Jurij Seneganik, Borut Drobnjak

OBA GEOGRAFIJAZA 1. LETNIK GIMNAZIJ

DELOVNI ZVEZEKREITVE VAJ

UVOD1. Geografija in njen predmeta) Vsak dijak sam napie tri stvari (npr. televizijska oddaja o potovanju v drugo dravo) in primerja svoje odgovore s soolci. b) Geografija prouuje naravne in drubene pojave oz. procese na zemeljskem povrju. Njeno prouevanje se razlikuje od drugih ved v tem, da posameznih pojavov oz. procesov ne obravnava loeno, ampak v njihovi tesni medsebojni povezanosti, soodvisnosti in souinkovanju. c) Izraz pokrajina pomeni nek sklenjen in zaokroen geografski prostor, samosvojo celoto s tevilnimi skupnimi znailnostmi, po katerih se loi od sosednjih geografskih prostorov. Izraz pokrajina pogosto enaimo s tujim izrazom regija.

2. Geografski elementilevo zgoraj: drubenogeografski, demogeografija levo spodaj: naravnogeografski, hidrogeografija desno zgoraj: naravnogeografski, pedogeografija desno spodaj: drubenogeografski, geografija naselij

ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRJE3. Delovanje notranjih in zunanjih sil ter preoblikovalnih procesovlevo zgoraj: zunanji procesi levo spodaj: notranji procesi desno zgoraj: notranji procesi desno spodaj: zunanji procesi

4. Zgradba litosferea) 1 plast pod astenosfero, 2 astenosfera, 3 zgornji del plaa, 4 bazaltna plast, 5 granitna plast b) Dijak s rno barvo oznai mejo med astenosfero in litosfero. c) Dijak z modro barvo oznai mejo med skorjo in plaem. ) Zgornji del plaa se od astenosfere razlikuje predvsem po trdoti, saj e pripada nekakni trdni lupini Zemlje, astenosfera pa je mehkeja plast pod njim v plastini oz. skoraj tekoi obliki. d) Zemljina skorja je debeleja pod kontinenti.

5. Razpadanje prakontinenta Pangeaa) 1 Evrazija, 2 Severna Amerika, 3 Juna Amerika, 4 Afrika, 5 Indija, 6 Antarktika, 7 Avstralija b)

c) Najvejo razdaljo so prepotovale Indija, Avstralija, Severna in Juna Amerika.

6. Teorija tektonike ploPravilne trditve so 3, 4 in 7.

7. Nastajanje gorsteva) Vsa mladonagubana gorstva na Zemlji so nastala z alpidsko orogenezo. Ta orogeneza se imenuje po Alpah. b) Alpe so se dvignile iz sredozemskega morja Tetis. To morje je lealo med afriko in evrazijsko kontinentalno

2

ploo. Gorstvo je tam pozneje nastalo zato, ker sta se ploi e tako pribliali, da so se zaele v morju odloene skladovnice sedimentov gubati in razlamljati. c) Izraz nagubana gorstva pomeni vsa gorstva, ki so nastala z gubanjem, ne glede na to, ali so se nagubala v daljnji ali mlaji geoloki preteklosti. Mladonagubana gorstva pa so le tista, ki so nastala v mlaji geoloki preteklosti v asu alpidske orogeneze. ) Do razlamljanja povrja prihaja zaradi pritiskov na vodoravno poloene plasti kamnin iz razlinih smeri (tudi navpinih in poevnih).

8. Spremenjene oblike nagubanega povrjaa) A sinklinala, B antiklinala, C sinklinala, antiklinala b) Na obmoju C je dolina zato, ker je tam dno sinklinale ali najbolj vboeni del gube, ki od gubanja naprej ni doivel nobenih posebnih sprememb. c) Na obmoju je dolina zato, ker se je v jedro izboenega dela gube (antiklinale) vrezala reka in odstranila vrni del antiklinale. ) V skrajnem desnem delu risbe gube niso ve prepoznavne zato, ker je tam prilo do neenakomernega gubanja in prelamljanja, kar je povsem deformiralo povrje.

9. Nagubana in grudasta gorstvaa) Na levi sliki je grudasto gorstvo, na desni pa nagubano. b) Grudasta gorstva se e na prvi pogled razlikujejo od nagubanih v tem, da nimajo nikakrne slemenitve. c) Dvignjene dele povrja v grudastih gorstvih imenujemo gorski oki, ugreznjene dele pa kotline in tektonski jarki.

