:

Paziti moramo,

da bomo stvari poimenovali s pravimi samostalniki in njihove lastnosti, vrsto in svojino označili

z najustreznejšimi pridevniki.

da bomo za dejanja ali dogajanje uporabili primerne glagole.

da bomo v celotnem besedilu uporabili samo zaimke.

da bomo s pravo besedico povedali, kaj je pred neko stvarjo in kaj za njo, s kom se je kaj dogajalo,

ali se potuje na vozilu ali ob njem …

da bomo vsak podatek poimenovali samo z eno besedo.

da v besedilu nikdar ne bomo uporabili zaimkov.

b-naloga:

DA

Po smislu, npr.:

Ta trditev sem izbral/-a, ker menim, da so točno navedeni podatki pomembni za razumevanje

besedila.

2. naloga:

a-naloga:

B O selitvi, ki čaka nomade v zimskem času.

b-naloga:

• Kdaj se Kaškaji z vsem premoženjem preselijo v toplejše kraje? Čez zimo.

• Kam odidejo spomladi? (Nazaj) v hribe.

• Kam družine naložijo svoje stvari? Na osle in mule.

• Kdaj so izpostavljeni različnim nevarnostim? Pri selitvi.

• Kako se Kaškaji branijo pred različnimi nevarnostmi? S starim pihalnikom(, ki gre iz roda v rod).

3. naloga:

a-naloga:

Kam se veliko družin odpravi peš?

113

S čim gredo po isti poti?

b-naloga:

B Vprašam se lahko po podčrtanih besedah in po besedah, ki stojijo za njima.

c-naloga:

Po besedah na to pot se vprašam z vprašalnico kam.

Po besedah to pot se vprašam z vprašalnico kdaj.

B Da, druga poved bi pomenila, da so se le tokrat odpravili peš.

Če bi v povedi izpustili besedico z, bi bila poved nesmiselna.

4. naloga:

a-naloga:

2 proti nižinam, v hribe, na to pot (krajevno razmerje)

1 s starim pihalnikom, iz roda v rod (načinovno razmerje)

4 zaradi ugodnega podnebja (vzročno razmerje)

b-naloga:

C V katerem razmerju so osebe in predmeti.

5. naloga:

a-naloga:

Samo po predlogih se ne moremo vprašati, sami zase nam ne povedo dovolj, ampak mora za njimi

stati še katera beseda.

b-naloga:

Po smislu.

6. naloga:

a-naloga:

Živijo v šotorih. Po tleh imajo pokrite preproge, ki jim služijo podnevi za sedenje, ponoči pa za spanje.

Vhod šotora imajo čez dan odprt, medtem ko ga ponoči zaprejo. K počitku ležejo kar oblečeni, ženske

celo z rutami na glavi.

b-naloga:

Predlog z besedo Vprašalna poved

v šotorih Kje živijo?

Po tleh Kje imajo pokrite preproge?

za sedenje Čemu jim služijo podnevi?

za spanje Čemu jim služijo ponoči?

čez dan Kdaj imajo vhod šotora odprt?

k počitku Kam ležejo kar oblečeni?

z rutami Kako ležejo oblečene ženske?

na glavi Kje imajo ženske rute?/S katerimi rutami ležejo ženske?

7. naloga:

a-naloga:

Čez zimo se namreč z vsem premoženjem preselijo proti nižinam.

b-naloga:

114

V tožilniku.

NE

Primer:

Prijatelj Matej je pri športu uspešno skočil čez kozo.

c-naloga:

Proti nižinam Dajalnik.

Na primer:

Blaž je hitro stekel proti golu.

Tjaša je utrujeno pogledovala proti koči v daljavi.

Samostalnika za predlogom proti sem uporabil/-a v istem sklonu/v različnih sklonih.

č-naloga:

B Za večino predlogov lahko uporabimo samostalnike samo v točno določenem sklonu.

8. naloga:

a-naloga:

Živijo v šotorih. Zjutraj jih pastir odpelje v dolino.

b-naloga:

SAM. S PREDLOGOM VPRAŠALNICA IME SKLONA

1. poved: v šotorih Kje? mestnik

2. poved: v dolino Kam? tožilnik

c-naloga:

C Po podatku v šotorih se vprašam z vprašalnico KJE, po podatku v dolino pa z vprašalnico KAM.

