reitve delovnega zvezka geo dz

Download Reitve delovnega zvezka GEO DZ

Post on 03-Sep-2014

164 views

Category:

Documents

8 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

Jurij Seneganik, Borut Drobnjak

OBA GEOGRAFIJAZA 1. LETNIK GIMNAZIJ

DELOVNI ZVEZEKREITVE VAJ

UVOD1. Geografija in njen predmeta) Vsak dijak sam napie tri stvari (npr. televizijska oddaja o potovanju v drugo dravo) in primerja svoje odgovore s soolci. b) Geografija prouuje naravne in drubene pojave oz. procese na zemeljskem povrju. Njeno prouevanje se razlikuje od drugih ved v tem, da posameznih pojavov oz. procesov ne obravnava loeno, ampak v njihovi tesni medsebojni povezanosti, soodvisnosti in souinkovanju. c) Izraz pokrajina pomeni nek sklenjen in zaokroen geografski prostor, samosvojo celoto s tevilnimi skupnimi znailnostmi, po katerih se loi od sosednjih geografskih prostorov. Izraz pokrajina pogosto enaimo s tujim izrazom regija.

2. Geografski elementilevo zgoraj: drubenogeografski, demogeografija levo spodaj: naravnogeografski, hidrogeografija desno zgoraj: naravnogeografski, pedogeografija desno spodaj: drubenogeografski, geografija naselij

ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRJE3. Delovanje notranjih in zunanjih sil ter preoblikovalnih procesovlevo zgoraj: zunanji procesi levo spodaj: notranji procesi desno zgoraj: notranji procesi desno spodaj: zunanji procesi

4. Zgradba litosferea) 1 plast pod astenosfero, 2 astenosfera, 3 zgornji del plaa, 4 bazaltna plast, 5 granitna plast b) Dijak s rno barvo oznai mejo med astenosfero in litosfero. c) Dijak z modro barvo oznai mejo med skorjo in plaem. ) Zgornji del plaa se od astenosfere razlikuje predvsem po trdoti, saj e pripada nekakni trdni lupini Zemlje, astenosfera pa je mehkeja plast pod njim v plastini oz. skoraj tekoi obliki. d) Zemljina skorja je debeleja pod kontinenti.

5. Razpadanje prakontinenta Pangeaa) 1 Evrazija, 2 Severna Amerika, 3 Juna Amerika, 4 Afrika, 5 Indija, 6 Antarktika, 7 Avstralija b)

c) Najvejo razdaljo so prepotovale Indija, Avstralija, Severna in Juna Amerika.

6. Teorija tektonike ploPravilne trditve so 3, 4 in 7.

7. Nastajanje gorsteva) Vsa mladonagubana gorstva na Zemlji so nastala z alpidsko orogenezo. Ta orogeneza se imenuje po Alpah. b) Alpe so se dvignile iz sredozemskega morja Tetis. To morje je lealo med afriko in evrazijsko kontinentalno

2

ploo. Gorstvo je tam pozneje nastalo zato, ker sta se ploi e tako pribliali, da so se zaele v morju odloene skladovnice sedimentov gubati in razlamljati. c) Izraz nagubana gorstva pomeni vsa gorstva, ki so nastala z gubanjem, ne glede na to, ali so se nagubala v daljnji ali mlaji geoloki preteklosti. Mladonagubana gorstva pa so le tista, ki so nastala v mlaji geoloki preteklosti v asu alpidske orogeneze. ) Do razlamljanja povrja prihaja zaradi pritiskov na vodoravno poloene plasti kamnin iz razlinih smeri (tudi navpinih in poevnih).

8. Spremenjene oblike nagubanega povrjaa) A sinklinala, B antiklinala, C sinklinala, antiklinala b) Na obmoju C je dolina zato, ker je tam dno sinklinale ali najbolj vboeni del gube, ki od gubanja naprej ni doivel nobenih posebnih sprememb. c) Na obmoju je dolina zato, ker se je v jedro izboenega dela gube (antiklinale) vrezala reka in odstranila vrni del antiklinale. ) V skrajnem desnem delu risbe gube niso ve prepoznavne zato, ker je tam prilo do neenakomernega gubanja in prelamljanja, kar je povsem deformiralo povrje.