10. Helikopterski polet nad dva razlina vulkanaVsak dijak po svoje napie dva kratka fantazijska spisa. Bistvo vaje je v tem, da na podlagi predhodno podanih dejstev (tekoa lava pri vulkanu A, teko tekoa lava z vodno paro in plini pri vulkanu B) pravilno oceni varno razdaljo opazovanja vulkana in posledice erupcij. Ena od monosti opisa bi bila naslednja. Vulkan A: S helikopterjem letimo proti vulkanu, za katerega so nas opozorili, da ima zelo tekoo lavo. Zato se lahko s helikopterjem zelo pribliamo samemu relu. Tekoa lava je ponekod prdrla e pet kilometrov dale od rela, vendar pri tem ni zalila celotnega povrja. Tokovi lave so se usmerili predvsem po dolinah, izboeni deli povrja pa so ostali izven nje. Na mestih, do koder je prila lava, so se sicer razvneli gozdni poari, na nekaterih dvignjenih delih pa je le trava, ki je e zgorela. Zato lahko s helikopterjem pristanemo na vrhu obsene vzpetine, saj so tokovi lave oddaljeni ve sto metrov. eprav je vroe, se lahko z vzpetine spustimo tako reko do same lave in jo fotografiramo. Vulkan B: S helikopterjem letimo proti vulkanu, iz katerega bruha teko tekoa lava. S seboj smo vzeli teleobjektive, saj se izkueni pilot noe v nobenem primeru preve pribliati vulkanu. Vulkanske erupcije spremljajo silovite eksplozije, e huje pa so vulkanske bombe, ki letijo nekaj kilometrov dale. Gozdovi v iri okolici vulkana so vsi v plamenih, saj so bombe zanetile poare v iri okolici. Leteti moramo zelo visoko, saj je nekaj sto metrov nad tlemi povsod dim in pokrajine pod seboj sploh ne moremo opazovati. Helikopter zanejo zrani vrtinci kmalu tako premetavati, da postane slabo celo pilotu, zato raji odletimo nazaj in akamo na prve satelitske posnetke erupcije.

11. Potresna aktivnosta) DA b) DA c) NE Toka v notranjosti, od koder se potresni valovi irijo v okolico, se imenuje arie potresa ali hipocenter. ) NE Seizmologi so strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preuevanjem potresov. d) NE Richterejeva lestvica, s katero merimo koliino sproene energije, ima 9 stopenj. e) DA

12. Skupni uinki tektonike plona Zemljia) Na obmoju A na Finskem ni potresov zato, ker je tam zelo staro tektonsko neaktivno obmoje, ki ga imenujemo Baltski it. b) V Los Angelesu v Kaliforniji posveajo veliko pozornosto protipotresni gradnji zato, ker lei mesto ob prelomnici sv. Andreja in je e vekrat doivelo katastrofalne potrese. c) Perujsko-ilski globokomorski jarek je nastal zato, ker se ploa Nazca podriva pod Junoameriko ploo. ) Otok Ascension v Atlantskem oceanu je nastal zaradi svoje lege na Srednjeatlantskem hrbtu, kjer se razmikata Junoamerika in Afrika ploa.

3

d) Japonsko otoje je nastalo zato, ker se Tihooceanska in Filipinska ploa podrivata pod Evrazijsko. e) Havajsko otoje je nastalo zato, ker se tam pod premikajoo se Tihooceansko ploo nahaja izredno vroe arie, imenovano vroa toka. f) Mt McKinley je nastal zaradi bliine stika med Tihooceansko ploo (na jugu) in Severnoameriko ploo (na severu). g) Gorstvo Andi je nastalo zaradi podrivanja ploe Nazca pod Junoameriko ploo. h) V vzhodni Afriki so nastala podolgovata jezera v smeri severjug zato, ker se tam afriko kopno (del Afrike ploe) razmika vzdol Srednjeafrikega in Vzhodnoafrikega tektonskega jarka, nastala tektonska jarka pa je delno zalila voda.

13. Geoloke dobe2 holocen, 4 pliocen, 1 kreda, 5 perm, 5 devon, 5 kambrij, 2 pleistocen, 4 eocen, 1 jura, 4 miocen, 1 trias, 4 oligocen, 5 silur, 4 paleocen

14. Dogajanja v geoloki zgodovini6 mezozoik, 7 stareji paleozoik, 1 holocen, 3 mlaji paleozoik, 2 terciar, 4 pleistocen, 5 predkambrij

15. Sestava in vrste kamninPravilne trditve so 1, 3, 5, 6, 8 in 9.

16. Nesprijete in sprijete mehanske sedimentne kamnineOd leve proti desni so zgoraj gru, peenjak in brea, spodaj pa prod, pesek in konglomerat.