9. naloga:

Ko dečki dopolnijo šest let, jih vzamejo materam. Nikoli več se ne smejo vrniti v njihove koče. Pri

bratih, očetu in drugih starejših moških so deležni drugačne vzgoje. Nepozornost in neposlušnost se

kaznuje z udarci ali s spanjem brez večerje. Med brati velja tekmovalnost in mlajši so večkrat tepeni.

Namesto z mačetami se pri/v igri bojujejo z bambusovimi palicami, zato zmagovalci pri očetu hitro

pridobivajo naklonjenost. Fantje si do poroke puščajo dolge lase, ki si jih oblikujejo v posebno

skledasto obliko. Preden fant dozori v moškega, mora eno leto sam preživeti v divjini. Po tej

preizkušnji si lase ostriže. Z lasmi si oblikuje posebno lasuljo,okrašeno s perjem rajskih ptic, ki

postane simbol njegove moči in moškosti.

10. naloga:

V Gani se izobraževanje otrok začne pri treh letih. Obleka je pri pouku zelo pomembna. Šolske

uniforme so obvezne in brez njih učenci ne morejo vstopiti v šolo. V vsaki šoli določijo barvno

kombinacijo uniforme, ki jo zahtevajo od učencev. Ko se otroci vračajo iz šole domov, je na cesti

pisana paleta oblek. Predpisana obleka za dekleta je sestavljena iz bluze in predpasnika, oblečenega

čez njo.

11. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

115

Ker ne bi vsak dan hodil k pouku, ne bi delal matematičnih nalog, pisal spisov ali pisal teste in

delal govorne nastope.

Manca ima pomisleke, da življenje otrok pri Kaškajih le ni tako romantično, kot ga vidi Luka.

Da Luka le ne bi pri Kaškajih živel tako brezskrbno, brez obveznosti./Da je delo kaškajskih otrok

naporno.

Strinjam se z Manco, ker si je Luka življenje otrok slikal preveč lahkotno, kot da so brez

obveznosti in ker je gledal nanje samo skozi oči šole.

b-naloga:

Po smislu.

c-naloga:

Luka: Joj, Manca, veš, kar preselil bi se h Kaškajem. Ali tebe nič ne vleče k njim?

Manca: Kako da ne? Seveda bi jih z veseljem obiskala. Ampak da bi živela pri njih –tega si skoraj ne

morem predstavljati. Po mojem bi, takoj ko bi se odpravili h goram, od njih pobegnila.

Luka: Ampak samo pomisli – ni ti treba vsak dan hoditi k pouku, ni se ti treba ukvarjati z

matematičnimi nalogami ali s spisi, kaj šele, da bi ti kdo težil s testi ali z govornimi nastopi. Namesto

tega se povzpneš na svojo mulo in se zapodiš v puščavo.

Manca: No, Luka, ali se ti ne zdijo tvoje predstave malo preveč romantične? Po mojem pa življenje

kaškajskih otrok le niso ene same pustolovske počitnice. Kaj misliš, kdo mora zgodaj zjutraj k živini?

Kdo na osle in mule natovarja in z njih raztovori vse stvari? In zakaj so tako veseli, ko k njim v tabor

pride učitelj?

č-naloga:

Po smislu.

d-naloga:

B Nekatere predloge sta izgovorila skupaj z naslednjo besedo.

e-naloga:

Predlogi nad, pod, pred so sestavljeni iz več glasov, zato jih izgovarjamo kot samostojne besede.

Predlogi s/z, k/h, v so sestavljeni iz enega glasu, zato jih izgovarjamo skupaj z naslednjo besedo.

12. naloga:

a-naloga:

Kam bi se preselil Luka? H Kaškajem.

Kam naj bi po njegovem vleklo tudi Manco? K njim.

Kam bi se odpravili Kaškaji, ko bi Manca od njih zagotovo pobegnila? H goram.

b-naloga:

Predlog h sta uporabila pred glasovoma k, g pred vsemi drugimi glasovi pa uporabljamo predlog k.

c-naloga:

h kokošim, h godcem

č-naloga:

Po smislu, npr.:

moški: Turisti so pristopili k moškemu.

kruh: H kruhu na mizi je dodal še maslo in med.

člani: Ravnatelj je prisedel k članom krožka.

skrinje: Babica je k skrinji prislonila omelo.