9. Nagubana in grudasta gorstvaa) Na levi sliki je grudasto gorstvo, na desni pa nagubano. b) Grudasta gorstva se e na prvi pogled razlikujejo od nagubanih v tem, da nimajo nikakrne slemenitve. c) Dvignjene dele povrja v grudastih gorstvih imenujemo gorski oki, ugreznjene dele pa kotline in tektonski jarki.

10. Helikopterski polet nad dva razlina vulkanaVsak dijak po svoje napie dva kratka fantazijska spisa. Bistvo vaje je v tem, da na podlagi predhodno podanih dejstev (tekoa lava pri vulkanu A, teko tekoa lava z vodno paro in plini pri vulkanu B) pravilno oceni varno razdaljo opazovanja vulkana in posledice erupcij. Ena od monosti opisa bi bila naslednja. Vulkan A: S helikopterjem letimo proti vulkanu, za katerega so nas opozorili, da ima zelo tekoo lavo. Zato se lahko s helikopterjem zelo pribliamo samemu relu. Tekoa lava je ponekod prdrla e pet kilometrov dale od rela, vendar pri tem ni zalila celotnega povrja. Tokovi lave so se usmerili predvsem po dolinah, izboeni deli povrja pa so ostali izven nje. Na mestih, do koder je prila lava, so se sicer razvneli gozdni poari, na nekaterih dvignjenih delih pa je le trava, ki je e zgorela. Zato lahko s helikopterjem pristanemo na vrhu obsene vzpetine, saj so tokovi lave oddaljeni ve sto metrov. eprav je vroe, se lahko z vzpetine spustimo tako reko do same lave in jo fotografiramo. Vulkan B: S helikopterjem letimo proti vulkanu, iz katerega bruha teko tekoa lava. S seboj smo vzeli teleobjektive, saj se izkueni pilot noe v nobenem primeru preve pribliati vulkanu. Vulkanske erupcije spremljajo silovite eksplozije, e huje pa so vulkanske bombe, ki letijo nekaj kilometrov dale. Gozdovi v iri okolici vulkana so vsi v plamenih, saj so bombe zanetile poare v iri okolici. Leteti moramo zelo visoko, saj je nekaj sto metrov nad tlemi povsod dim in pokrajine pod seboj sploh ne moremo opazovati. Helikopter zanejo zrani vrtinci kmalu tako premetavati, da postane slabo celo pilotu, zato raji odletimo nazaj in akamo na prve satelitske posnetke erupcije.

11. Potresna aktivnosta) DA b) DA c) NE Toka v notranjosti, od koder se potresni valovi irijo v okolico, se imenuje arie potresa ali hipocenter. ) NE Seizmologi so strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preuevanjem potresov. d) NE Richterejeva lestvica, s katero merimo koliino sproene energije, ima 9 stopenj. e) DA

12. Skupni uinki tektonike plona Zemljia) Na obmoju A na Finskem ni potresov zato, ker je tam zelo staro tektonsko neaktivno obmoje, ki ga imenujemo Baltski it. b) V Los Angelesu v Kaliforniji posveajo veliko pozornosto protipotresni gradnji zato, ker lei mesto ob prelomnici sv. Andreja in je e vekrat doivelo katastrofalne potrese. c) Perujsko-ilski globokomorski jarek je nastal zato, ker se ploa Nazca podriva pod Junoameriko ploo. ) Otok Ascension v Atlantskem oceanu je nastal zaradi svoje lege na Srednjeatlantskem hrbtu, kjer se razmikata Junoamerika in Afrika ploa.