17. Zunanji preoblikovalni procesi in vrste preperevanjapreparevanje (preperevanje), usedlina (preperina), gravitacije ( ), mehaninem ( ), raztezajo (krijo), polarni (tropski), korozija ( ), ogljikovega ( ), biolokem ( ), denodacija (denudacija), akomulaciji (akumulaciji), goodland (badland)

18. Preoblikovalni procesi na pobojiha) melie b) gru c) Kamnina v steni zelo hitro prepereva zato, ker ni porasla z rastlinstvom, ki bi jo itilo pred mehaninim preperevanjem. ) Ve vejih kamnov najdemo spodaj, saj imajo veji kamni vejo vztrajnost in se kotalijo dlje. d) Debla so v spodnjem delu ukrivljena zaradi poasnega drsenja podlage (tal), ki se premika navzdol, debla pa skuajo rasti im bolj navpino navzgor.

19. Spremljava zgornjega, srednjega in spodnjega toka rekePojav hitrost vode prevladujoa oblika erozije oblika doline velikost delcev renega materiala reni meandri in rokavi primernost za izgradnjo hidroelektrarn Zgornji tok velika globinska globoka in ozka veja jih ni velika Srednji tok srednja globinska in bona srednje globoka in iroka srednja so v zmernem tevilu srednja Spodnji tok majhna bona plitva in zelo iroka manja so zelo pogosti majhna

20. Rena erozija in reni strena) naplavna ravnica b) B, A c) od zgoraj navzdol: 3, 1, 2

21. Spreminjanje renega tokaa) zgoraj levo: 4, zgoraj desno: 2, spodaj levo: 1, spodaj desno 3 b) mrtvi meander ali mrtvica

4

c) okljuk ali meander ) Reke veliko laje spreminjajo svojo strugo v spodnjem delu zato, ker tam prevladuje akumulacija, reka pa tee po nesprijetih naplavinah, v katere nima vrezane globoke struge. V zgornjem delu prevladuje globinska erozija, zato je reka vrezana v ivoskalno osnovo in ne more spreminjati struge.

22. Podolni profil reke

erozija

akumulacija erozija akumulacija

23. Kopienje in taljenje ledu v ledenikiha) levo: Nova Zelandija, desno: vica b) Pri levem grafikonu je najmanje taljenje in najveje kopienje ledu julija. Oboje se dogaja v asu zime, zima pa je julija na Novi Zelandiji. Pri levem grafikonu je najveje kopienje in najmanje taljenje ledu januarja. Januarja pa je zima v vici.

24. Gorska in celinska poledenitevleva slika: celinska poledenitev, desna slika: gorska poledenitevZnailnosti poledenitve geografska irina, na kateri je poledenitev debelina ledu povrina ledu najnija toka ledenika Gorska poledenitev srednja ali nizka majhna majhna v dolini Celinska poledenitev visoka zelo velika zelo velika v morju

25. Prerez gorske ledenike pokrajinea) A srednja morena, B elna morena, C ledeniki potok, D ledenike razpoke, E krnica, F priosterni vrh b) G c) Led nad obmojem G je e pokrit s snegom zato, ker lei na veji nadmorski viini, kjer so nije temperature. Sneg na takni viini se tudi poleti ne stopi, ampak se poasi preobrazi v led.

26. Kraki in reni reliefa) leva slika: kraki relief, desna slika: reni relief b) Na levi sliki je povrje uravnano in vegasto, videti ni nobene doline. Na desni sliki so lepo razvidne doline, ki so jih v neprepustno osnovo vrezale po povrju tekoe vode. Relief na levi je zato kraki, na desni pa reni.

27. Znailnosti krakega povrjaPravilne trditve so 1, 3, 4, 6 in 7.

28. Podzemeljski kraki pojaviA vodna jama, B suha jama, C stalaktit, stalagmit, D kapniki steber, E brezno, F kolievka

29. Kraki pojavi, ki jih pogosto vidimo na povrjustr. 14 levo: vrtai, desno: kotli str. 15 levo zgoraj: krako polje, desno zgoraj: lebii, levo spodaj: presihajoe jezero, desno spodaj: poiralnik

30. Znailnosti vetrnega reliefaa) Veja ko je hitrost vetra, moneja je vetrna erozija.

5

b) Delovanje vetra ima v Sloveniji bistveno manje uinke na povrju kot v Sahari zato, ker je pri nas povrje poraslo z gozdom ali drugano vegetacijsko odejo, ki iti povrje pred odnaanjem. c) Najpomembnjei pogoj za nastanek puav je v tem, da je koliina vode, ki izhlapi, veja od koliine vode, ki jo povrje prejme v obliki padavin. ) Korazija je v vznoju gobastih osamelcev ibkeja kot na viini tri etrt metra zato, ker se tu material premika le s kotaljenjem in z drsenjem bolj grobih delcev, na viini tri etrt metra pa je skalna ovira najbolj na udaru peenih delcev. d) Vetrna akumulacija in nastajanje sipin se zane tedaj, ko veter upoasni svojo hitrost in se zmanja njegova mo prenaanja materiala. To se zgodi tam, kjer veter naleti na kakno viro (npr. veji kamen). Z veanjem koliine odlaganega materiala se vea tudi ovira, kar e pospei odlaganje novega materiala. e) Vzrok za dezertifikacijo je veinoma lovek z uniujoimi posegi v okolje.