116

kamni: Psiček je stekel h kamnom.

družina: Predsednik društva je poslal k družini svojega znanca.

ovce: Psi so se zakadili k ovcam.

mleko: K mleku ji je zadišala še vroča čokolada.

d-naloga:

C Vsi samostalniki so v dajalniku.

13. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Manca bi se najteže navadila dela z živalmi.

b-naloga:

Kam bi se Luka preselil? H Kaškajem.

Kje si Manca ne zna predstavljati življenja? Pri Kaškajih.

Od kod bi Manca takoj pobegnila? Od Kaškajev.

c-naloga:

Kje si? Kam greš? Od kod prihajaš?

Sem na odmaknjenih območjih. Na odmaknjena območja. Z odmaknjenih območij.

Sem pri pastirjih. K pastirjem. Od pastirjev.

Sem na ozemlju JZ Irana. Na ozemlje JZ Irana. Z ozemlja JZ Irana.

Sem v šotoru Kaškajev. V šotor Kaškajev. Iz šotora Kaškajev.

S prijatelji sem na poroki. Na poroko. S poroke.

Sem na tradicionalnem plesu. Na tradicionalni ples. S tradicionalnega plesa.

Sem pri manjšem šotoru. K manjšemu šotoru. Od manjšega šotora.

S pastirji sem v dolini. K pastirjem v dolino. Od pastirjev iz doline.

Sem pri sorodnikih. K sorodnikom. Od sorodnikov.

Sem v puščavi. V puščavo. Iz puščave.

č-naloga:

Kam grem?: na, k, v,

Od kod prihajam?: s/z, od, iz

d-naloga: /

14. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Najlaže si predstavljam žensko narodno noše, ker ima še kapuco za nošenje otroka.

b-naloga:

za to

c-naloga:

Predlog iz stoji tik pred samostalnikom, na katerega se veže. DA NE

Med predlogom iz in samostalnikom sta še dva pridevnika. DA NE

Samostalnik, pred katerim stoji iz, je v tožilniku. DA NE

Samostalnik, pred katerim stoji iz, je v rodilniku. DA NE

č-naloga:

117

Samostalnik s predlogom Vprašalnica Sklon

samostalnika

iz kož Iz koga ali česa?/Iz česa? rodilnik

v obleki V kom ali čem?/V čem? mestnik

pri Eskimih Pri kom ali čem?/Pri čem? mestnik

pri Eskimkah Pri kom ali čem?/Pri čem? mestnik

na hrbtu Na kom ali čem? Na čem? mestnik

v kapuci V kom ali čem?/V čem? mestnik

Na noge Na koga ali kaj?/Na kaj? tožilnik

15. naloga:

Eskimi živijo predvsem od lova in ribolova. Ukvarjajo pa se tudi s trgovino in kožuhovino, ki jo

zamenjajo za volno in strelno orožje. Prehranjujejo se z mesom tjulnjev in mrožev. Severne medvede

in polarne lisice pa lovijo zaradi toplih in dragocenih kožuhov. Eskimi so najbolj navdušeni nad lovom

mrožev. Na/Pri lovu so brez modernega strelnega orožja, lovijo le s harpunami in s sulicami. Lov na

mrože zahteva veliko spretnosti, poguma in potrpežljivosti. S svojo močjo zlahka prevrnejo kajak. Ta

je uporabljen le v poletnem času, ko krmarijo z njim v odtajanih morskih rokavih.

16. naloga:

Eskimi se vozijo s sanmi, ki so njihovo edino prometno sredstvo. Zbite so iz lesenih koščkov, ki so

pritrjeni drug na drugega in so dolgi do šest metrov. Vlečejo jih s psi, ki so vztrajne in žilave pasme. Za

Eskime so neprecenljive vrednosti. Že eskimski dečki vadijo kužke za njihov poznejši poklic. Mlademu

ščenetu privežejo okoli vratu kos lesa in ga naganjajo z bičem, da vleče tovor v pravilno smer. Ko

postanejo starejši, jih vprežejo k izurjenim psom v sani. Vso zimo prespijo na mrazu. V snegu si sami

izkopljejo ležišče.

17. naloga:

a-naloga:

k Eskimom k hčerki

k igluju h koči

k harpuni k vhodu

k sanem k psom

h kapuci k šotoru

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Na potovanje je šel k Eskimom. Eskim je k harpuni odložil še nož. Pse so privezali k sanem.