3

d) Japonsko otoje je nastalo zato, ker se Tihooceanska in Filipinska ploa podrivata pod Evrazijsko. e) Havajsko otoje je nastalo zato, ker se tam pod premikajoo se Tihooceansko ploo nahaja izredno vroe arie, imenovano vroa toka. f) Mt McKinley je nastal zaradi bliine stika med Tihooceansko ploo (na jugu) in Severnoameriko ploo (na severu). g) Gorstvo Andi je nastalo zaradi podrivanja ploe Nazca pod Junoameriko ploo. h) V vzhodni Afriki so nastala podolgovata jezera v smeri severjug zato, ker se tam afriko kopno (del Afrike ploe) razmika vzdol Srednjeafrikega in Vzhodnoafrikega tektonskega jarka, nastala tektonska jarka pa je delno zalila voda.

13. Geoloke dobe2 holocen, 4 pliocen, 1 kreda, 5 perm, 5 devon, 5 kambrij, 2 pleistocen, 4 eocen, 1 jura, 4 miocen, 1 trias, 4 oligocen, 5 silur, 4 paleocen

14. Dogajanja v geoloki zgodovini6 mezozoik, 7 stareji paleozoik, 1 holocen, 3 mlaji paleozoik, 2 terciar, 4 pleistocen, 5 predkambrij

15. Sestava in vrste kamninPravilne trditve so 1, 3, 5, 6, 8 in 9.

16. Nesprijete in sprijete mehanske sedimentne kamnineOd leve proti desni so zgoraj gru, peenjak in brea, spodaj pa prod, pesek in konglomerat.

17. Zunanji preoblikovalni procesi in vrste preperevanjapreparevanje (preperevanje), usedlina (preperina), gravitacije ( ), mehaninem ( ), raztezajo (krijo), polarni (tropski), korozija ( ), ogljikovega ( ), biolokem ( ), denodacija (denudacija), akomulaciji (akumulaciji), goodland (badland)

18. Preoblikovalni procesi na pobojiha) melie b) gru c) Kamnina v steni zelo hitro prepereva zato, ker ni porasla z rastlinstvom, ki bi jo itilo pred mehaninim preperevanjem. ) Ve vejih kamnov najdemo spodaj, saj imajo veji kamni vejo vztrajnost in se kotalijo dlje. d) Debla so v spodnjem delu ukrivljena zaradi poasnega drsenja podlage (tal), ki se premika navzdol, debla pa skuajo rasti im bolj navpino navzgor.

19. Spremljava zgornjega, srednjega in spodnjega toka rekePojav hitrost vode prevladujoa oblika erozije oblika doline velikost delcev renega materiala reni meandri in rokavi primernost za izgradnjo hidroelektrarn Zgornji tok velika globinska globoka in ozka veja jih ni velika Srednji tok srednja globinska in bona srednje globoka in iroka srednja so v zmernem tevilu srednja Spodnji tok majhna bona plitva in zelo iroka manja so zelo pogosti majhna

20. Rena erozija in reni strena) naplavna ravnica b) B, A c) od zgoraj navzdol: 3, 1, 2

21. Spreminjanje renega tokaa) zgoraj levo: 4, zgoraj desno: 2, spodaj levo: 1, spodaj desno 3 b) mrtvi meander ali mrtvica

4

c) okljuk ali meander ) Reke veliko laje spreminjajo svojo strugo v spodnjem delu zato, ker tam prevladuje akumulacija, reka pa tee po nesprijetih naplavinah, v katere nima vrezane globoke struge. V zgornjem delu prevladuje globinska erozija, zato je reka vrezana v ivoskalno osnovo in ne more spreminjati struge.

22. Podolni profil reke

erozija

akumulacija erozija akumulacija

23. Kopienje in taljenje ledu v ledenikiha) levo: Nova Zelandija, desno: vica b) Pri levem grafikonu je najmanje taljenje in najveje kopienje ledu julija. Oboje se dogaja v asu zime, zima pa je julija na Novi Zelandiji. Pri levem grafikonu je najveje kopienje in najmanje taljenje ledu januarja. Januarja pa je zima v vici.

24. Gorska in celinska poledenitevleva slika: celinska poledenitev, desna slika: gorska poledenitevZnailnosti poledenitve geografska irina, na kateri je poledenitev debelina ledu povrina ledu najnija toka ledenika Gorska poledenitev srednja ali nizka majhna majhna v dolini Celinska poledenitev visoka zelo velika zelo velika v morju

25. Prerez gorsk