31. Barhana) A b) A c) B ) v desno

32. Vrste puavleva slika: peena puava ali erg, vetrna akumulacija desna slika: kamnita puava ali serir, deflacija

33. Razvoj klifova) visoke b) erozija c) Risba prikazuje stanje oseke. V asu plime je morska gladina vija in morje buta pod klif, kjer se je izoblikoval morski spodmol. ) A klif, B morski spodmol, C abrazijska polica, d) Skale so se odkruile s klifa. Oblika teh skal bo ez 200 let bolj zaobljena kot danes, skale bodo tudi nekoliko manje. e) v levo

34. Obala ob izlivu rekea) nizke b) akumulacija c) laguna ) Na tem delu obale se bo razvila zemeljska kosa. d) Reni tok je oznaen s tanjimi, morski pa z debelejimi puicami.

35. Obala na Norvekema) levo zgoraj: 4, desno zgoraj: 3, levo spodaj: 2, desno spodaj: 1 b) fjordski tip obale c) v holocenu ) v terciarju (pliocenu) oz. pred pleistocensko poledenitvijo

PODNEBJE36. Atmosfera in njeno onesnaevanjeduika ( ) in ogljikovega dioksida (kisika), koncentracija ( ), onesnaevanju ( ), kislega ( ), ogljikovih (veplovih) in duikovih ( ), baze (kisline), listnati (iglasti), smog ( ), stratosfera (troposfera)

37. Ozonska luknjaa) Svetovna proizvodnja freonov je v letih 195095 mono nihala. Mono naraala je v obdobjih 195074 in 198287, mono padala pa je v obdobju po 1989.

6

b) Preobrat se je zgodil leta 1989, ker se je veina drav tedaj sporazumela o opuanju uporabe in proizvodnje ozonu nevarnih snovi. c) V dravah v razvoju proizvodnja freonov e naprej naraa. Stanje je tam drugano zato, ker so te drave okoljsko manj osveene ter imajo bistveno nije standarde za varstvo okolja in zastarelo industrijo. Po drugi strani jim manjka sredstev za modernizacijo industrije in varstvo okolja, saj se ubadajo zgolj s preivetjem.

38. Podnebje, podnebni elementi in dejavniki3 vreme, 5 podnebje, 4 podnebni elementi, 1 podnebni dejavniki, 2 Coriolisova sila

39. Vpliv reliefa na podnebjea) A b) A c) B ) B d) A e) B, osojno

40. Temperaturne razlike na isti geografski irinia) Najnijo povpreno januarsko temperaturo ima Novosibirsk. Vzrok za to je lega v kontinentalni notranjosti, kjer se kopno pozimi zelo ohladi. / b) Kobenhavn ima nijo povpreno julijsko in vijo povpreno januarsko temperaturo od Moskve zato, ker lei ob morju, Moskva pa v notranjosti. c) Novosibirsk ima nijo povpreno januarsko temperaturo kot Moskva zato, ker lei bolj globoko v celinski notranjosti in prihaja do njega od zahoda manj vplivov morja. ) Glasgow ima vijo povpreno januarsko temperaturo kot Cartwright zato, ker se pri Glasgowu kae vpliv toplega, pri Cartwrightu pa vpliv hladnega morskega toka. d) Petropavlovsk ima nijo povpreno januarsko temperaturo kot Glasgow zato, ker se pri Glasgowu kae vpliv toplega, pri Petropavlovsku pa vpliv hladnega morskega toka. e) Temperaturne razlike so veje januarja.

41. Sonno sevanje in temperatura zraka v dveh krajih na 50 s. g. .a) Mesto Winnipeg prikazuje polna krivulja, otok St. Mary's pa rtkana krivulja. Prvi kraj ima izrazito celinsko podnebje, zato je to lahko le Winnipeg, drugi kraj pa izrazito oceansko podnebje, zato je to lahko le otok St. Mary's. b) Pri rtkani krivulji je veji zamik zato, ker prikazuje razmere v oceanskem podnebju. To je pod monim vplivom morja, ki se segreva precej poasneje kot kopno, zato je opazen veji asovni zamik za obdobjem najveje koliine sonnega sevanja.