Na anoraku je h kapuci dodal še šal. Zgodaj so vrnili h koči.

18. naloga:

• Mati s/z otrokom preživi ves čas, saj ga nosi na hrbtu. S/Z dojenčkom pride pri –40 °C v cerkev.

• Ljudje se največ prehranjujejo s/z ribami in s/z jeleni. Jedo pa tudi juho iz mesa severnega medveda

s/z obilico masti. S/Z čajem si potešijo žejo, alkohol je namreč strogo prepovedan.

• Zaradi snežnih viharjev, ki Eskimom zasipajo oči s/z snegom, in zaradi bleščeče svetlobe si s/z

naočniki zavarujejo oči.

118

• Če sneg ni premehak in zameti niso previsoki, s/z sanmi prevozijo v enem dnevu več kot 100

kilometrov.

S/Z potovanjem pa ne nadaljujejo po svežem snegu in kadar divjajo snežni viharji. Takrat si zgradijo

kočo in v njej počakajo na lepše vreme.

19. naloga:

a-naloga:

Poved Pravilna Nepravilna

Vsi otroci v Švedskem hodijo v devetletno osnovno šolo.

Začnejo jo obiskovati s sedmimi leti.

Nato nadaljujejo šolanje na gimnaziji.

Šolsko leto je razdeljeno v dve polletji.

Ocene dobivajo v osmem in devetem razredu.

Otroci od 6. do 9. razreda so v varstvu.

Radi poslušajo glasbo in se družijo z prijatelji.

H različnim dejavnostim radi prihajajo.

b-naloga:

Vsi otroci na Švedskem hodijo v devetletno osnovno šolo.

Šolsko leto je razdeljeno na dve polletji.

Radi poslušajo glasbo in se družijo s prijatelji.

K različnim dejavnostim radi prihajajo.

20. naloga:

a-naloga:

K Eskimom bi se odpravil/-a na skrajni sever Evrope na Laponsko. Najprej bi z letalom poletel/-a v

Helsinke, glavno mesto Finske. Pot po Finski bi nadaljeval/-a z avtobusom ali vlakom. Ko bi končno

prispel/-a na Laponsko, pa bi se do Eskimov najraje odpeljal/-a kar s pasjo vprego. Tudi pot domov bi

bila enaka: z Laponske bi odpotoval/-a z vprego in se z avtobusom pripeljal/-a v Helsinke. Iz Helsinkov

bi nato poletel/-a proti Ljubljani.

b-naloga:

Kje si? Kam greš? Od kod prihajaš?

Madžarska na Madžarsko z Madžarske

Švica v Švico iz Švice

Kozjansko na Kozjansko s Kozjanskega

Gorenjska na Gorenjsko z Gorenjske

Goričko na Goričko z Goričkega

Volčji Potok v Volčji potok iz Volčjega potoka

Cerklje v Cerklje iz Cerkelj

Ravne na Koroškem na Ravne na Koroškem z Raven na Koroškem

NAŠI DAVNI PREDNIKI

Definicija pojma

119

1. naloga:

a-naloga:

Na primer:

Planšar je oseba, ki pase, oskrbuje v planinah živino, zlasti govejo in se ukvarja s predelovanjem

mleka.

Solinar je oseba, ki dela na solinah/na prostoru ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli iz morske

vode.

Furman je voznik/prevoznik, ki prevaža s konjsko vprego.

b-naloga:

Po smislu.

2. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

V besedilu so me presenetila stanovanja knapov in njihova hrana.

b-naloga:

B Prehranjevanje rudarjev.

Č Prebivališče rudarjev.

c-naloga:

Po smislu, npr.:

(Rudarska stanovanja so bila blizu rudnikov) zaradi napornega in dolgega delovnika rudarjev.

(Način življenja rudarjev sta izboljševala) ločeni kuhinja in soba, saj jim je to omogočilo bolj

zasebno življenje.

(Rudar je postal najemnik stanovanja,) ko je imel pet let delovne dobe in svojo družino.

(Rudarjev zajtrk je bil) polenta z belo kavo ali ajdove oz. koruzne žgance z mlekom.

(Gospodinje so pripravile za ozimnico) kislo repo, zelje, jabolka in krompir.

č-naloga:

Avtorica je besedilo napisala za mladinsko revijo. DA NE

Napisala ga je, da bi se nam nekdanji rudarji zasmilili. DA NE

Besedilo je namenjeno bralcem Večera. DA NE

V besedilu prevladujejo glagoli v sedanjiku. DA NE

Mateja Grošelj je črpala podatke za besedilo iz lastnih izkušenj. DA NE

Podatke, vključene v besedilo, lahko preverimo in so resnični. DA NE

3. naloga:

a-naloga:

Besedilo JE/NI opis življenja.

Besedilo opisuje resnično življenje rudarjev nekoč.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Glagoli so v pretekliku, ker se je vse to že dogajalo/ker je opisano življenje rudarjev v sedemdeset

let 19. stoletja.

120

4. naloga:

Po smislu, npr.:

Jedel/-la sem že carski praženec, polento, ajdove žgance, prežganko, ješprenj.

5. naloga:

a-naloga:

funšterc – jed prežganka – juha

močnik – jed štrukeljc – majhen pečen zvitek

Po smislu, npr.:

V vseh razlagah rudarskih jedi je navedena tudi nadpomenka pojma, ker starih izrazov za jedi ne

razumejo povsod po Sloveniji.

b-naloga:

Funšterc je jed, ki je narejena iz umešanih jajc, mleka in moke, pečena na maščobi in

zdrobljena.

Prežganka je juha, ki je narejena iz prepražene zarumenele moke.

DA

c-naloga:

Č Med definicije pojmov oz. jedi.

č-naloga:

2 Na začetku definicije stoji pojem, ki ga razlagamo.

3 Nato je navedena nadpomenka pojma, ki ga razlagamo.

1 Na koncu je predstavljena posebnost, značilnost, po kateri se razlikuje od podobnih pojmov.

d-naloga:

Po smislu.

6. naloga:

Bon je potrdilo, ki so ga namesto denarja uporabljali za plačevanje blaga.

Stanovanje je prostor za bivanje, ki je povezan v funkcionalno celoto.

Zajtrk je obrok hrane, ki ga pojemo zjutraj.

Polenta je gosta jed, ki je narejena iz koruznega zdroba in vode.

7. naloga:

1. skupina:

Gležnjar je obuvalo, ki ima trd podplat in sega največ čez gleženj.

Pralnica je prostor, kjer ženske perejo.

Kosilo/Obed je obrok hrane, ki se je opoldne ali zgodaj popoldne.

Definicijo sva dopolnila/-i z definiranim pojmom/nadpomenko/značilnostmi definiranega pojma.

2. skupina:

Stoletje je obdobje, ki traja sto let.

Premog je gorivo, ki je nastalo s pooglenitvijo rastlin, rastlinskih ostankov.

Kruh je živilo, ki je narejeno iz moke, vode in kvasa.

121

Definicijo sva dopolnila/-i z definiranim pojmom/nadpomenko/značilnostmi definiranega pojma.

3. skupina:

Drvarnica je shramba, kjer shranjujemo kurjavo, navadno drva.

Rudnik je prostor, kjer rudarji kopljejo, pridobivajo rudo, premog.

Družina je skupnost ljudi, ki jo sestavljajo starši in otrok/otroci/starš in otrok/otroci.

Definicijo sva dopolnila/-i z definiranim pojmom/nadpomenko/značilnostmi definiranega pojma.

8. naloga:

Po smislu, npr.:

Suhorobar je človek, ki izdeluje ali prodaja suho robo.

Čolnar je človek, ki prevaža s čolnom ljudi ali tovor.

Žanjica je ženska, ki žanje (žito).

Guvernanta je vzgojiteljica in učiteljica, ki vzgaja in uči otroke za plačilo.

Mlekarica je ženska, ki nosi ali razvaža mleko./je žival, ki daje mleko, zlasti krava.

9. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Ljudje lahko poskrbimo za zdrav način življenja tako, da uživamo zdravo prehrano, se rekreiramo, se

izogibamo stresu.

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Sam kar dobro skrbim za aktivno preživljanje prostega časa, saj s prijatelji igram nogomet, rolam,

kolesarim.

Sam slabo skrbim za aktivno preživljanje prostega časa, saj veliko časa preživim pred računalnikom in

televizijo.

c-naloga:

Pohodništvo je dejavnost, kjer peš premagujemo razdaljo od enega do drugega kraja.

Kolesarjenje je šport, kjer s pomočjo kolesa premagujemo manjše ali večje razdalje.