42. Temperaturne amplitudea) Temperaturne amplitude so veje na severni polobli, ki ima veliko ve kopna kot juna. Kopno pa se prek leta bistveno bolj segreje in ohladi kot morje. b) Letne temperaturne amplitude so v Severni Ameriki veliko veje zato, ker je severna Amerika ira od june in se zato predvsem pozimi bolj ohladi. c) irok pas majhnih letnih temperaturnih amplitud med V. Britanijo in Islandijo se vlee e dale proti severovzhodu zato, ker tam tee topli Severnoatlantski tok.

43. Temperaturna inverzijalevi grafikon: inverzija, desni grafikon: obiajne razmere

44. Maksimalna vlagaTemperatura zraka 10 C 10 C 40 C Maksimalna vlaga v g/m3 2 g/m3 9 g/m3 48 g/m3

7

45. Nastanek padavin nad gorstvoma) orografske padavine b) Na gorskih pobojih prihaja vekrat do kondenzacije vlage in nastanka padavin kot nad morjem zato, ker se zrak nad morjem premika neovirano, nad gorskimi pregradami pa je prisiljen, da se dviguje. Pri tem se adiabatno ohlaja, kar povea njegovo relativno vlago in pripelje do kondenzacije vlage in nastanka padavin. c) A ) E d) Ve padavin pade na toki D, ker se je tam vija reliefna pregrada. Zrak se je zato prisiljen bolj dvigniti, zaradi tega pride do veje koliine padavin.

46. Temperature, padavine in zrani tlaktemperature padavine zrani izoterme izohiete izobare C mm hPa

47. Obalni vetrovileva slika: ponoi, desna slika: podnevi a) kopno b) kopno c) nad morjem ) hladen d) hladen e) topel f) topel

48. Cikloni in anticiklonia) leva skica: anticiklon, desna skica: ciklon b) Vetrovi na levi skici pihajo v smeri urinih kazalcev, na desni skici pa v nasprotni smeri urinih kazalcev. c) Oblake bi lahko dorisal nad desno skico, sonce pa nad levo skico.

49. Topla in hladna frontaleva risba: topla fronta, desna risba: hladna frontaZnailnosti fronte dvigovanje toplega zraka frontalna povrina izdatnost padavin trajanje prehoda fronte prisotnost bliskanja in nalivov stanje, ki nastopi po prehodu fronte Hladna fronta hitro strma velika kratko da ohladitev Topla fronta poasno polona majhna dolgotrajneje ne otoplitev

50. Planetarno kroenje zrakaa) B b) visok c) nizek ) B d) Zrak se spua. e) Pri tem gre za segrevanje zraka. f) pasati

51. Napoved vremena na podlagi prognostinih kartleva karta: sonno, desna karta: deevno

8

52. Monsunsko kroenje zraka nad jugovzhodno AzijoPoletni monsun azijsko kopno je bolj segreto kot sosednja oceana nad oceanoma je visok zrani tlak vetrovi pihajo iznad oceana proti kopnemu vetrovi so topli in vlani Zimski monsun azijsko kopno je bolj ohlajeno kot sosednja oceana nad oceanoma je nizek zrani tlak vetrovi pihajo iznad kopna proti oceanu vetrovi so hladni in suhi

53. Risanje klimograma

54. Ugotavljanje podnebnih tipov ob pomoi klimogramovAlice Springs: tropsko polsuho podnebje, Kazan: kontinetalno vlano podnebje, Bobo Dioulasso: savansko podnebje, Karaganda: kontinentalno polsuho podnebje, Kuantan: ekvatorialno podnebje, Sagar: monsunsko podnebje, McMurdo: polarno podnebje, Ojmjakon: zmerno hladno podnebje

PRST IN RASTLINSTVO55. Sestava in lastnosti prstiDA NE DA NE NE NE DA V asu deevja je v porah v prsti ve vode kot zraka. Skeletne delce delimo na pesek (premer 2 0,02 mm), melj (premer 0,02 0,002 mm) in glino (premer pod 0,002 mm). Tekstura prsti nam pove razmerje med peskom, meljem in glino. Pri nijih temperaturah in niji vlanosti nastaja tanja plast preperine.