Fitnes je dejavnost, kjer z vajami na različnih sobnih športnih pripravah izgubljamo odvečno

maščobo in si oblikujemo telo.

Smučanje je šport, pri katerem se s smučmi gibljemo po snegu.

10. naloga:

Kolebnica je vrv, ki jo otroci med vrtenjem preskakujejo.

Slikanica je knjiga, ki je namenjena otroškemu barvanju.

Peskovnik je ograjen prostor, ki je namenjen igranju z mivko.

Tobogan je igralo, na katerega se povzpnemo in se po njem sede spustimo do tal.

11. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Viteške igre si še danes lahko ogledamo na gradu Bogenšperk, v Predjamskem gradu, na celjskem

gradu, na gradu Kamen.

b-naloga:

122

Č Kralja Matjaža.

D Krištofa Lambergarja.

c-naloga:

Definirani pojem Nadpomenka Značilnosti definiranega pojma

Viteška igra zabava vitezov v kateri so najbolj izurjeni vitezi zbranim gostom

prikazali

svojo spretnost bojevanja in jezdenja.

č-naloga:

Na primer:

Vitez je oseba, ki pripada plemstvu.

Buzdovan je orožje, ki je narejeno iz lesa ali kovine in je podobno kiju.

Viteški turnir je prireditev, na kateri tekmuje večje število vitezov.

Lutka je figura, na kateri so mnogi vitezi prikazali svojo izurjenost in je bila namesto pravih

nasprotnikov.

Grad je bivališče, ki je namenjeno bivanju graščakov.

Tarča je predmet,v katerega so metali nože ali streljali puščice.

A 1. definicija (pojem)

B 2. definicija (nadpomenka)

A 3. definicija (pojem)

C 4. definicija (značilnost, posebnost definiranega pojma)

B 5. definicija (nadpomenka)

C 6. definicija (značilnost, posebnost definiranega pojma)

USTVARJALNI IZZIV

Po smislu.

ČESA SEM SE NAUČIL/-A?

Po smislu.

123

9. UČNI SKLOP: DOLGČAS MED POČITNICAMI – NE, HVALA!

FESTIVALSKO POLETJE

Kulturni program

1. naloga:

a-naloga:

Po smislu, npr.:

Program je bil napisan, da bi se ljudje seznanili z različnimi dogajanji v mestih po Sloveniji.

b-naloga:

C Vsem obiskovalcem spletne strani.

c-naloga:

A Gledališka predstava.

Č Plesna predstava

E Glasbena prireditev.

G Filmska predstava.

č-naloga:

NE

Po smislu, npr.:

Nespametno/Brez pomena bi bilo pisati program za prireditve, ki so se že zgodile.

d-naloga:

Naslovnik Prireditev

Vsi, ki jih zanimajo slovenski kraji Postojna, upravno in gospodarsko

središče (monografija)

Tisti, ki si želijo likovno ustvarjati Rišemo strip

Ljubitelji slovenske popevke Večer zimzelenih pesmi

Navdušeni obiskovalci zgodovinskih prireditev III. Rimske igre

Ljubitelji glasbe Godalkanje, Večer zimzelenih pesmi,

Plesni navdušenci Mi plešemo

Vsi, ki jih zanima gledališče Kok ti men zdel dol visiš, Rdeča kapica

Ljubitelji filmov Vsega je kriva Nina

2. naloga:

Vse prireditve bodo samo enodnevne. DA NE

Prireditve bodo na različnih koncih Slovenije. DA NE

Vse prireditve bodo potekale v dvoranah. DA NE

Vse prireditve bodo potekale v večernem času. DA NE

Pevci v Škofji Loki bodo izvajali odlomke arij. DA NE

Večer slovenske popevke bodo popestrili z melodijami, ki so že dolgo časa priljubljene. DA NE

Enotedensko delavnico za mlade godalce bodo slušatelji zaključili z glasbeno delavnico. DA NE

Občina Postojna bo v Galeriji na vogalu pripravila večer poezije. DA NE

124

3. naloga:

a-naloga:

Skupina Terrafolk bo nastopala na Trgu svobode, in sicer na prireditvi z naslovom Godalkanje.

Prireditev bo ob 20. uri v Kamniku.

b-naloga:

Poved sem dopolnil/-a s podatki o nastopajočih, organizatorjih, kraju, dnevu, uri, naslovu prireditve,

vrsti prireditve, dolžini trajanja.

c-naloga:

DA

č-naloga:

Po smislu, npr.:

(Mojca še ne ve) cene vstopnice, koliko časa bo prireditev trajala.

(Dodatne informacije lahko zve) na spletnih straneh skupine Terrafolk.

4. naloga:

Iz programa izveš naslov vsake prireditve. DRŽI. NE DRŽI.

Za vsako prireditev izveš, kje bo potekala. DRŽI. NE DRŽI.

Za vsako prireditev izveš, koliko bo nastopajočih. DRŽI. NE DRŽI.

Vedno izveš, ob kateri uri se bo prireditev začela. DRŽI. NE DRŽI.

Izveš, kdo je organizator posamezne prireditve. DRŽI. NE DRŽI.

Predstavljene so dobre in slabe ocene vsake prireditve. DRŽI. NE DRŽI.

Opisan je potek dogajanja vsake prireditve. DRŽI. NE DRŽI.

5. naloga:

A V KULTURNEM PROGRAMU sporočevalec bralca/poslušalca samo OBVEŠČA o tem, kaj se bo

dogajalo, kje in kdaj se bo zgodilo ter kdo bo pri prireditvi sodeloval.

6. naloga:

a-naloga:

C Po časovnem zaporedju (dnevu in uri).

b-naloga:

Prireditve bi predstavil/-a enako/drugače.

Po smislu, npr.:

Taka predstavitev je veliko bolj pregledna.

7. naloga:

a-naloga:

V Kamniku/Postojni/Kranju/Murski Soboti/na Ptuju.

b-naloga:

NE

Utemeljitev:

Mojca bo spremljanja pripravo dveh klovnov na nastop, na katerem pa bosta predstavila zgodbo

Rdeča kapica.

125

c-naloga:

Kraj dogajanja kulturni program

Zgodba predstave podrobnejša predstavitev dogodka

č-naloga:

Po smislu, npr.:

Klovna bi v pravljico lahko vstopila, preden volk požre babico.

8. naloga:

a-naloga:

1. besedilo 2. besedilo 3. besedilo

Naslov prireditve Izdelava prstnih lutk III. Rimske igre Kok ti men zdej dol

visiš

Kraj prireditve Mestni trg, Škofja Loka Terme Ptuj, Ptuj Grad Kiselštajn, Kranj

Čas prireditve 24. julij 2014, 10.00–

12.00

19.–22. avgusta 2014;

ves dan

9. september 2014 ob

21. uri

Izvajalci na

prireditvi

Trgovina Paleta Občina Ptuj in Terme

Ptuj

Slovensko mladinsko

gledališče Ljubljana

b-naloga:

Po smislu, npr.:

Najstniki: Vsega je kriva Nina, Kolk ti men zdej dol visiš, Rišemo strip

Odrasli obiskovalci: Monografija – Postojna, upravno in gospodarsko središče, Večer zimzelenih

pesmi, Godalkanje, Mi plešemo, III. Rimske igre

Najmlajši obiskovalci: Izdelava prstnih lutk, Rdeča kapica

Pojasnilo: Majhni otroci se radi igrajo in ustvarjajo (Izdelava prstnih lutk), najstniki radi gledajo

filme o najstnikih in njihovih problemih (Vsega je kriva Nina), odrasle pa zanima zgodovina in

dogajanja iz preteklosti (III. Rimske igre).

9. naloga:

a-naloga:

Na primer:

Kaj me zanima? Kje bi iskal/-a podatke?

Katere komedije so na sporedu v najbližjem

kinematografu?

Na spletnih straneh kinematografa.

Katere gledališke predstave, namenjene tudi

mladim, si lahko ogledaš junija v izbranem

gledališču?

V gledališkem listu izbranega gledališča, na

spletnih straneh gledališča, na plakatih, v

zloženkah.

Kdaj in kje bo potekal koncert popularnega pevca,

ki se ga želiš udeležiti?

Na spletnih straneh organizatorja koncerta, v

revijah, na plakatih, po obvestilih po radiu, TV.

b-naloga:

Na primer:

Kdaj bo omenjeni dogodek (datum in ura), kje bo dogodek, kje in kdaj se lahko kupijo vstopnice v

predprodaji.

126

11. naloga:

Po smislu.

USTVARJALNI IZZIV

Po smislu.

ČESA SEM SE NAUČIL/-A?

Po smislu.