56. Profil razvite prsti1: trdna matina podlaga R, 2: horizont preperele matine podlage C, 3: iluvialni horizont B, 4: eluvialni horizont E, 5: humozni horizont A, 6: organski horizont O 4 B, 5 O, 3 A, 6 E, 1 R, 2 C

57. Prsti rdekaste barverdekasto rumena prst vroih predelov, rdea mediteranska prst a) elezovi in aluminijevi oksidi b) sredozemsko podnebje c) Prst na levi sliki je nastala v vlanem tropskem podnebju. Dokaz za to je velika debelina prsti, ki je posledica intenzivnejih keminih in biolokih procesov v prsti, znailnih za vije temperature in veliko vlanost. ) Bolj izprana je prst na levi sliki.

58. Skupni pregled podnebja, prsti in rastlinstvaslika levo zgoraj: iglasti gozd, 3, siva sprana prst ali podzol slika sredina zgoraj: savansko rastlinstvo, 6, rdekasto rumena prst vroih predelov

9

slika desno zgoraj: tropski deevni gozd, 4, rdekasto rumena prst vroih predelov slika levo spodaj: tundrsko rastlinstvo, 2, tundrska prst slika sredina spodaj: mediteransko rastlinstvo, 5, rdea mediteranska prst slika desno spodaj: puavsko rastlinstvo, 1, puavska prst

59. Znailnosti rastlinstvavegetacija, naravno, podnebje, kserofiti, vode, kaktusi, trne, vode, vlagoljubne, mezofiti, fotosintezo, visokih, nizkih, toploljubno, viinski, negativnem, kulturnim

60. Travniki pokrajini v kontinentalnem podnebjua) leva slika: nizkotravna stepa, slika desno: visokotravna stepa b) Gozd ne uspeva ve, ker je premalo padavin. c) Ve padavin pade v pokrajini na desni sliki. To se vidi po bolj visoki travi. ) Za pokrajino na levi je znailna kostanjeva prst, za pokrajino na desni pa rna prst.

VODOVJE61. Deli svetovnega morja2 zalivi, 1 prekopi, 5 robna morja, 6 morske oine, 4 sredozemska morja

62. Temperatura morske vodea) Glavni vzrok je v tem, da je v toki A kot, pod katerim padajo sonni arki na povrino morja, zaradi nizke geografske irine bistveno veji kot v toki B. b) Glavni razlog je v tem, da lei toka C na obmoju toplega Severnoatlanstkega toka, toka pa na obmoju hladnega toka.

63. Slanost morske vodea) Morska voda v toki A je manj slana zato, ker lei v ekvatorialnem pasu, kjer slanost zniuje obilica padavin. Po drugi strani lei toka B na obmoju subtropskega visokega zranega tlaka, kjer je nebo stalno jasno in pihajo pasati. b) Voda v toki C je med njabolj slanimi na svetu zato, ker lei v zaprtem zalivu na obmoju subtropskega visokega zranega tlaka. c) Morska voda v toki je bolj slana zato, ker jo tja prinaa topel Severnoatlantski tok iz bolj slanih delov svetovnega oceana, voda v toki B pa je e izven vpliva tega toka. ) Voda v toki E je med najmanj slanimi na svetu zato, ker lei v zaprtem plitvem morju na visoki geohgrafski irini, poleg tega se v morje izliva veliko sladke vode.

64. Plimovanje, morski tokovi in onesnaevanje morjaklapavica (bibavica), Zemlje (Sonca), veja ( ), Luni ( ), oseka (plima), najmanja (najveja), topli (hladni), modro ( ), levo ( ), priobalna ( ), najproduktivneja ( )

65. Rena omreja6 poreje, 3 razvodje, 7 povirje, 5 razvodnica, 2 reje, 1 povodje

66. Reni reimiHoteek: november, jesensko deevje, 2, deno-sneni Cerkvenikov mlin: deni, deevje, 1 deni Otiki vrh: april, topljenje snega, 2, sneno-deni Gornja Radgona: maj, topljenje snega, 1, sneni

67. Poraba vode v gospodinjstviha) za izpiranje strania ter kopanje in tuiranje b) 5 % c) za pitje vode, kuhanje in pomivanje posode ) za izpiranje strania, kopanje in tuiranje, pranje avtomobila

10

Opomba: Pri vpraanjih c in mora dijak najprej skrbno razmisliti o bivalnih razmerah v indijski vasici ob reki Ganges. Glede na to, da rpajo vodo iz vakega vodnjaka, nimajo urejenega vodovoda in kanalizacije. Vode ne uporabljajo za izpiranje strania ter za kopanje in tuiranje, saj nimajo sodobnih strani in kopalnic. Umivajo se kar v reki Ganges, kjer tudi perejo perilo. Avtomobilov zaradi revine nimajo, zato jih tudi ne umivajo. S pitno vodo iz vodnjaka morajo ravnati zelo skrbno, zato jo uporabljajo v glavnem le za pitje, kuhanje in pomivanje posode.

68. Reka, podtalnica in poboni izviria) neprepustne: B, C b) prepustne: A, c) Poboni izvir, oznaen s rko D, je nastal zaradi stika prepustnih kamnin (zgoraj) z neprepustnimi (spodaj). Podtalnica je na tem stiku prila na povrje. ) Potok, oznaen s rko F, nemoteno tee od izvira do izliva po povrju zato, ker tee po neprepustni podlagi. d) e bi nastopilo bolj suno obdobje, bi reka dobivala ve vode z levega poboja, kjer so prepustne kamnine do rene struge. Na desnem poboju so takoj ob reki neprepustne kamnine. Gladina podtalnice desno od teh neprepustnih kamnin bi v asu sue tako mono upadla, da bi vsi potoki na desnem bregu presahnili.

69. Gladina podtalnice in vodnjakia) desni b) B c) Risba ne prikazuje sune dobe, saj se gladina podtalnice od reke proti levi in desni poasi dviguje. ) Gladina podtalnice je tik ob delujoem vodnjaku nija zato, ker se voda tam rpa hitreje, kot se lahko zaradi toka vode zapolnijo prazni prostori v vodonosnem sloju.

70. JezeraNE DA NE DA DA Bohinjsko jezero je izrazit primer jezera s pretokom. Tektonska jezera so ponavadi zelo globoka.

71. Mokriaa) Leva slika je narejena v tropskem, desna pa v zmerno toplem pasu. b) mangrove c) v asu oseke ) barje d) otni mahovi

PREBIVALSTVO IN NASELJA72. Razporeditev prebivalstva po svetulevo: juna polobla, desno: severna polobla

73. Gostota prebivalstva in naravni prirastDrava Belorusija Luksemburg Portugalska Drava ad Rusija Nemija Panama Povrina 207 595 km 25 86 km2 2

t. prebivalcev 10 360 000 420 000 8 324 550 Umrljivost 14,7 10,5 5,0

Gostota 49,9 preb./km2 162,4 preb./km2 75,0 preb./km2 Naravni prirast 33,1 6,4 1,1 14,5

110 994 km2 Rodnost 48,8 8,3 18,8 9,4 19,5

11

74. Demografski prehod v treh zelo razlinih dravahFaza: 2 Faza: 4 Faza: 3 Drava: Zelenortski otoki Danska ile

75. Selitvemobilnost ( ), imigrant (emigrant), emigrant (imigrant), narast (saldo), brain wash (brain drain), stalne ( ), izseljenci (zdomci), zdomci (izseljenci), prostovoljne (prisilne)

76. Starostne piramide drav s treh celinod leve proti desni: Francija, Etiopija, Mehika

77. Starostne piramide tirih krajev v ZDAod leve proti desni: Unalaska, Laredo, Naples, Lawrence

78. Verska in narodna sestava prebivalstvaa) 2 b) 3 c) 3

79. Kanadsko mesto Vancouvera) poslovno sredie b) kitajska etrt c) v delu mesta na desni sliki ) v delu mesta na levi sliki d) del mesta na levi sliki

80. Podeelska naselja v Slovenijigruasto naselje, razloeno naselje zaselek, suburbanizacija samotna kmetija, dolgo obcestno naselje

GOSPODARSKE DEJAVNOSTI81. Sodobni problemi kmetijstvapravilne trditve so: 1, 2, 5

82. Dve zelo razlini obliki kmetijstvaa) leva slika: ekstenzivno kmetijstvo, desna slika: intenzivno kmetijstvo b) leva slika: tradicionalno kmetijstvo, desna slika: sodobno kmetijstvo c) leva slika: samooskrbno kmetijstvo, desna slika: trno kmetijstvo ) pri obliki na levi sliki

83. Obnovljivi in neobnovljivi energijski virienergija morskih valov, geotermalna energija, nafta, energija vetra, zemeljski plin, energija plimovanja, premog

84. Prednosti in slabosti energijksih virovOpomba: Pri posameznem energijskemu viru lahko napiemo tudi druge prednosti ali slabosti, ki so enakovredne. Tu je podan le nek moen izbor, ki pa ni edini veljaven.Energijski vir nafta premog hidroenergija jedrska energija zemeljski plin Glavna prednost ugoden transport poceni energija poceni energija zadostujejo majhne koliine jedrskega goriva ekoloko ist vir Glavna slabost sproanje toplogrednih plinov onesnaevanje zraka visoki stroki izgradnje HE skladienje jedrskih odpadkov potrebna izgradnja plinovoda do uporabnika

12

85. Znailnosti industrijeindustrijska revolucija lahka industrija teka industrija stare industrijske panoge nove industrijske panoge industrija visoke tehnologije konec 18. stoletja v Angliji proizvodnja izdelkov sprotne potronje proizvodnja polizdelkov, proizvajalnih in prometnih sredstev elezarstvo, ladjedelnitvo letalska, avtomobilska, elektrotehnina industrija proizvodnja raunalnikov, medicinske opreme, robotov

86. Spreminjanje pomena industrije v Veliki Britanijikrivulje od spodaj navzgor: 3, 2, 1, 4

87. Industrijska panoga v upadanjua) v lahko industrijo b) med stare panoge c) delovna sila ) zaradi ceneje delovne sile

88. Cestni promet v razviti in manj razviti dravia) Leva slika prikazuje promet v razviti dravi. (Narejena je bila v Kanadi). To se vidi po dobro vzdrevani cesti in modernih avtomobilih. Desna slika prikazuje promet v manj razviti dravi. (Narejena je bila v Iranu.) Cesta je slabe vzdrevana, na sredini nima rte, robovi ceste niso urejeni. Na cesti prevladujejo tovorna vozila, ki so e na zunaj precej zastarela. b) Tovorna vozila prevladujejo v manj razvitih dravah, saj je tam standard prebivalstva niji in zato nimajo dosti osebnih avtomobilov. c) V razvitih dravah si bolj prizadevajo preusmerjati tovorni promet s cest na eleznice, saj je tam veja ekoloka osveenost, na cestah je zaradi velikega tevil osebnih vozil e itak veliko prometnih zamakov, ponavadi pa imajo tudi moderneje elezniko omreje. ) V manj razvitih dravah ni potrebno spodbujati preusmerjanja potnikov z osebnih vozil na javna prevozna sredstva, saj si tam veina prebivalstva itak ne more privoiti osebnega avtomobila in se zato velika veina e vedno vozi z javnimi sredstvi.

89. Znailnosti posameznih vrst prometaLastnost prometa hitrost cena odvisnost od reliefnih razmer primernost za prevoz velikih tovorov na velike razdalje Vrsta prometa letalski, elezniki, cestni, vodni vodni, elezniki, cestni, zrani zrani, cestni, elezniki, vodni vodni, elezniki, cestni, zrani

90. Monosti za turizemlevo zgoraj: relief, desno zgoraj: vodovje levo spodaj: kulturni spomenik katedrala, desno spodaj: ivalstvo

91. Vpliv turizma na medsebojne stike med razlinimi kulturamia) Kako so ti beli turisti obsedeni od fotografiranja z nami! Ni mi prav, da nas slikajo, ker potem te fotografije prodajajo v svoji dravi in sluijo denar. Ve mi je, da pridejo beli turisti prav v nao vas, in sem poaen, da se elijo slikati z nami. Vsi ti belci ivijo krasno ivljenje. Denarja imajo oitno preve, zato ga zapravljajo zato, da hodijo gledat nao revino. itd. b) Tile Masaji so bili e pred dobrim stoletjem strano bojeviti in se niso nikoli pokorili Britancem, danes pa izgledajo tako krotki. Morda so tile domaini v svoji revini in v okviru tradicionalnega naina ivljenja bistveno bolj sreni kot mi zahodnjaki s svojim stresnim nainom ivljenja. Uh kakna beda, le kako morejo iveti v tako primitivnih razmerah! itd.

13

92. Trajnostni razvoj in vrednote prostoraPojem trajnostnost je sprva zajemal predvsem zaito in varovanje drubenega (naravnega) okolja, kasneje pa se je raziril e na podroje gospodarskega in socialnega nazadovanja (razvoja). Trije stebri trajnostnega razvoja so okolje ( ), druba in gospodarstvo. V Sloveniji so se pritiski na okolje v industriji, rudarstvu in gozdarstvu po osamosvojitvi zmanjali ( ). Prostorski problemi se ne kaejo le kot preobilje (pomanjkanje) prostora, ampak tudi kot neustrezna infrastruktura, navzkrije med dejavnostmi ipd. Vrednote prostora delimo na ekoloke, ekonomske, kulturne in drubene ( ). Prostorskemu nartovanju pravimo tudi prostorsko ( ) planiranje, kar tevilni enaijo s pojmom urejanja urejanja prostora ( ). Prostorski nartovalci svoje predloge zapiejo v posebnih dokumentih, ki jih v Sloveniji oznaujemo kot okoljski (prostorski) akti.

93. Pridobivanje vizualnih predstav o prostoru prek spletaDijak rei nalogo v skladu z navodili.

94. Urbanistini nartovalecDijak rei nalogov skladu z navodili.

95. Obinski prostorski nartDijak rei nalogov skladu z navodili.

14